g^* Natisov 15*000* „Štajerc" izhaja vsaH petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za diugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev.se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za V« strani K 40 — za V» strani K 20 — za '/, strani K 10 — za '/i« strani K fr**-s za */„ strani K 250i' za */,, strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 20. V Ptuju v nedeljo dne 28. junija 1914. XY. letnik. Cenjeni prijatelji! Politični in gospodarski boji za kmete, obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tudi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod služi in ki zagovarja ljudske pravice. „Š t a j e r c" je tak list, v vsakem oziru neustrašen in pogumen. Vsak pravi prijatelj ljudstva bode torej: 1. „£>tajerčev" naročnik 2. Zahteval v gostilnah, toba-karnab, kavarnah in brivnicah ^Štajerca." 3. Agitiral za „Stajerca." ME" Obenem prosimo ob priliki nastopivšega novega polletja vse one, ki so z naročnino zaostali, naj jo blagovolijo vposlati! *"^Q Vsi na delo za naš list! Nazaj k veri! (Epilog h koroškemu zboru v Sinčivasi.) Ko so se prvi valovi veselja in navdušenja izgubili, ki jih je zborovanje v Sinčivasi porodilo v srcih resnično domovini zvestih Korošcev, ko so le še neizrečeno surovi izbruhi domovino-izdajalske slovenske duhovščine v „Miru" in drugih klerikalno - bujskajočih listih na polni uspeh tega zborovanja spominjali, — hočemo tudi v koroški zgodovini par desetletij nazaj iti; pokazati hočemo, kako je bilo takrat in kako je danes in označiti s tem povzročitelje na Koroško vpeljanega narodnostnega prepira. Najbolje je, potegniti kratko paralelo med današnjo Koroško, kakor se jo je popisalo na zborovanja v Sinčivasi in svojeČasno Koroško, ko sem še kot deček nepozabljive vtise moje domovine sprejemal in potem seboj v tnji daljni svet nesel. Vedno sem se spominjal moje domovine, kajti nikjer nisem mogel tistega najti, kar me je doma pri vsakem koraku srečalo: Dobro, miroljubno, zvesto in odkritosrčno ljudstvo z veselim srcem za petje, ljubezen in prijateljstvo ! Kamorkoli v deželi se je takrat svoje korake obrnilo, k Nemcem v Lavanttaja, Gurk-tala in na zgornjem Koroškem, ali pa k ,vin-dišerjem" v velikovškem okraju ali južno od Drave proti Železni Kaplji in Borovljah: — p o vso d j e via d al p oko j, m i r, slož-nost in prijaznost . . . Tudi takrat so bili Nemci kakor danes po Koroškem v večini in 'so imeli vsled tega vodstvo dežele v svoji roki. Ali povsod, kjer so avindišerji" — že takrat se jih je tako imenovalo, ne pa Slovence! — z njimi v družabno ali kupčijsko zvezo stopili, vladalo je medsebojno spoštovanje, sporazumljenje in zaupanje. To lepo razmerje obstoji vkljnb vsej hujskanji še vedno tam, kjer se mira ni umetno od znnaj kalilo, kjer se ni doslej zadovoljne Bvindišerje" nahnjskalo, da vidijo v Nemcih le svoje sovražnike in zatiralce. Koroško ljudstvo je torej v svojem razumnem čustvovanja glede mirnega sporazuma in skupnega življenja ednako ostalo. To pa ne velja v ednaki meri od nekega sUuu, ki vsled svoje naloge in svojega poklica globoko v ljudstvu korenini in ima vsled svoje misije največji vpliv na ljudstvo. To je namreč duhovniški stan. Kdor kakor jaz ne pozna samo ljudstvo, marveč tudi duhovščino na Koroškem že mnogo desetletij, kdor jo opazuje in živi ter deluje med obema, ta ne more prezreti velike spremembe, ki se je pojavila v duhovniškem stanu naše domovine, — seveda zgolj v škodo ljudstva, dohovščine, najbolj pa vere. Trideset let sem je vsled pomanjkanja krepkega vodstva dieceze duhovščina večinoma svoje versko polje s političnim bojnim poljem zamenjala. Namesto dušnih pastirjev prihajajo politični fanatiki iz duhovniškega seminarja v Celovca. Ako se spominjam nazaj na dneve moje mladosti, spominjam se tudi zaporedoma na častivredne, mirne, izobražene duhovnike, ki so prihajali iz koroškega ljudstva, ki so kot Korošci v dušnem pastirstvu delovali, ki so bili splošno spoštovani in so občevali tudi med izobraženci. Pač je imel tndi takrat marsikateri duhovnik — kakor tudi člani dragih stanov — človeške napake, ki niso bile samo njemu, marveč tudi drugim znane; tudi takih duhovnikov je bilo takrat že nekaj, ki niso ljubili proste misli. Ali takratni duhovniki so bili tolerantni, so zastopali svoj poklic in iz njega izhajajoče nauke z mirnim taktom, ki ni vplival le pri ednostavnem ljudstvu, marveč tudi pri izobraženih slojih. Zlasti Nemci na Koroškem lahko žalujejo za tem časom, ko so domaČi duhovniki med njimi delovali. Kajti danes dobijo le redkokdaj še kakšnega duhovniškega prijatelja; duhovniki so jim skoraj povsod obenem narodni nasprotniki . . . Koroško ljudstvo te spremembe med duhovščino ni zakrivilo; pač pa je začela ta sprememba obenem z škofijsko 6ro dr. K a h n a, v kateri je postala duhovniška šola v Celovca pravi brlog nestrpnosti in sovraštva. Ali o tem žalostnem kapitlu ne bodemo tukaj naprej govovrili. Obrniti se hočemo zopet k iz te dobe nastali slovenski duhovščini, kateri je prebivalstvo v Sinčivasi brezobzirno pokazalo, da zna razliko delati med duhovnikom in duhovniškim hujskačem, ki hočejo mirne sestanke Korošcev s silo razbiti. Kdor leta in desetletja dolgo veter seje, ta se ne sme čuditi, ako ko-nečno enkrat vihar zanje; kdor pozabi na svoje duhovniške blagoslove in tepta vsak dan zakone krščanske ljubezni do bližnjega z iiogami, ta nima pravice, metati na ljudstvo kamenje, kateremu ravno ta duhovščina verski Čut iz prs trga. Ako danes vidimo, da se toži od raznih strani zaradi pešanja vere, potem naj se zakliče v prvi vrsti duhovniškim voditeljem: „Nazaj k veri, ako zahtevate in pričakujete vero od ljudstva! Ne sejte sovraštva in jeze, ne kalite mir ljudstvu, ako hočete pokoj imeti!" Koroški zbor v Sinčivasi, iz katerega se je moralo skoraj izključno politične duhovnike iztirati, ker so hoteli motiti, je jasni dokaz, kje vidi ljudstvo svojega sovražnika. To zborovanje bilo je podobno nevihti, ki s čisti vroči zrak; strele, ki so švigale na hujskijočo slovensko duhovščino in nje petoliznike, so pokazale, kje izvira megla . . . Naj bi v onih krajih, kjer so zato poklicani, to nevihto prav cenili; kajti drugače bi znala priti drugič še hujša točina nevihta, ki bi vse uničila! čustvo Korošca je dobro in brez strasti. Zato naj bi se na merodajnih cerkvenih in posvetnih mestih zato skrbelo, da se ne uresniči strast umetno in da se vsak tozadevni poskus primerno zaduši. Proč od politične hujskarije in nazaj k veri! Posknšnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Nestle, Dunaj I. Biberstrasse 2 S. Politični pregled. Davčna moč naše države za leto 1913. Po uradnem izkazu so znašali za leto 1913. nekateri davki sledeče svote. I. izredni davki. Med temi so prinesli največ pridobninski davki raznih podjetij in sicer čez 115 milijonov kron. V zavodih za pljučna zdravljenja. Med temi v Davosu jVrosi.Meranu.Arku i.i.d je koi dobro ohnctlo srtdttvo v stolni rabi.SIH0UK "Roche' olajša lu odstranjuje obolelos/i sopil v primeroma kraikem Času. » SI KOLIN "Roche 3e j ako slasten, lek prouzročuioč iu učinkuje aelo ugodno na splošni pofutek. Xcrim/ zavoj aKt.- se dobi v vseh lekarnah. — 2 — Straichill'ova grenčioa is zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ==^^^= romarje itd. ====== «* Potem sledijo hišno-najemninski davki s svoto 107 milijonov kron. Osebnodohodninski davki so dali 106 milijonov kron. Dalje sledi zemljiščni davek s svoto 54 milijonov kron itd. Skupna svota direktnih davkov je znašala v 1. 1913. 466,367.434 K. Med indirektnimi davki stoje na prvem mesta razne nžitnine in pristojbine, Užitnina na sladkor n. pr. je dala 164,231.230 K davka, užitnina na žganje je dala Bkoro sto milijonov kron, užitnina na pivo 84 milijonov kron itd. Pristojbine so dale 159 milijonov kron davka, koleki 68 milijonov kron, tobak 335 milijonov kron itd. Tretja skupina davkov so carine, ki so iznašale leta 1913. 245,718.914 K. Skupna svota davščin, užitnin, pristojbin itd. za 1. 1913. znaša čez 1827 milijonov kron. Pregled užitninskih davkov za leto 1913 kaže sledeče postojanke: Užitnina na žganje je znašala celih 99 milijonov kron, užitnina na pivo 84 milijonov kron, užitnina na vino 12 milijonov kron. Užitnina na sladkor je največja in je prinesla državi 164 milijonov kron. Mesna užitnina znaša komaj 19 milijonov kron in davek na petrolej 25 milijonov kron. Iz teh številk se da napraviti precej jasna slika ljudskega življenja, ki kaže, da gre samo na užitnini na žganje, pivo in vino iz ljudskih žepov skoro 200 milijonov kron vsako leto. Užitnina na meso n. pr. je komaj deseti del te ogromne svote, ki jo plačajo največ revnejši ljudski sloji, delavci, težaki in siromašnejše ljudstvo po deželi. Če za nič drugega ni beliča pri hiši, za žganje se žalibog še vedno dobi kaka petica! Sokolski dan — prepovedan. Za 15., 16. in 17. avgusta nameravali so ,,sokoli" vseh držav v Ljubljani prirediti veliki „sokolski dan". Vsak otrok je razumel, da se gre tukaj za manifestacijo jugoslovanske misli, ki je v svojem bistvu vendar proti naši državi naperjena. Vsled tega je c. kr. vlada ta zbor prepovedals. Tri milijone za zvišanje oficirskih plač! Vojna uprava bo v prihodnji proračun postavila postavko dveh do treh milijonov kron, da zviša gaze častnikom in vojaškim uradnikom. Ta „ regulacija gaž" ima baje stopiti v veljavo s 1. januarjem 1915. Po tej regulaciji bodo poročniki in nadporočniki na boljšem za 30 kron na mesec, stotniki pa za 85 kron na mesec. — Kjer gre za to, da se žrtvuje nekaj za kako napravo za delavce, se vlada izgovarja, da ni denarja, da je poprej treba poiskati pokritja itd. Uvoz in izvoz surovega masla v Avstro Ogrski je v vedno večjem razmerju. V petih letih od 1. 1901—1905 so uvozili v Avstro-Ogreko povprečno na leto 1279 q masla, izvozili pa 59.856 q. V letih 1906—1910 so uvozili povprečno na leto 5745 q masla, izvozili po 29.953 q. V poslednjih treh letih je znašal uvoz poprečno 29.081 q, izvoz pa samo 17.218 q. Leta 1913 je znašal uvoz celo 71.668 q, izvoz pa 13.787 q. Maslo se uvaža predvsem z Danskega, Holandskega, iz Nemčije in deloma tudi iz Rusije. Ruski eksporterji pa niso zadovoljni s 5175 q; 1. 1913 pa hočejo uvoz znatno zvišati. V Albaniji je situacija še vedno skrajno nepojasnjena. Vedno bolj se čuti, da igra Italija neko zahrbtno vlogo, ki naj bi Avstriji in avstrijskemu vplivu v Italiji škodovala. Medtem se boji nadaljujejo in kri teče zopet v potokih. Pretekle dni je izgledalo, kakor da bi vlada kneza Viljema zmagala nad uporniki. Vladi zvesti Albanci so tudi prav lepo proti upornikom napredovali. Zadnja poročila pa zopet nasprotno trdijo; pravijo, da so bili vladi zvesti Albanci vjeti in premagani in da je položaj kneza naravnost obupen. Do trenutka, ko gre naš list v tisk, ni mogoče natančnega izvedeti. Bržkone pa so 'novice pretirane. Vsekakor pa bode Albanija še dolge meBece vsebovala velike skrbi za vso Evropo'. Švicarski fabriški zakon. Iz Bema brzo-javljajo: Narodni svet je soglasno sprejel fabriški zakon. Zakon temelji na kompromisu med indu- strijci in delavstvom, uvaja deseturni delav .ik, omejuje nočno in nedeljsko delo, prepoveduje nočno in nedeljsko delo ženam in mladoletnim, ki še niso stari osemnajst let. Kot minimalno starost za fabriške delavce določa štirinajst let in dovoljuje otiočnicam varstvo do osmih tednov. Dopisi. Hoče. Na našem britofu počiva v miru že skoraj leto dni hči tukajšnjega učitelja. Pred kratkim so dali na grob postaviti stariši preprost spomenik s preprostim napisom. V času od sobote zvečer do nedelje popoldne se je nek pobalin lotil tega kamena ter z nožem izpraskal iz vseh črk napisa naloženo pozlatščino in pri tem delu na vse strani razpraskal tudi polirano kamenito ploščo, čeprav naravnostna škoda ni velika in se z nekaterimi kronicami da popraviti, ostane vendar le ta pobalinski čin, to sramotno podjetje vnebovpijoča pregreha. Kateri vzrok je bil temu pobalinstvu upliven? Ali je bilo sovraštvo zoper nedolžno pokojnico, katera s svojim mehkim, blagim srcem nikogar nikdar razžaliti ni mogla? Je bila neznosna srditost nad nemškim napisom tega spomenika ? Ali se je hotelo žaliti in zbadati stariše po-kojnice? Ali so morda to pobalinstvo povzročile nedolžne cvetlice plavice, kojih je ranjka toliko ljubila, kojih so ji v ljubkih šopkih v ginljivem spominu ljubezni na grob polagali? Kdo je zakrivil to dejstvo, da je šel usramotit nagrobni kamen umrlega na blagoslovljenem pokopališču, to se žal Bog do danes še ni poizvedb; a oskrunil je dotični s to svinjarijo samega sebe in svojo četo na vse veke. Brez vse dvombe je in to sluti in priznava tudi vsak otrok, da je bil ta pobalinski zločinek iztok vraževega srda in do blaznosti nasrkanega fanatizma neke puhle, največjega •zaničevanja vredne duše. Mogoče tudi, da je bilo več takih dušic pri tem bogaboječem delu! Ob tem pobalinstvu smo globoko razžaljeni in razburjeni. Seveda kaj ta-cega bi pa ne smelo biti. Nekateri hoški svetniki kričijo: „Križajte ga, križajte ga!" če se kako zlodejstvo po časnikih izjavi. Ali torej naj tudi takega, ki v svojem infernaličnem fanatizmu in srdu nagrobne spomenike nedolžnih pokojnikov gre osramotit, spoštujemo in molimo? Ali mu naj stavimo slavoloke in ga kot diko človeštva naj venčamo? — Ob, kedaj bo prava kristjanska ljubezen, ljubezen, ki nas jo je učil naš Zveličar, nas vse in vse presevala v mili gorkoti in božji dopadljivosti! Spod. PolJ8kava. (Živinski sejem.) V torek 30. junija 1.1. se bode tukaj vršil živinski sejem. Vsled dovoljenja c. kr. okrajnega glavarstva v Maribora se sme tudi živina iz okrajev Maribor in Ptuj na ta sejem prignati. Nadejati se je, da pride mnogo kupcev. Iz Ormoža. Letošnje večinoma hladno in deževno vreme vpliva tudi jako močno na ormoške slovensko-klerikalne nazadnjaške čuke; dasiravno se je g. oberčuk že lansko jesen ši-rokoustil, da prične čukulada s telovadbo takoj po novem letu, še čukengeneral vedno spi z svojo armado spanje pravičnega. Pomladansko solnce še jih vedno ni oživelo, še manj pa njihova telovadnica, katero so si napravili iz nekega lokala, kjer so prej nešteto let prebivali živinski odpadki. Procesija na dan sv. Rešnjega Telesa bila je naravnost krasna; godba je svi-rala, da je bilo veselje, g. oberorel Rois pa je au3rukal s plavim pantlcom in čukovskim znakom. Spremljal ga je častno po mestu njegov duševno in telesno podobni brat Fiickmaurer Kari Roiss. Za milostljivo oberorla — nežno Marico bil je ta dan tudi povsem slovesen, ki ji bo ostal v trajnem spomina, kajti dobila je visok obiik uniformiranega mladega čukeca B.... iz Maribora; oj Marička Marica, ali ne več, da Bog vse vidi in vse ve? — — Mlečnozobemu fantiču pa povemo, naj bo lepo tih in miren, sicer priobčimo prihodnjič nekaj originelnega, kar še „zvezi" ni znano in kar mu bo pripomoglo do „laufposa". — Iz gotovih virov smo tudi zvedeli, da g. čukengeneral, ki vživa ne-zasluženo penzijo, že tudi marljivo agitira za bližajoče se državnozborske volitve. Vprašamo načelništvo ormoške posojilnice prav resno, ali plačuje temu špricanemu zdražbarju zato mastno plačo, da dela med ljudstvom zgago, da nas kmete nadleguje in mudi pri delu? Bodite pametni in previdni, kmetovalci in vzamite palico, kadar se bliža ta fant Vaši hiši! Kaj pa reče k temu „Zadružna zveza" v Maribora? Ali je načelništvo ormoške posojilnice res tako slepo in gluho, da ne uvidi škode, povzročene od oberorla Roisa, ki se nikakor ne da nadomestiti? Ali je res ž njim poročeno, da ga ne požene, od koder se je pritepel ? Ali ne pozna pregovora, ki pravi, da je zvonenje po toči prepozno ? Prihodnjič več. Heil H. čukengeneral und Žiegen-besitzer! Dolžnost naznanjevanja nalezljivih bolezni. Zakon z dne 14. aprila 1913, drž. zak. št. 67, o zabrambi in zatiranju prenosnih bolezni, označuje škrlatico, difterijo (davico), abdominalni Grozovita nesreča, v zraku. Avstrijsko vojaško zrakoplovstvo zadela je grozovita nesreča. Pri zračnih vajah v Fischa-mendu zadel je namreč vojaški zrakoplov >KOrting< v Farman-letalni stroj. Zgodila se je v zraku eksplozija, ki je balon in letalni stroi uničila. Na balonu ■ KOrtingu« bilo je 7 oficirjev in vojakov, na letalnem stroju pa 2 oficirja. V plamenih padla sta balon in letalni stroj okoli 400 metrov iz visočine na tla. Vseh 9 oficirjev in vojakov je izgubilo pri tej grozoviti nesreči svoje življenje. Našli zgane rnrliče6 v "raztr"- Dasdntredsremsichische MiLiMrlunscJiift.Kortinq-Wimpassing". ganih kosih letalnih strojev. Naša slika kaže ponesrečeni balon »KOrting-Wimpassing« pred poslopjem za letalne stroje. Balon bil je zgrajen leta 1910. Dolg je bil 65 metrov, debel pa v sredini lOVs metra. Plina je sprejel za 3620 kubičnih metrov. Gnala sta balon dva motorja, od katerih je imel vsak 8 cilindrov in 75 konjskih moči. V eni uri preletel je ta letalni stroj 49 kilometrov. Nesreča je ena največjih, kar jih je zahtevalo zrakoplovstvo. Razburjenje in žalost je bila zlasti na Dunaju, pa tudi po vsej drugi državi, velikansko. Čast vrlim vojakom, ki so kakor v vojni žrtvovali svoje življenje za domovino. Rebenbander-gumi za trsje cepiti samo zanesljivo dobra in frišna, priporoča po nizki ceni in po pošti franko 468 Brata Slawitsch, trgovina v Ptuju. — 3 — legar (tifus), grižo (disenterijo), epidemsko btrpnenje tilnika, porodniško mrzlico, legar z marogami, koze, azijsko kolero, kugo, redicivni legar, gobavost (lepro), egiptijsko vnetje oči (trahom), rumeno mrzlico, vranični prisad (črmni-co), smrkavost in steklost ter ugriznine po na steklosti obolelih ali steklosti sumljivih živali kot bolezni, ki jih je treba naznanjati. Naredba ministra za notranje zadeve z dne 5. maja 1914 razširjujez zakonitim pooblaščenjem krog teh bolezni, ki jih je treba naznanjati. Glede ošpic, dušljivega kašlja in mumpsa (vnetje ušesne slinavk) določuje namreč krajevno omejeno naznanilno dolžnost, to je ošpice, dušljivi kašelj in mumps, se morajo naznanjati v zdraviliščih, kopelib, letoviščih, zimskih štacijah in drugih krajih te vrste, ki jih z razglasom določi politična deželna oblast, dalje te tri bolezni ter rdečice in norice v zavodih in internatih, ki jih deželna politična oblast istotako označi razgla-silnim potom. Naznanilo je moči podati pismeno, ustmeno, brzojavno ali telefonsko; ako se je podalo telefonsko, mora se takoj ponoviti. V svrho naznanje-vanja so se izdale posebne tiskovine (Naznanilo o kužni bolezni), katere pa so dolžni uporabljati le zdravniki in predstojniki bolnišnic, ki bodo te tiskovine dobivali od županstev. Razen te splošne, nalagata zakon in naredba zdravnikom v gotovih slučajih še neko posebno naznanilno dolžnost. Naznanjati imajo namreč poleg tega vsak prvi primer obolelosti ali sumnje obolelosti na škrlatici, difteriji, legarju z marogami, kozah, azijski koleri, kugi ali egiptiškem vnetju oči nemudoma in sicer brzojavno, telefonsko ali, ako se naznanilo tem potom ne more podati, po posebnem selu županu in politični okrajni oblasti, v mestih svojim ustavom politični deželni oblasti. Na enak način je naznaniti županstvu vsak prvi slučaj steklosti. Naloga župana je, da tudi s strani najkrajšim potom naznani politični okrajni oblasti vsak prvi slučaj ene ravnokar imenovanih bolezni. Z enako naglico naznaniti je pri legarju z marogami, kozah, koleri in kugi ne le vsak prvi, temveč sploh vsak slačaj politični okrajni oblasti, v mestih s svojim ustavom deželni politični oblasti. Izjemo glede te posebne naznanilno dolžnosti uvaja naredba z ozirom na škrla-tinko, difterijo in egiptiško vnetje oči v onih krajih, ki jih ima določiti deželna politična oblast, v katerih se te bolezni trajno pojavljajo, kakor je to n. pr. pogosto v velikih mestih. V takih krajih razglasi županstvo primernim potom, da ima odpasti ta posebna naznanilna dolžnost. Glasom naredbe imajo dalje zdravniki s posebnimi tiskovinami (Končno naznanilo) županu naznaniti oddajo bolnika, obolelega za boleznijo, ki jo je dolžnost naznaniti, v bolnišnico, njega preselitev, kakor tudi ozdravljenje ali smrt. Varčiti pomaga Il'MAGGr zabela z zvezdo s križcem, Vsaka še tako redka Juha In tudi vsaka slaba goveja Juha, ravno tako omake, socivja in salute zadobe takoj tin in Jako dober okus, če Jim pri-deneš samo par kapljic MA66I-'EVE zabele. Navodilo za vporabo je prldjano vsaki originalni steklenici. Novice. Truplo kraljice Ivane. Iz Prage poročajo : V* cerkvi v Melniku so pri restavriranju cerkve našli truplo kraljice Ivane, druge soproge kralja Jurija Podjebradskega. Frančiškan se bo oženil. Iz Monakovega poročajo: Tukajšni frančiškanski pater N. Eo-gelbert Huber se je preselil v Carigrad. Od tam je pisal provincialu, da izstopi iz frančiškanskega reda, ker se bo oženil. Zrakoplovna tekma. V zvezi s svetovno razstavo v San Francisko 1915 se bo baje pričela 15. maja zrakoplovna tekma okoli zemlje. Razstavno vodstvo je v to svrho dalo 150.000 dolarjev za darila ter svoto deponirala v banki. Tovarnar Vlomilec. Iz Monakovega poročajo: Tu so aretirali tovarnarja Jurija Stubenhoferja kot poglavarja organizirane tolpe vlomilcev. Med drugimi zločini je izvršil tudi velik vlom pri nekem ritmojstru. Pri njem so našli celo skladišče pokradenih stvari. Dva sokrivca so aretirali. Grozen čin blazne matere. Iz Budimpešte poročajo: Žena poslovodje tovarne „Danubius", Angela Moser, ki je že dalj časa kaziala, da je blazna, je 16. t. m. vzela svojih pet otrok v starosti od šestih let do sedmih mesecev ter jih pometala v vodnjak. Nato je še ona skočila vanj. Triletni sin in sedem mesecev stari dojenček sta utonila, ostale so umirajoče prenesli v bolnišnico. Stroj za delanje denarja je kupil. Vsakdo hoče hitro obogateti. Receptov je že premnogo. O nekem takem, precej komičnem in nenavadnem poskusu pripovedujejo ameriški listi. Pri tem ni šlo za nič drugega, nego za čudežni stroj, ki je, kakor v pripovedki, delal iz enega dolarja dva dolarja. Zgodilo se je sledeče: Neki Vladislav Filipjak v Chicagu je prišel na policijski komisarijat ter prosil službujočega komisarja, naj mu pomaga, najti dva moža, ki sta ga na jako zvit način pripravila ob 320 dolarjev. Na poziv komisarjev je Filipiak pripovedoval, da se je pred par dnevi seznanil z dvema možema nedaleč od svojega doma. In kmalu so pili na nanovo sklenjeno prijateljstvo. Oba prijatelja sta zagotavljala Filipiaka, da se ne bo nikdar kesal tega prijateljstva in da se ju bo vse svoje življenje spominjal. In v resnici mu je drugi dan eden izmed njegovih novih prija- teljev telefoniral, naj pride v neko hišo na Mrchiganski cesti, kjer bo čakal nanj. Filipiak je brez odlašanja odšel tja. In ko je prišel v označeno hišo, so ga nenavadno iskreno pozdravili, pogostili, potem so mu prav prijateljsko in zaupno pokazali stroj za.delanje denarja, če se je v stroj vložil en dolar ter se vreteno zavrtelo, tedaj je padel iz stroja popolnoma nov dvodo-larski novec. To je Filipiaku neizmerno ugajalo. In ker je hotel hitro obogateti, je izrekel željo, da bi rad kupil stroj. Prijatelja sta bila zadovoljna. In navzlic temu, da bi moral Filipiak dati za stroj pravzaprav petsto dolarjev, sta mu ga prijateljsko prepustila za 320 dolarjev. Filipiak je bil s tem zadovoljen, plačal in potem hitel s strojem domov, ves vesel, kako bo delal iz enega dolarja dva. Ko je prišel domov, je dal v stroj dolar, zavrtel vreteno —■ in namesto dvodolarskega novca je padel iz stroja isti dolar. Poskusil je to še večkrat, a vedno z istim uspehom. Tedaj se je Filipiaku še le zasvetilo v glavi, da je bil osleparjen. Vsled tega je prosil policijo, naj blagohotno poišče njegova dva prijatelja. Neumnost in hrepenenje po denarja ga je stalo 1600 kron. Oficir — morilec. Iz Milana poročajo: V Ljudskem vrtu v mestu Aosta je predvčerajšnjim zvečer poročnik Decoubre ustrelil zdravnikovo soprogo Marijo Gallina. Poročnik je bil v vojni v Cirenajki, kjer je bil ranjen v glavi. Od tega časa je bil duševno bolan. Na smrt Obsojen. Porotno sodišče v Tar-novn je na smrt obsodilo kmeta Stanislava Styra. Styra je s sekiro ubil svojo ljubico, da se maščuje zaradi neke alimentacijske tožbe. Istotako je umoril njenega brata in njeno mater, ki sta prihitela na pomoč ter zažgal hišo svojih žrtev. Eksplozija. Iz Petrograda poročajo: V neki celulozni tovarni v Moskvi bliža taganske kaznilnice se je 16. tm. dogodila grozna eksplozija, ki je vžgala vse poslopje. Med delavci je izbruhnila velika panika, ker mnogi niso našli izhoda. Dozdaj so potegnili izpod razvalin štiri mrtve iu 14 težko ranjenih. Smrtno se je ponesrečilo baje 25 delavcev. Španski sleparji z zakladi prijeti. Iz Madrida poročajo: Po dolgoletnem trudu se je oblastim vendarle posrečilo, zaslediti zloglasne španske sleparje z zakladi. Glavni sedež so Povodenj v Parizu. Dne 15. junija zgodila se je v glavnem mestu Francoske Parizu velikanska povodenj, ki je zahtevala tudi precej človeških žrtev in je povzročila ogromno škode. Nastopila je namreč huda nevihta, pri kateri so se oblaki odtrgali. Na raznih krajih mesta udrla je voda na ulice in je tlak pokrila ter velike jame zgrebla. Na trgu Philippe du Roule počil je glavni kanal in voda se je izlila v nastalo jamo. Tam je znašala zemeljska odprtina 150 kvadratnih metrov. Med nevihto poteklo je mnogo oseb v vinsko prodajalno. Ko se je zemlja pogreznila, vzela jih je seboj. V jamo pa ni mogel nikdo priti, ker je voda kakor velikanski studenec tekla iz razbitih cevi. NaS! trga St. Augustine pogreznila se je istotako zemlja. V nastalo odprtino padel je veliki automobil; šofer in dve v vozu sedeči ženski so pri tej nesreči svoje življenje izgubili. Pa tudi na dragih krajih mesta napravila je nevihta velikansko škodo. Naša slika kaže zgoraj prostor, na katerem se je pogreznil aoto-mobil s 3 osebami. Spodaj pa vidimo trg St. Philippe du Roule, na katerem je prišlo 5 oseb ob življenje. Ali si se že na »Štajerca" naročil? Ako ne, stori to takoj! Der Plafz StPhilippe du Roule.auf wElcbem SPersonenumkamsn. Schauplafze derVVetferkafasfrDphe in Paris. Stole "IX po 3"—, 5—*, 6'— kron se dobijo v za ) SLAWITSCH&HEIXER / trgovina v Ptuju. m imeli v Barceloni, od koder so pošiljali predvsem v Avstrijo in Nemčijo pisma, v katerih so poživljali adresata, naj dovoli posojilo v to svrho, da se more dvigniti zakopan zaklad. Pri sleparjih so našli 70.000 naslovov boljše situiranih oseb Avstrije in Nemčije. Poglavar sleparjev je neki Rolke. Grozni prizori V Cirkusu. Iz Londona poročajo: V nekem cirkusu v Chicagu so se odigrali grozni prizori. Krotilec živali Dittrich je šel v kletko, v kateri je bilo šest levov. Eden izmed levov je vrgel krotilca na tla, na kar so se še ostali levi vrgli nanj ter ga pred občinstvom raztrgali in deloma požrli. Eden izmed levov je v zmešnjavi pobegnil na cesto, kjer je nastala velikanska panika. Kaj je povzročil na cesti, se še ne ve. Kinematografična puška. Neki francoski tehnik je konstruiral puško, bi pomenja velik napredek v tehniki streljanja. Puška ima dve cevi, in sicer slnži ena za streljanje, druga pa istočasno od strelu napravi dvanajst fotografičnih posnetkov strelne črte. Na koncu cevi je namreč mali fotografičen aparat, ki deluje samostojno ob vsakem strelu. Na ta način se dobi natančno sliko strelne črte in «>jak, ki strelja, se lahko tako na najbolj zanesljiv način pouči o svojih napakah pri streljanju. Za zračno tekmo okrog sveta je o priliki svetovne razstave v San Franciscu leta 1915 razpisana nagrada 150 tisoč dolarjev. K temi so povabljeni tudi Avstrijci. Kinematografi na ruskih železniških postajah. Tvrdka Pathe Freres je predložila ruski vladi, da ji dovoli na železniških postajah postaviti kinematografe; tvrdka bi dala 10 odstotkov kosmatih dohodkov za učence železniških šol. Slepec — novomašnik. Ako bo papež ugodil prošnji kardinalov O. Connell in Gibbons, bo prihodnji mesec v jezuitskem kolegiju v Wood-stocku v Združenih državah posvečen v mašnika slepec, kar bo prvi slučaj v zgodovini katoliške cerkve. Kandidat za duhovniški stan, ki je doma iz Bostona, je izgubil luč oči pri neki eksploziji povodom nekega fizikaličnega eksperimentiranja v kolegiju. Kljub temu pa je nadaljeval svoje teologične študije. V jezuitskem redu je že 14 let. Ura z orglami. Na Dunaju izdelujejo na poslopju življenske in rentne zavarovalnice „Anker' (Hoher Markt) umetno uro, ki bo moderno čudo. V svojem mehanizmu bo imela ta ura orgle z 800 piščali, in vsako opoldne bo ura igrala cesarsko himno. Ob posebnih dneh bo igrala tudi večje historične muzikalične stvari. Način, kako bo ura naznanjala čas, je tudi popolnoma nov. Vsako uro se bo pokazala historična oseba iz preteklosti Dunaja. Ti kipi bodo 2 metra 60 cm visoki. Ura bo dodelana šele jeseni. V nebesa ali pekel? Nedavno tega umrli kardinal Kop v Vratielavi je zapustil premoženje v znesku sedem milijonov kron. Ako pomislimo, da je bil kardinal Kop, preden se je posvetil duhovniškemu stanu, reven telegrafski delavec, pridemo do prepričanja, da je du-šebrižje zelo dober „kšeft." In ti gospodje, *ki pograbijo vse, kar jim pride pod roko, nam pripovedujejo, naj bomo skromni! Sveto pismo med drugim tudi pravi, da je Kristus nekoč rekel „še lisica ima svoj brlog, a sin božji nima kamor bi položil svojo glavo" in če citiramo še stavek „prej pojde velblod skozi šivankino uho, predno pride bogataš v nebesa", tedaj je pač opravičeno vprašamo, kam je prišel kardinal Kop, v nebesa ali v pekel ? Da, da, gospoda od črne plati, ne vera, ne cerkev, ampak mamon, ki ga grabite na račun reveže v skupaj, je v nevarnosti. Kričite pa vedno le zaradi tega, da bi od lastne požrešnosti zavrnili pozornost siromakov. Usodepolna iznajdba. Iz Florence poročajo, da je italijanski inženir Olivi iznašel stroj, ki užge na velike daljave z nevidnimi žarki zaloge smodnika. V Florenci so delali z njim poskuse in užgali v oddaljenosti 20 km bombo, ki so jo potopili v vodo, da se je z velikanskim pokom razletela. S to iznajdbo bodo Lahi zažigali, če bodo hoteli, na oddaljenost 100 ali še več kilometrov emodnišnice in zaloge streliva v sovražnih deželah in razstrelili v zrak vsako vojno ladjo, ki se jim bo bližala, če se iznajdba uveljavi in če je res tako imenitna, potem se sedanji način vojne mora čisto spremeniti. Kako globoko so že prevrtali zemljo. Da doženejo, kako globoko sega kaka ruda in v druge znanstvene namene, so na večjih krajih navrtali z velikanskimi svedri zemljo. Svedri so iz jekla in imajo na koncu rezalne demante. S takimi svedri prevrtajo več sto metrov globoko. Najglobokejše so navrtali sedaj na Nemškem v Paruševicah pri Kybniku. Prišli so s svedrom 2063 m globoko v zemljo, torej nad dva kilometra. Moč dinamita. V Ameriki so delali poskuse s podmorskimi minami. V vsaki mini j e bilo 50 kg dinamita. Zažgali so jih z električno žico. Mina je vrgla vodo 150 m visoko. Deklica izvršila samomor, ker je bila revna in grda. V Grunewaldu pri Berolinu se je pred kratkim ustrelila mlada deklica iz rodbine, ki je izgubila vse svoje premoženje. Zapustila je pismo, v katerem pravi: „ Čutim, kako sem na svetu zapuščena in zdi se mi, da sem tudi popolnoma nepotrebna, ker sem grda. Preživela sem martirij deklice brez krasote. Nisem bila ljubljena. In ko se mi je že zdelo, da bom srečna, me je sreča prevarila." Iz pisma je razvidno, da je deklica presojala življenje preenostransko, da je preveč vpoštevala krasoto telesa in obličja. Pri tem pa je pozabila ali ni vedela, da krasota ni niti pri ženski predpogoj sreče. Danes smo že zdavnaj prešli oni čas, ko so se možje ozirali le na krasoto žene in ko je bila lepota najpomembnejša lastnost žene. Vsaj je Stendhai pisal, da „pridemo v dobo, ko bodemo Ijnbil-grdost" in je trdil, da je prevelika lepota pol polna nesreča. Balzac pa je pisal: „ Srečne so nelepe žene, kajti njihovo je kraljestvo ljubezni." Rousseau je napisal o svoji Sofiji: „Krasna ni, toda poleg nje pozabijo možje na krasne žene. Ona učinkuje čudovito in človek ne ve, zakaj." Pojem lepote je sploh širok, tako da se ne more smatrati za lepo samo onega, kar posamezniku ugaja, kajti okus je vedno individualen. Predvsem pa ni treba toliko uvaževati svoje fiizične lepote, da se zaradi tega izvrši samo-umor. Iz Spodnje-Štajerskega. Oče najde mrtvega sina. V Ormožu kopalo se je več šolskih otrok v Dravi, m. nj. tudi posestnikov sinček Murkovič iz Pušendorfa. Ta je prišel v preveč deročo vodo in je utonil. Njegov oče ni o nesreči ničesar vedel.. Delal je istotako na Dravi v nekem čolnu, ko zagleda mrtvega dečka v vodi. Potegnil ga je iz vode in izpoznal v hudi grozi svojega lastnega otroka. Samomor. V Zidanem mostu ustrelila se je 21 letna hčerka mašinista Julijana Kammer-diener v srce. Bila je takoj mrtva. Vzrok tega žalostnega samomora je baje nesrečna ljubezen. Zopet uboj. Odkar dobivajo v ptujskem okraju klerikalci vedno večjo moč, postaja tudi surovost vedno večja in uboji ter umori se ponavljajo skoraj vsak dan. V noči od 20. na 21. t. m. se je zgodil zopet uboj. Takrat so šli namreč kočarski sin Jožef Sterbal ter brata Jo-han in Martin Toplak iz Verstje v Spuhlje. Tam so prišli skupaj z 12 fanti iz Bukove. Pričel se je seveda takoj prepir, iz katerega se je razvil pretep. Eden fantov iz Bukove je skočil tja ia je udaril s polenom enega bratov Toplak. Jožefa Sterbal pa je sunil nekdo z nožem v prša. Nož je predrl srce in je bil Sterbal takoj mrtev. Tekom nedelje polovili so orožniki fan-taline in so jih oddali sodniji. Doslej še ni do-gnano, kateri od fontalinov iz Bukove je z nožem suval. Predrznost teh surovežev pa se kaže tudi iz dejstva, da so ponoči čez par dni poskusili drugi fantalini iz Bukove iz ptujske ječe zaprte ubijalce rešiti. Prinesli so celo lojtro seboj. Bili so pa pravočasno opaženi. Orožniki so Bkupaj z vojaki prihiteli in vse okoli zaporov preiskali. — Kaj pravijo slovenski voditelji, zlasti politikujoči duhovniki k tem vedno se ponavljajočim ubojem? Ali ne razumejo, da postaja pošteno ljudstvo razupito kakor narod ubijalcev in roparjev? Ali bi ne bilo skrajni čas, da se suroveže najstrožje kaznuje in s tem to ubijanje odpravi ? Žalostno je v deželi, kjer imajo klerikalci vso moč! Vlom. V Mariboru bilo je v trgovino g. Schnideritsch v Theresienhofu vlomljeno. Tat je pokradel 30 kron denarja. Policija ga je pa kmalu zasačila v osebi 21 letnega Johana Ferk iz Sv. Jakoba si. g. Ferk je bil že večkrat zaradi tatvine predkaznovan. Trikrat je izvršil že večje tatvine, predno je bil 14 let atar. Zdaj so ga oddali okrožni sodniji. Stekel pes. V Mariboru ugriznil je stekel pes čevljarskega učenca Senci. Isti pes ugriznil je v Tre8ternicu 6 letnega šolarja Antona Mlinaric. V bv. Križu ugriznil je več drugih psov. Oblast je napravila vse stroge odredbe, da odpravi pretečo nevarnost. Pobegnil je natakar Maks Bauer iz Maribora. Preje je poneveril precej denarja. Bauera so v Gradcu vjeli in zaprli. Tatica. V Slov. Gradcu ukradla je neka služkinja Liza Gšman mnogo zlatnine in denarja za več kot 1000 kron. Orožniki so jo pa kmalu vjeli in zaprli. Ustrelil se je v Poheri pri Gamsa 22 letni sin čevljarskega mojstra Andrej Freindl. Storil je to baje iz strahu pred kaznijo. Pobalinstvo. Nagrobni kamen učiteljeve hčerke v Hočau bil je od neznanega zločinca z nožem poškodovan. To je tako sramotno pobalinstvo, da mu skoraj ni para. Bržkone se je zločinec jezil nad nemškim napisom na kamenju. Upati je, da zločinca doseže roka pravice. Iz Koroškega. Slovenski klerikalci hujskajo zopet in hočejo prirediti veliki „tabor" v Sv. Jakobu v Božu. Iz tega je razvidno, da klerikalci sploh ne morejo živeti brez hujskanje in da preje ne bodejo odnehali, dokler si koroško ljudstvo samo ne pomaga. Komu hočejo klerikalci s to gonjo pomagati, kaj hočejo doseči ? To so vprašanja, na katera imamo le en odgovor: Pomagati hočejo le svojemu žepu, doseči pa hočejo večni prepir, večno sovraštvo, da potem lažje v kalnem ribarijo. Globasnica. Piše se nam: Dragi „Štajerc"! Sprejmi tudi dopis iz Globasnice na Koroškem in pokrtači z najojstrejšo krtačo naše do kosti črne klerikalce, posebno oholega župana. V nedeljo bila je druga seja občinskega odbora v letošnjem letu. Pri tej seji opomnil je podpisani župana na zelo važno zadevo, namreč naj položi račun od vodovoda, ki je že dve leti v prometu, — in to že drngokrat. To je mogočnega župana tako razkačilo, da je hitro žugal s tožbo. Seve da je brezpotrebno tirjati Vas župan za račun, ker ta je bil že storjen, ko je občinski odbor oddal vodovod za 94.084 kron podjetniku. Ali to našim klerikalcem ni bilo povolji; storili so, kakor je to njih navada, iz občinskega odbora metljo in zavrgli prejšne seje, prilastili si vso oblast, delali v celi zadevi sami, da občinski odbor ni imel druge pravice, kakor dovoliti posojilo, najeti kakor kaže zdaj plačilo. Stal je ta vodovod dokaj tisočakov, več kakor je bil oddan. Morebitse še spominjate, gospod župan, kolikokrat ste povdarjali pri oddaji vodovoda, da ne sme več stati kot zapisani znesek. Ali že takrat se Vam je brala hinavščina na obrazu! Ali se spominjate, ko smo sklenili, da se ne sme drugače naredit, kakor je bila plena, samo tam ker bo manj stalo ali interesenti plačajo, kar bo več; kdo je Vam dal oblast vse predelat in sklepe občinskega sveta teptati z nogami? To je ja vaša stara navada! Seveda si volite vselej take mutece (dve tretjini jih imamo) da jih nismo videli zinit že tri leta; le tako je mogoč tak slučaj, ki se je zgodil pred nekaj leti, da se je oškodovalo občino za celih 2.400 kron „za vaš trebuh", kakor je pisal „Štajerc" pred tremi leti. Takrat ste mi napravili 300 kron stroškov in že takrat sem vedel, da „blagor vbogim zavoljo pravice preganjanim, ker bodo potolaženi"; vem pa tudi, kaj je pa z vami štiri klerikalci; vas je Bog že do kosti tepel, pa vas še bije ... Ne mislite, gospod župan, da bi mi Vam, takim ljudem, ki ste že v,{tako mali reči kakor jelov, skrbeli za vaše obilne trebuhe, prepustili za sto-tisoče vredno delo. Nikdar in nikoli! Dovolj je, da Vam povemo, da ste klerikalec, — in s tem je vse povedano. Priredil sem zopet kravo; le pojte tožit, jo dam zopet Brejcu, kakor sem jo dal prej; — od svojih pravic pa ne — 5 — odstopim. To sem zaprisegel in je tndi naša dolžnost. Saj smo voljeni v blagor občine, pa ne v blagor Vašega trebuha. Morebiti vzame to zadero slavni deželni odbor v roke in se bo prepričal, kako teptajo naši občinski vladarji naše sklepe, ker jim je le za vlado, občinskim odbornikom pa ostane pravica samo do občinskih beračov . . . Simon M o t s c h n i g, obč. odbornik. Pliberk (Bleiburg). Piše se nam: Tudi gospod fajmošter S e k o 1 ni manjkal v nedeljo, dne 21. t. m. v Celovcu. Ker je morala biti vsled tega zgodnja maša izredno rano zutraj, gotovo tudi ni n.Česar zamudil. Kako pa je bilo doma s popoldansko božjo službo? Kako pa bi bilo, ko bi moral v tem času kdo brez sv. zakramentov umreti? Ali je Vam, gospod fajmošter, taka odpovedana „božja pot", pri kateri se dela tudi „izlete na Vrbsko jezero" ter „demonstracije" po nemškem Celovcu, ali pa orna-deževanje »Herzogstuhla", — več vredna? In še eno vprašanje: Zakaj so pa imele tiste znane »svete" jungfrave tako dolge zavite palice seboj? Ali so hotele s tem palicam Nemce pod nosom šegetati ? . . . Samomor. V sobi neke gostilne v Celovcu obesil se je uradnik Franc Kalesak iz Krapine na Hrvatskem. Našli so ga zutraj mrtvega. Vzrok samomora ni znan. Smrtna nesreča. Na planini graščaka Egger-Pontiller v Oberdrauburgu padel je 67 letni pastir Johan Nenhuber iz skale. Nesrečni starček se je tako hudo poškodoval, da je kmalu nato umrl. Imel je popolnoma razbito črepinjo. Samomor. V Vrbskem jezeru našli so pri Pritschitzu soprogo zidarskega mojstra Marijo Dollberger kot mrliča. Nesrečna mlada Ženska, mati treh otrok v starosti od 3 do 5 let, je na živcih zbolela. Bržkone se ji je vsled te bolezni zmešalo, tako da je iskala smrt v jezera. Pazite na deco! Posestnica Marija Barth v Lorenzenbergu pri Unterdrauburgu delala je na njivi. Njen 2 letni otrok pa je medtem okoli letal. Nakrat je otrok izginil. Otrok je namreč padel v bližnji potok; voda ga je nesla do žage, ki je vsled tega obstala. Nesrečna mati našla je kmalu nato že mrtvega otroka. nemško govoril, gotovo bi sodba proti Zebotu drugače izgledala. Sicer za nas cela zadeva nima veliko pomena. Žeboti bodejo naprej kričali in celo še nekaj glasneje . . . Izpred sodišča. Prvaško umazano perilo pred mariborsko poroto. Maribor, 20. junija. Danes se je pralo pred tukajšnjimi porotniki umazano prvaško perilo. TffŽitelj bil je bivši državni poslanec Franc R oblek, toženec pa odgovorni urednik »Slovenskega Gospodarja" Franc Ž e b o t. Ta list je namreč lansko leto trdil, da si je Roblek kos neke gozdna parcele po krivici prisvojil; očitalo se je Robleku celo, da je na goljufivi način mejne kamene premaknil. Pred 15 leti se je namreč Roblek s takratnim župnikom v Zgornji Ponikvi tako »zglihol", da je Roblek omenjeni kos parcele žnpnišču odstopil, župnik Kane j pa je Robleku odstopil drevesa, ki so na tem ko6u parcele rastla. Novi fajmošter Johan G o-t i š e k, hud klerikalec, pa s to mejo ni bil zadovoljen. Vsled tega je prišlo do prepira in končno je objavil »Gospodar" omenjene žalitve. Roblek je šel tožiti. Priče so za Robleka izredno ugodno pričale. One smatrajo za nemogoče, da bi mož kakor je Roblek, ki je celo omogočil nadaljevanje cerkvene zgradbe v Žalcu s tem, da je pokril 20.000 K zahteve, zaradi zemlje v vrednosti 40 do 50 K svojo čast umazal. Stvar je stala v splošnem za Žebota jako slabo. Vkljub temu so porotniki z večino zanikali vprašanja o krivdi in Žebot je bil tedaj oproščen. Klerikalni pobiči, ki so se zbrali v porotniški dvorani, so seveda skakali kakor nori od veselja. Po našem mnenju in vkljub vsemu političnemu nasprotja ni Roblek slepar. Roblek kot politik ni bil nikdar nič vreden, zlasti kot liberalni politik ne. Ali kot mož in značaj stoji gotovo visoko nad klerikalnimi voditelji, katerih »poštenje" smrdi kot stara mrhovina. Da je Roblek izgubil, kriva je pač v prvi vrsti njegova zagrizenost zoper nemštvo. Porotniki so bili skoraj izključno Nemci, ki nove kranjske slovenščine ne razumejo. Vsled tega tudi procesu niso mogli tako slediti, kakor bi bilo treba. To sodi javnost ^splošno. Ko bi bil Roblek s svojim zastopnikom Nekoliko besedij o ajdi. Z i se h k a, dipl. kmetovalec. Ime ajda (hajda) izvira najbrž pač od tod, ker so to rastlino spravili k nam v 13. stoletju ajdovski Tar-tarji (Mongoli). Nje pradomovina je osrednja Azija (Mongolija) do Mandžurije. Posebnost ajde je njena nagla rast (lest tednov po setvi jo že lahko Kosimo kot zeleno Krmilo), nadalje pa nam daje tudi za ljudi hranilno jed (kašo). Zaradi kratke vegetacijske dobe (do zrelosti 10—12 tednov), sejo jo kmetovalci kaj radi kot drugo setev še za ozimino. Glede kolobarjenja ni iztirčoa. Navadno sejemo ajdo po ozimini (rži, pšenici, ogrščici ali zgodnjem krompirju.) Ajda ima rajši star gnoj nego svež hlevski gnoj; ako pa ji pognojiš s svežim hlevskim gnojem, da ti dosti slame, toda malo zrnja. Iz tega vzroka pa je zlasti tukaj gnojenje z umetnim gnojem na mestu, kajti ajda odtegne zemlji velike množine redilnih snovi. Z zadovoljivim pridelkom 1600 kg zrnja in 3200 kg slame odtegnemo zemlji 82 kg kalija, 65 kg dušika in 29 kg fosforove kisline; iz tega je razvidno, da ajde ne smemo sejati na negnojeni zemlji. Svoječasno se je sejala ajda brez vsakega gnojenja, ker so se kmetovalci bali, da bi zaradi gnojenja s hlevskim gnojem ajda nastavila malo zrnja. V umetnih gnojilih pa imamo sredstvo, s klerim postane pridelovanje ajde plodonosno in se nam prav dobro izplača, kakor je razvidno iz sledečih poskusov: I. Poskusno gnojenje ajdi Florijana Haas, Lichten-berg pri Gnasu, Štajersko. Gnojenje na 1 ha je 1'«/, orala: Parcela št. 1 Parcela št. 2 100 kg 40% kalijeve gnojilne soli, nepognojena 300 kg superforata, 40 kg čilskega folitra. Pridelek: 2400 kg zrnja, 1700 kg zrnja, 2600 kg slame. 1800 kg slame. Dobiček vsled gnojenja 92 kron. II. Poskusno gnojenje ajdi Alojza Hofmeister, Katzels-dorf pri Gnasu, Štajersko. Gnojenje na 1 ha je l«/, orala: Parcela št 1 Parcela št. 2 100 kg 40% kalijeve gnojilne seli, nepognojena 300 kg superfosfata, 60 kg čilskega solitra. Pr.delek: 2140 kg zrnja, 1420 kg zrnja, 1820 kg slame. 1500 kg slame. Dobiček vsled gnojenja 64 kron 50 vin. (»Gosp. Glasnik«.) Kdaj naj se trava pokosi. Ce poprašamo enega ali drugega kmetovalca, zakaj navadno tako pozno kosi, odgovori nam: »Če zgodaj kosim, dobim le majhen kup sena". Res je, da se dobi pri pozni košnji večji kup sena, ali tudi kakovost tega sena je vse drugačna od zgodnje košnje, — manjšega kupa. Seno pozne košnje je bolj podobno slami nego senu. Marsikateri misli, da se mora seno pokositi šele, ko je doraslo. Tako mnenje je napačno, kajti, saj vendar se drže travniki za to, da se dobi krma, obstoječa iz bilk in listja, med tem ko se seje žito zaradi zrnja. Marsikateri trdi tudi, da se mora pustiti trava pač tako dolgo na miru, da njeno seme dozori, češ to seme napravi potem, ko se osuje, prav gosto rušo. Ali tudi to je napačno, kajti kar dozori do pozne košnje, je večinoma travniški plevel in slabejša vrsta trav. Gotovo je mnogo bolje, da skušamo to vrsto rastlin celo zatreti in namesto, da izkoristimo te za obsojanje goličav, potem ko imajo le malo krmilno vrednost, da obsejemo goličave naravnost s takimi travami, katere imajo veliko redilno vrednost in one, ki na tem travniku dobro uspevajo. Poglejmo iz kakih vzrokov se priporoča pokositi travo kakor tudi druge krraske rastline, preden popolnoma odevetejo. Kakovost krmskih rastlin postane pri pozni košnji slabejša, bilke postanejo trde, slamnate in puste, ker se uporabi mnogo redilnih snovi za tvorite* semena katero obleži na travniku, ali pa se pri prevažanju in prekladanju sena pozgubi; živina za takšno seno ne mara, ker je ne le pasto, marveč tudi težko prebavljivo in gre deloma neprebavljeno od živali. Pri pozni košnji se tudi mnogo sena pokvari, ker navadno nastopi pred ali po sv. Ivanu deževje. Ravno to deževje pa je za tratvno rušo velikega pomena, ker pospešuje rast pokošene trave, medtem ko nepoko-šeni travi škoduje, ker jo vrže na tla in spodnja trava vsled tega segnije. Tudi otava pride lepša, če se izvrši prva košnja čim mogoče zgodaj. Loterijske številke. Gradec, dne 24 junija: 2, 11, 40, 27. 55. Trst, dne 17. junija:, 41, 15. 25 24, IS. Moj lfubček je Fellerjev rastlinski esenc-fluid z zn. RT »EISA-FLUID »Ni čuda! Kadar sem si vsled prehlajenja ali prepiha kaj pridobil, ako je bil moj zobo- ali glavobol še tako hud, ako me je mučil nahod, trganje v udih še tako nestrpno, Fellerjev Elza-fluid, moj ljubček, je še vedno bolečine odpravil. Tudi v zdravih dneh znam ceniti njegov Živce oživljajoči, osvežujoči vpliv. Vsakdanje umivanje z njim olepšajo teint, okrepčajo oči in pripravijo krasno počutje!" Tako in ednako se izražajo vsi, ki na zdravniško priporočilo Fellerjev fluid rodno rabijo. Ta opozoritev, tako mala in ponižna, brez kričeče reklame, samo da v varstvo čitatelja pred ničvrednimi posnemanji steklenico z varstveno znamko pokaže, zadostuje, kajti mi sami smo se prepričali, da »Elzafluid" drži, kar obljubuje. Pri tema je po ceni. 12 steklenic povsod franko 5 kron. * * . * Zamašenje, pomanjkanje apetita, nagon k bluvanju, pečenje v želodca in teža v želodcu so simptomi, ki se jih ne sme zanemarjati. 6 škatljic Fellerjevih Rbabarbara-krogljic z zn. »Elza-krogljice" stane le 4 kron franko. Domači zdravnik pravi rad, kedaj in kako je rabiti oba preparata. Ali pristna morata biti! Take izdeluje lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko). 12 Na obroke zlata verižica 83 u gospode in dane 88 IfO gramov težka ] K 140—, na f mesec 4 K. Prvorazredna srebrna ura s 3 »rebrnimi pokrovi K 14'— Dobava vsepovsod. Kdor hoče poceni uro in verižico kupiti, nai takoj pise. R. Lechner, (loldtvarenhaas, Landeubarg, Nr. 661. Ameriko o* m Antwerpena i 12.000 do 19.000 toni velikimi parniki i dvojnimi •ravbani Red Star line Prv»r«zri'd«l paniki. Znerne one. Izbirna oskrba Odpoto- vanje vsak teden v soboto v Novi York, vaakih U dni v Jetrtek v Boaton, Poizvedbe pri: Red Star Llnle, Antwerp«*, Dunaj IV.. Wiedenergflrlel 20, Julius Papier, Innsbruck Sudbabr-strasse 8, Frail Dslenc, Ljubljana, kolodvorska ulica +t. Lea-Mid Franki, Gradec, Joanneumring if Posestvo 6oi 19 joh veliko, obstoječe iz zidane hiSe, gospodarkega poslopja, njiv, travnikov, gozda, vinograda, se po ceni proda. Leži ob cesli, 300 korakov od cerkve in '/, ure od kolodvora. Več se zve pri b'aiserju v Laporji. — 8 — Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. i brez zvezdice bo letni in kramarski Bejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) bo živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme). Dne 27. j n n i'j a pri Sv. Lovrenca na Dravskem poljn**, okr. Ptuj; v Ponikvi**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 29. junija v Monichwaldn. okr. "Voran; v Gomilici. okr. Lipnica ; pri S?. Petra, okr. I-eoben; v Geistthalu, okr. Voitsberg; v Saala, okr. Voitsberg. Dne 30. j a n i j a v Sevnici**; pri Sv. Petru, okr. Obenvolz; v Olimju**, okr. Kozje; v Spodnji Potekavi**, okr. Slov. Bistrica; v Trnovcih*, okr. Ptnj; v Zrečah**, okr. Konjice; v Solčavi**, okr. Gornjigrad; v Pischelsdorfu**, okr. Gleis-dorf; v Rajhenburgu**, okr. Sevnica; v Gomilici, okr. Lipnica; pri Sv. Petiu, okr. Graška Okolica; v Ligistu**, okr. Voitsberg; v Gradca (sejem z uporabno živino). Dne 1. julija na Ptajski Gori*, okr. Ptnj; v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež; Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Ptuju (svinjski sejem). Dne 2. julija v Št. Ilju pod Tarjakom** okr. SloveDJi Gradec; v Remšniku**, okr. Maren-perg; v Garrachu**, okr. Weiz; v Auffenhofu*, okr. Hattberg; v Pnstervvaldu*, okr. Oberzeiring; v Wi'.donu**; v Oppenbergu, okr. Rottenmann; na Ptujski Gori, okr. Ptuj; na Polenšaka, okr. Ptuj; v Pettovčah**, okr. Celje; v Tirjskem**, okr. Šmarje pri Jelšah; na Bregu pri Ptnju (sejem s ščetiDarji); v Mareinu, okr. Graška Okolica; v Gradcu (sejem s klavno živino in konji.) Dne 3. julija v Rogatca (sejem s ščeti-narji); v Oplotoici**, okr. Konjice; v Gradcu (sejem a klavno živino). Dne 4. j n 1 i j a v Vuzenici**, okr. Maren-perk; v Vidmu*, okr. Brežice; Stanzu, okr. Kindberg; pri Sv. Petru na Ottersbachu**, okr. Cmurek; v Vojniku*, okr. Celje; v Brežicah (svinjski sejem). 100.000 ur Vsled balkanske vojne sem prisiljen, 100.000 komadov i mil. srebrnih or z dvojnim mante-Ijem, katerih izvrstno anker-rem.-kolesje teče na rubinskih kanvnjih (s 3 mantclji) in ki so bile narejene za Turčijo, za 1 kos po smešni ceni K S-—. 2_k. za K 6 70,5 k. za K 13-60, 10 k. za K 25*— oddati. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, da si te izbornc ure, ki se jih v resnici napol zastonj prodaja, nabavi. Naročite takoj, ker bode zaloga v najkrajšem času izčrpana, 3 leta garancije. — Pošlje po povzetju 634 centrala ur A. GELB v Krakovi, F. 75. Živinsko ogledovanje. V dodatku k tozadevnemu razglasu v našem listu naznanjamo, da je deželni odbor sklenil, ugoditi naknadno izraženim željam nekterih okrajnih zastopov zaradi vršitve živinskih ogledovanj. Določil se je sledeči spored in naslednji kraji: Dne 2. septembra v Konjicah, 3. „ „ Ptuju, B 4. „ „ Marenberku, „ 5. „ pri Sv. Lenartu v SI. gor., „7. „ v Okolici Gradec v Gratweinn, „ 9. „ B Frohnleitenu(D.-Fei8tritz), „12. g v Kirchbachu, „15. ^ „ Friedbergu, , 17. ■ Aflenzu, _ 18. „ Leobnn, „23. H Judenburgu, „ 24. Oberzeiringu, , 26. " Mana, „ 26. _ Liezena (Admont), 1. oktobra l Irdningu, „ 2. Aussee, 3. " l Grobmingu, „ 5. Voitsberga. Ob enem opozarjamo na določbo v odloku visokega deželnega odbora z dne 20. julija 1899, št. 26.106 in § 20, odstavek 2. in 3. živinorejske postave z drle l7- ap«la 1896, dež. zak. št. 41. da lahko dobi vsak posamezen razstavljavec v eni kategoriji (biki, krave, v plemenskih okoliših mlada žirina) 1« P° eno d?ri,° v d.e' narju in da ima. če prižene v kaki kategoriji tri goveda, ki bi po splošni sodbi morala dobiti deželno ali državno darilo, pravico do bronaste, če pa jih prižene šest v eni kategoriji, pa pravico do srebrne deželne kolajne, v katero ae vreze ime dotičnega živinorejca. Oženjeni majer ako mogoče z večimi delavskimi močmi sprejme se na neko posestvo v bližini Ptuja. Vstop takoj. Natančni naslov pov6 ■u-piava „Štaoen:ca,_" Pozor! 50.000 parov čevelj!! 4 pare čevelj za samo K 9—. Zaradi vstavljenja plačil več velikih tvomic se mi je naročilo, veliko množino čevelj globoko pod izdelovalno ceno oddati. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih žnorastih čevelj, usnje, rujavo ali črno, galoširanih, kapenbezac, močno žebljana usnjata podlaga, veleelegantna najnovejša facija, velikost po štev. Vsi 4 pari koštaio samo K 9'—. — Pošlje po povzetju. Bimon Lustig, eksport čevelj, Neu-Sandez 9. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 636 Hranilnica (Sparkassa, vlad. državnega mesta Ptuj * Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnicne zadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med nradnimi nrami radovoljno in brezplačno vsaka *>adeva pojasni in po vsem : vstreže. : * m m $ OMenje $ $t z avst. ogersko $ $ banko. $ m m # aa Ravnateljstvo, oz. Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke . v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. zasrEsarasasnsEBSEs Hiša v Maribora z velikim vrtom za zelenjavo, poleg njiva, zlasti primerno za vrtnarja, lepa, solnčnata lega, 10 minut od glavnega kolodvora, se takoj pod ugodnimi pogoji proda. — Vprašanja v Khislgasse 3,1 Stock, Maribor. Posestnik Kuilolf Kovacir v Karčovini štev. 32 pri Ptuju ima lepega plem. pmcgav. bika starega 9 mesecev, na prodaj. Kdor si |zeli kupiti, naj se oglasi do /. julija. 627 Lepa posestva na prodaj lepa hiSa, zidana, s 5 sobami in 2 kuhinji in 2 kleti, in ena živinska Stala. Zemlje je 10 oralov; proda se takoj zaradi rajže v Ameriko. Cena se izve Sri posestnici Ana Pajk v senci št. 1, poŠta Store. 525 Vino od leta 1912 po 32 h liter v sodih od 56 liter naprej proda Juh. Toplak, trgovec v Jor- sinei pri Plnjo. 6H1 Orožje skrbno pristreljeno, z državnim pečatom (Beschuastempel), v najboljši izpeljavi razpošilja e. in kr. dvorni liferant HANNS KONRAD Briix st. 625 (Ctsko). Revolver K 6'tO. Flobert-žepne piStole K 3-60, Terceroli K 3-20. Klobeit-teSingi K 11 20. Lovske puške K 48'— in višje v najbogatejši izbiri. Glasni ceiik na zahtevo vsakomur zastonj in franko. 630 Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pismih), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani foto-Saliji po ceni Otto .Neumann. rag,- Karolinental štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno lnfranko. 629 Prvorazredna kolesa! Xajnov.-jsi modeli 1914/15. Hotna! Trajna I Lahko tckoEa! 5 let pismene redne garancije I Krasna priznanja iz vseh krogov. Št. 13/2. Lcitner-kolo znamka „B. h." z najboljšim lorpedo-freilaufom, doppclglockenlagcr, gorskim manteljnom, delavskim orožjem, zvoncem, ace-tylen-svetilko, nožno pumpo, varstvom proti blatu, skupaj K 120'—. Posamezni deli po najnižjih cenah. Ceniki gratis in franko! Največja fabričua zaloga kolrs Briidfr Leitner. St. Veil a /d. Olan st 23. 389 Malo posestvo I hiša s 3 stanovanji, sobe, kuhinja, veliki vrt za zelenjavo, poleg stavbeni prostor se iz proste roke za K 13.000 proda. Več pove ali piše Rudni! Jelli-«ek,Beiff8trasse Nr. 8, Maribor. Wismar, za strojne m ( elektro-intenerje, stavbene inž., geometre in arhitekte (železno bttonsvo in kulturna tehnika). No*i laboratorij. Sprejema se absolvente vidjih obrtnih Sol. 632 Posestvo s celim gospodarskim poslopjem, hiša in hlevi so zidani in v najboljšem stanu, 60 minut od mesta Ptuja, se po prav ugodnimi pogoji proda. vpraša se pri lastniku Jožefa Bare, posestnik v Jurovcn pri Ptnjn. 607 Nova hiša z velikim vrtom na Hajdini blizu glavne ceste in farne cerkve, 80 minut od mesta Ptuja, sposobna za penzijonista ali obrtnika, se za 7400 kron proda, 1400 kron lahko vknji-ženo ostane. Ponudbe naj se pošljejo na upravo tega lista. _______________________606 Kupna priložnost enega lepega posestva, hiSa in hlevi vse novo zidano, lepe njive in travniki, ki se lahko 3 goveda redijo, na lepi ravni legi tik okrajne ceste, 10 minut od kolodvora postaje Polčane oddaljeno, se takoj z živino vred za prav nizko ceno proda. Več se ustmeno izve pri Albin Bellag. Polt-scbaoh a. d. Stldb. olO Na prodaj je po jako nizki ceni v zelo prometnem V raju na Gorenjskem enonadstropna liiša^ z dobro vpeljano trgovino, gostilno, trafiko, žganjetočem in pekarijo. Naslov se izve pri npravniitvn teffa lista. Proda se trgovina v najbolj živahni ulici v Mariboru. Različno blago, katero-je Se v zalogi, kakor ludi trgovska oprava se lahko kupi po najnižji ceni. Trgovina se lahko tudi prevzame pod jako ugodnimi pogoji. P Srebre, Manufakturwaren-Lager, Marburg. 49» -§■ Korpnlenca -K Debelost odpravi pristni, zdravniško priporočeni dr. Richterjev zeliščni iaj za zujutrk brei diete, brez motenja poklica. Garantirano neškodljiv. Najsi-gurnejši uspeh. 1 zavoj K 2'50, 3 zavtji K 7—. Colnine prosta pošiljatev po: Institut Dermes, 'ijiineheii 154, Bander-strasse 8. Nekaj nspehov: G. M. v. S. 40 ft, zgubila. A. L. v B. 86 ft. izgubila. T. K. v M. 18 ft. izgubil po 1 zavoju. G. Sch. v St V 7 dneh 16 ft. izgubil. 256 Sprejme so takoj močan in priden 4il0 trgovski učenec nemškega in slovenskega jezika v gevoru in pisavi zmožen pri' Josef Lorter, LaSki Trg. Zahtevajte zastonj in poštnine prosto moj bogato ilustrirani glavni cenik z nad 40t'0 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga, godbenih inštrumentov, jeklenega in usnjatega blaga, predmetov za domačijo, potnib, toaletnih in kadilnih rekvizit, brivskih utenzilij, orožja, municije itd. 530 Niklasta anker-zistem Roskopf-ura K 3 50. Švicarski zistem ltoskopf K 5'—, v jeklenem ohišju K 6 20. Bela kovina (Gloria-srebro) anker-ura K 4-80, dvojni mantelj K 6—. Prava srebrna ura K 840, dvojni mantelj K 12 50 Prave srebrne veriJice K 2 90, 3 50. V niklu K 1-60, 190. Niklasta Uudilnica K i '90. Kuhinjska okrogla ura K 320, ura na pendelj K 9-—. Ura kukavica K 750. Za vsako uro 3 leta pismene garancijel Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju po c. in k. ili urni liferant Hanns KZor^rad., razpošiljalna hiša, Briix fttev. 624 (Čc&ko) — Glavri cenik zastonj. in poStine prosto. 53 - 7 Ako hočete svojega moža, r »1* 1r>li*tfft*< tovarna pulk t Borovljah J OH« lTJLe*«^JUIIMrj (Koroško) oddaja prvorazr. modeme lovske puške iz prve roke. Reparature, nova kopita, zlasti nove cevi vseh jeklenih mark z strelno garancijo najceneje. Hotele puSke te izmenja proti novim po dogovoru. Iluslr. ceniki franko. 76 Priložnostni nakup. V nekem mestu Spodnje 1||X^ v kateri se na-Štajerske proda se JUASfJj haja že 34 let z jako zadovoljivim uspehom trgovina z deželnimi pridelki in žijljenskimi sredstvi, skupaj s poleg se nahaja-jočimi skladišči, sadnim in zelenjavnim vrtom, eventu-elno tudi zalogo blaga. Proda se poceni zaradi slučaja smrti. Resne ponudbe pod „Guter Posten P." na upravo tega lista. 496 Pir Kol-a DasledDik (ulji! na glavnom trgu zraven apoteke priporoča stoj« zalogo: Otročjih igrač, rasnih rrst usnatega blaga kakor kofre, talka za ioio, >a nakupovanj« in za denar, toaletna reči, pisalne In kadilne predmeta. Razne stvari Iz jekla npr. beatek, žlic, nožo za žep i« prave Solinger britve itd. Blaga iz celuloida In roga, kako tad i pletarsko blaga npr. korbe za potovanje vseh vrst. Razno blago iz otekla hi porcelana, talarje, piskre, oklede, flaJe, plaže in drugo t to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin. naprej. Posebno lepe rodi pa mi 60 do K 1*20. Štajersko dež. zdravilišče starozn. radij vseb. Akratotherma 37° C. Termalna, zračna, solnčria in elektr. kopelj, nOVO ZJdaOO eleg. separatne kopelji, fini prostori za po iivanje, Termalni pitni studence. Izborni zdravilni uspehi pri matizmu elt. rev- pri Celju. štni in brzojavni rad, električna razsvetljava. Vodovod, krasni park. Nizke cene. lutODItnitllS Celje-Bad-Heuhaus. Sozila od 10. mala do oktobra. jasnila in prospekte daje brez iroikov realni mal. zdravijo giht, revmatizem, išias Pojasnila in prospekt zastonj po direkciji. ! LANGEN & WOLF Dunaj X, Laxenburgerstr. 53 ■ zastopstvo: Inženir Franz Lach, Gradec, Theodor Kflrner- ■ strassc 47 H/10. Bencin-lokotiiobžli s streho ali brez nje. Mašine za obdelovanje lesa. ■ Kompletno pohištvo za žage in mizarske delavnice. Ledenice in hladilne uredbe. ■ Obisk inženirja, proračun trožkov, prospekt 62fi A. B. Z. zastonj. W Doslej prodanih motorjev je 12J.C00 z 1,300.000 konjskimi silami. SV« I* I Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši iz-. vrstne „Štajerčeve" • u žig al ice. V velikem te jih "naroči naravnost pri „LanrJerbank", Dunaj I., druqace pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH. PTUJ, in vseh kurjih zalogah. TrgtvlM I aroije«, e. k. zalaja smidnika J LECHNER h. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fairiSnih cenah kot najboljša orožje aa hranitev autom. lepn« »iital«, preoiano pristreljene v aiitemih »Browning", „Stey«r5, »Manser" in „Bayard". Revolvri v najbogatejli izbiri te od K 6-60 naprej. Flobert-puJk« in karabinerji, dvo-eavM Lancaater-lovake-puike od 36 K naprej. Fatrone, ovitke patronoT itd. Cenik aaatopj in franko. 8* Otročji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi flnejše sorte v velikem izbira se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem proatorti. (Zahtevajte cenik), tu Pečnik trgovina z lesom Brežice na Savi največja zaloga vseh vrsti dolgega, okroglega in rezanega lesa po najcenejših cenah. Skladišča tik Save. »as 600 kron! Vam plačam, ako moje 477 K° ,Ria=balzam' VaSa kurja očesa, bradavice, trdo koio ne odpravi brez bolečin v 3 dneb. Cena 1 posodice z garancijskim pismom vred K !•—; S posodice K 2-50. Stotero zahvalnih in priznanjevalnih pisem. Ketneny Kaschaa (Kassa) I. postni predal 12/721 Ogrsko. ■421 Pozor! Kupci ali prodajalci posestev! Kdor hoče priliko porabiti, da si kupi lepo kmetijsko posestvo poceni, obrne naj se čimpreje na od visoke c. kr. deželne vlade koncesijonirano pisarno za promet posestev KARL MAGNET v Velikovcu, Koroško, Obere Postgasse 113. Tam so zdaj na razpolago: Posestva z gozdom, dva lepa nova umetna mlina na jako dobrem kraju, mestne, stanovalne in trgovske hiše itd. veliko trgovino Johann Koss, Celje ****** zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblak za moške, ionske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane in sifonaste srajce! kravate, otročje vozičke, na-— —■ grobne vence In trakove. % eno besedo vse. PALMA �85565 [% y I« /till I" I \ Za plahle in obleko SC dobi v tr!Jovini Pravo domače platno ecnte Hausleinwand Brata siawitsch, Ptuj. ' / 358 ž B-fiO Amerik, niklasta ura K Roskopf patent-ura - „ Amerik, goldin-ura . „ železniška Ronkopf . ., Roskopfdvojnimantelj„ 460 PloSča mestna ura . ,, 5-— Srebr. iroit. dvojni m. „ H"— H karatna zlata ura „ 18* — 14 karat. zl. verižice „ 20'— Konkurenčna budilnica, zanikl., 20 cm. vis. ,, 2'— Znamka .lunghaus . . „ S — Radium svetilna ura . „ 4*— Radium dva zvonca . ,, o'— Radium Štiri zvonci . „ 6 — Radium godba . . . „ 8*— Ura na pendelj, 76 cm „ 8"— „ „ „ stolporo zvonenje . . . „ 10 — Ura na pend. z godb. budilo, in Slagverkom „ 14 — Okrogla ura t budilnico.........., 6'— 3 leta pismena garancija. Razpošilja po povzetja. Max Bobnel [" Dunaj IV., Margarethenstrasse 27/51.1 Liferant e. k. drž. železnic. Orig. labr. cenik zastonj. Kravji majer se do 1. julija sprejme pri Freiherr y. Twickel'sche Gutsverwaltung, Maribor. 526 Dobre harmonike K 5*— Na m«je harmonike ne pride nobenih eolninskih treskov, ker so i m- domači izdelek. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Št. 300'/« 10 Upnikov, 2 registra, 28 glasov, velikost 24V12 cm K 6 —. St. 654'/,, 8 tipnikov, 1 register, 24 glasov, velikost 28X14 cm K 640. | St. 305J/4, 10 tipnikov, 2 registra, 50 glasov, velikost 26X1* cm K 6 40. j Št. 663'/,, 60 tipeikov, 2 registra, 60 glasov, velikost , :-lX16 «" K 8-60. št. 686/2, 10 tipnikov, 2 registra, 60 glasov, velikost 28X18 cm K 960. Sola za lastni poduk k vsaki hamoniki zastonj. Pošlje po povzetju c. in kr. dvorni liferant Hanns Konrad, ™poSilfe JfaS C* *"* Glavni cenik z nad 4000 slikami na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto. 6S0 Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! j 1 kg aivih slišanih 2 K; boliiihl 9 K 40 h; na pol belih 2 K HO h ■ • belih 4 K; belih mehkih 6 K 10 h;g 1 kg najfinejših sneženo belih, 8)1 j »snih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg fliuma | (Daunen) sivega 6 K, 7 K ; belega I 10 K|; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 5 K, potem franko. j Mt~ Gotova postelje -3E?s iz krepkega. rdečega. plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 j tihsnt, 180 cm dolg, 120 cm širok z 2 glavnima blazinama. vtaca 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim. trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K ; pol-danno 20 K; I dana« 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne D blazine 8 K, 8 K 60 h, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K na- j prej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se I ne dopada denar nazaj. S. BBniSOh, Deschonilz Nr. 716, j čeikt (Bdhaien) Cenik gratis in franko. '- 8231 Kava 50% cenejša! Amerikanska stedilna kava. velearomatična, izdatna in Sledilna. 6 funln.i poskusna vreča K 5 — franko po povzetju, '/a Mgr- vele- nrima najfinejši čaj K 2— oddaja A. Saphir, eksport kave in čaja Tiszabogdany 490. 407 Cenjenim gospodarjem se še enkrat naznanja, da se v iii ii i Gen vsako vrsto ploda takoj in najbolje za mošt izmenja. H. Kossauer, preje v Pekarjih. 521 LSli -samo K 550 15000 parov žnorastih čevelj, glasom figure iz čisto dobrega usnja z močnim žeblja-nim podplatom, ki so bili določeni, za Balkan in so zaradi vojne zaostali. To zalogo sem prisiljen v v popolnoma kratkem času pod izdelovalno ceno prodati. Se dobi v vsaki velikosti. Razpošiljatev po povzetju. Vsaki poštni pošiljatvi doda se zavarovalno polico. ARNOLD WEISS, Magyarfalu, Komitat Pozsony. 502 Pri velikem fabričnem požaru rešenih 24.000 flanelnih odej nepoškodovanih, le mali pluski cd vode, oddajam po sledeč h znižanih cenah: Tigerske odeje, svetovno znane, neuničljive ca 180 cm dolge en kos K 1-50. Prima flanelne odeje šotske, karirane 11 barvaste ca 180 cm dolge en kos K 2-40. — RazpoSiljatev po povzetju, pri najraanje 6 kosov franko Franz Pszourek. KOni- • ginhof a. d. E. 528 Tudi oddajam ICO različnih zeonih robcev v dobri kakovosti za K 12-80 franko. Budilnica s stolpovim zvoncem I a kakovost, 30 urni slagwerk in budilnica z glasno donečim zvoncem, gladko poliranim okrogl.m okvirjem, 30 cm srednje mere, cifernica z vloženim steklom, kompletno s 3 zlato-brenciranimi oteži s 3 letno pismero garancijo samo K 7-80 samo s cifernico, ki sveti ponoči K 8-40. Najcenejša knhinjjka okrogla ura brez budilnice, 31 urno kolesje na federeug, 16 cm srednjo mere K 320. Brez rizikel Izmenjava dovoljena ali denar nazaj ! Rapošiljatev po povzetju skozi Prvo fabriko nr HANNS KONRAD in k. dvorni liferant, BrUx štev. 6329 (Češko). 630 gato ilustrirani glavni cenik z nad 4900 podobami na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto. Redka priložnost! Ni zamenjati s podobnimi ponudbami! Namesto K 42— samo K 5.50 528 Vsled nakupičtnja v zalogi prodamo, le dokler je v zalogi, visoke žnoraste čevlje v lepi izpeljavi, Cisto iz dobrega usnja, z. močnim, že bij an i m podplatom, pod izdelovalno ceno za le K 6'50 en par. Se dobijo v vsaki velikosti za gospode in dame. RazpoSiljatev po povzetju: Kksportna hiša nP«rfekta, Duvaj VII, Nen-stiftgiisse 137/18. —Na razpolago je mnogo priznanje val ni h pisem, Gostilna in trgovina z mešanim blagom v župnijskem kraju z industrijo pri .Mariboru oh Dravi. Nova jako solidna poslopja z 2 sobama za goste, salon, veranda, sobe za tujce, privatna stanovanja, lepa mešana trgovina z velikim prometom, magacini, kleti, žgalnica, hlev, remiza iti, 3 orali izbor-nih travnikov, poleg železnice in ceste. Dohodki obresti okoli 1900 kron, veliki premet v gostilni in z vožnjo. Cena z inventarjem v vsednosti 15.000 K vred samo 75.001) K. Lahki plačilni pogoji. Pojasnila le direktnim kupcem po": Die Verwaltang des „ReaIitaten-Markt'- Graz, Hamerlinggasse 6 (2734). 524 Svetovno znana je ekstra-plošča amerik. 18kar. zlato dnble 36 urna anker-remont. žepna ura, dvakrat krita s pokrovom, ki skoči, mnogokrat premiirana znamka »Sirena." Le ta ura ima veleprima. švicarsko kolesje in jo ni razločiti od zlate ure za 100 K. Zato, da gre natanko, garantiram. 5 let 1 kos 4 K 85 h, 2 kosa 9 K 50 h. Dam-ska zlatodnble-nra 6 K 50 h. Nadalje oferiram Gloria srebrno žepno uro sa 3 K 50 h. Vsaki uri doda se zastonj eleg. pozlačeno verižico. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljale? po povzetju S. KOHANS, eksport ur, Krakova štev. 809. 635 Lepo kmetsko posestvo! Hiša, hlevi in gospodarsko poslopje v dobrem stanu. preša itd., 16'/s oralov dobrih njiv, travnikov, gozda in velik sadonosmk, vse skupaj ckoli hiše, vse sejano in sajeno, v najlepšem redu, 8 goveda se lahko redi in se iz proste roke zaradi starosti p: oda. Ctna je 12000 kron. Polovico se pri kupni pogodbi plača in ostanek po pogojih. Več o tem pove Franz Podiipnik, Thegen it. 37 pri Mariboru. Tuk-j je tudi lepa hiša za trgovino ali greislerijo prav poceni za prodati ali v najem oddati. 633. •\ Original Mayfarth ;% postavno varovane „HERKULES" vinske in sadne preše. Prvorazredni izdelek. Hidraul. vinske in sadne preše Nedosežene! faF" Grozdni in sadni mlini. "9@ Priprave mosterije. PH. MAYFARTH & Co. fabrika kmetijskih strojev ^■o-z^aj XX_, Taborstrasse ^Tr_ 73- Specialna fabrikaoija prei in aparatov za pridobivanje vina. Katalogi zastonj. |kf" Išče se zastopnike. 472 Izdajatelj in odgovorni nrednik: Kari Linhart, Tiskal: W. Blanke v Ptula. B03C 18 4 0454