125591 Nauk murve in svilne gosence rediti in svilo pridelovati. Za kmete spisal Dr. Pr. Ksav. Hlubek, učenik kmetijstva in opravilelj tstajarske 'k'ii/.be za svilorejo v Gradcu. Na svillo dala Štajarska kmetijska družba. S podobami na 4 listih. N a ii k murve in svilne gosence rediti in svilo pridelovati. r La kmete spisal Dr. Fr. Ksav. Illubeli, učenik kmetijstva in opravilelj S ajarske družbe za svi- Na evitlo dala Stajarska kmetijska družba. S podobami na 4 listih. ^-<8hS V Gradcu J851 natisnil J. A Kienreich <3 125591 Dragi kmelje! Vaši sinovi, ki so iz Laške vojske prišli, so vam mende pravili, kako so Lahi bogati; pove¬ dali so vam pa tudi gotovo, de svojiga bogastva veliko od svilo-ali židoreje dobivajo, s katero se pridno pečajo. Svilne-alj zidne gosence (svilodi) namreč, ktcre so našim škodljivim gosencam zlo podob¬ ne, žido predejo, iz katere se zidane rute, ka¬ pe, traki in več druge obleke, kakor tudi dosti ecrkveniga oblačila dela, ktere se pa še zmi- ram premalo naredi, zato, ker je zmiram več ljudi na svetu, in ker si" skorej vsak zmiram boljši in gorši obleko nositi želi. Nobeno kmetiško delo se tako Jehko in v tako kratkim času ne opravi, kakor židoreja. Svilne gosence rediti in opravljati je delo otrok in starih alj slabih ljudi, ki niso za noben drug opravk več. 1 * 4 Nobeno delo tudi tako malo stroškov ne prizadene, kakor židoreja. Nekaj murvinih dre¬ ves je zadosti, de si zamorete v svojih jizbali po 10 do 20 funtov mešičkov Cgalet ali kokonov) na nekterih dilah alj lesah izrediti, ki jih scer za sadje sušiti alj za kakšno drugo rabo imate. No¬ beno delo vam pa tudi toliko dobička pridobiti • ne more, kakor židoreja; 10 do 12 let star otrok namreč in pa kak starček alj kakšna ba- bela zamoreta 20 tavžent zidnim červičem alj gosencam skoz 34 dni streči, in o 10 dneh njih vpredenje oskerbeti in mešičke odpuliti in pobrati. Od 20 tavžent goseno, ki ti več prostora ne vzamejo, kakor 240 štirjaških šolnov, se dobi v naših krajih 50 funtov mešičkov, ino ker štajarska družba židoreje funt mešičkov po 50 kr. srebra plačuje, si v 44 dneh en otrok in en starček 41 d. 40 kr. iehko prislužita. Iz tega, dragi deželani, Iehko previdite, de nobena kmetiška reč tako hitro toljko dobička ne prinese kakor židoreja, in prav imajo vaši sinovi, ki so na Laškim bili, ako vam pravijo r de so Lahi veči del od židoreje premožni. Velik dobiček, ki ga židoreja prinese, sta že rajna dobrolliva cesarica Marija Terezia ino pa njeni slavni sin, cesar Jožefih dobro spoznala, ino zato tudi kmetam murve saditi ukazala. 5 Velike inurvine drevesa, ki se še dan da¬ našnji v mnogih krajih naše dežele najdejo, so od časov veličastne cesarice ino cesarja, ki sta za srečo svojih podložnih toliko skerb imela. Kmetje so takrat veliko murvinih dreves za¬ sadili; ker pa so jih leta 1809 Francozi veči del posekali, de bi mi Žide ne delali ino jim do¬ bička vtem ne kratili, se lehko razume, zakaj se zdaj tako malo starih murvinih dreves v naši lepi deželi najde. Tudi štajarska kmetijska družba, ktere predstojnik so že od leta 1819 sam princ Joaii, je spoznala, kako koristna za Stajarsko deželo bi bila židoreja, ino jo je mnogo priporočala. Ker pa sama ni imela s čem murvine drevesa po ši¬ rokim nasajati, so nekteri domoljubi družbo na¬ redili, ktera na posebnim dvoru alj kmetii blizo Gradca veliko tavžent murvinih dreves redi ino po deželi razpošilja, žido sama prideluje ino pridelovati uči, in kar se po deželi zidnih me-" šičkov alj kokonov dobi, za drage denarje po- skupuje. Vsako kinetiško delo, tako tudi židoreja, se s skušnjo nar bolji nauči. Ker pa dosti Kme¬ tov ne zmore, svojih sinov na dvor pošilati, kjer se židoreja djansko uči, tedaj je deželna družba židoreje po gospodu Ferd. žlahtnimu Thinnfeldu ministru kmetijstva, rojenomu štajarcu, pre- 6 svitliga Cesarja prav ponižno prosila: uaj bi milostlivo dovolili, vsako leto 500 goldinarjev nekaterim sinam štajarskih kmetov podariti, kteri želijo židoreje se djansko učiti. Dobrotlivi cesar ravno tako, kakor Njih predniki važnost židoreje spoznavši so napro- šenih 500 gold. k recenimu namenu dovolili, iuo stajarska družba židoreje je v stanu, štiftinge sinam revnih štajarskih kmetov deliti, ali zap- stonj učence najemati, ktere v reji murv in svil¬ nih gosenc djansko uči. De pa v teh rečeh učenci tudi bukve dobijo, je družba sklenila, lehko umevno podučenje razglasili, iuo jim ga tudi zastonj podeliti. To podučenje izvira iz skušinj, ki si jih je upravitelj te družbe na Kranjskim ino Stajar- škim o 16 letih v ti reči nabral; kdor bo tedaj po vodbah tega nauka se ravnal, bo tudi gotov prid si pridobil. Ker bo pa celi deželi židoreja le takrat k obilnimu pridu, ako se je bojo vsi kmeti sploh, zraven svojih drugih opravil poprijeli odsred majnika do konca rožnika, tedaj takrat kader je že veči del poljskih opravkov dogotovljen, — zato je tudi ta nauk, glede na ta čas poseb¬ no za kmete napravljen. Večini posestnikam se pa priporoča, mur- vinih dreves, kolikor je moč obilno saditi, pri- 7 delovanja svile ali Žide se pa z svojo skerbjo le tako dolgo deržati, dokler se ne bojo kmeti sploh poprijeli, svilne gosence rediti. Seje to zgodilo, potem jim bojo njih zasa¬ jene mnrvine drevesa le takrat nar več dobička donesle, ako bojo murvino perje manjšim kme- tam, bajtarjam, gornikam alj oferjam za majhno ceno — po pol krajcar ja alj po 1 kr. funt — pre- Posestniki večih zemljiš so po svojim sta¬ nu ino svoji vednosti pervi, ki imajo drugim lep izgled v vsim biti, kar je deželi k vecimu pridu in blagostanju. Po tem lepim poklicu je dosihdob tudi dosti večih posestnikov ravnalo, in veliko tavžent murvinih dreves, ki so po mnogih krajih Sta- jerskiga razsajene, živo pričajo, koijko si oni prizadevajo, svoji deželi nov pridobicek naklo¬ niti, in nje prid na viši povzdigniti. v S t a j a r c i! 7jC je pot k novinni pridobieku v naši lepi domovini našim pridnim deželanam osnovana. Blizo enkrat stotavžentmurv že lepša našo deželo. Posebna družba ima skerb za rejo teh koristnih dreves, ona razdelaj e jajčka zidnih gosenc, in zapstonj toliko vredno židorejo uči. 8 Njih veličastvo premilostliv Cesar Franc Jožef I. obdarujejo sinove nepremožnih Stajar- skili kmetov; vsako leto z štiftingami, de bi se po njih blagoslovila židoreja po deželi razširila. Nam vsim, posebno pa školnikam ino du- hovnikam po deželi naj bo mar, z druženo močjo to malo nežno drevce rediti, de bo z nebeškim blagoslovom krepko drevo izraslo, ino obilen sad Nemcam kot Slovencam v bratovski zložno- sti prineslo! Vodstvo štajarske družbe židoreje. V Gradcu 17. maligatravna 1850. \'incenci Grof Szapaiv, Vodja družbe. t HheIm Jožef Grof Gleispah, Vodja - namestnik. Dr. Fr. Ks. Hlubek, družbni opravitelj. Ignaci Disauer, Ludvik Ro h el, Tajnik. denarni oskerbnik. Svilo-ali židoreja. i. Od zivlsnja g osen c sp loh, zlasti svilnih ali zidnih gosenc. §■ 1 . (josence vsakimu dobro znane, ker z svojo požrešnostjo marsiktero leto lesnim in sadnim drevesam veliko škodo napravijo, so mehke ži- valice brez kosti, ki imajo navadno spredej G, zadej pa 4 do 10 nog. Svilne gosence (svilodi) imajo zpredej G roženih, zlo ojstrih, zadej pa 8 širokih nog z ternkami, ino rep alj zadaico kakor rak. CGIej na 1. listu podobo 4.j Njih mnogo narezana koža je zlo kosmata; le pri kterili bolj starih je bolj svitla in manj kosmata. .Glava je z roženo kožo prevlečena; gobček ima dve roženi čelusti, dve ustnici ino žnablj z več tipavnicami (4), in se brez želodca v čre¬ va zdaljša, vkterih se živež kuha. Za dihati, kar je vsaki živali potrebno, go¬ sence nimajo pljuč, kakor konji, krave, ovce, svinje i. t.d., tudi ne nšesc, kakor ribe, ampak 2 sapnika po vsaki strani črev, iz katerih več 10 malih stranskih sapnikov izvira, v katere skoz J 8 majhnih černkastih Iuknic, 9 na vsaki strani (poglej na listu I. pod. 4. a) ino skoz cernkaste šerpu podobne rižc ali duske na herbtu (list. I. pod. 4. b.) zrak gre. Na listu I. podobi 1. se vidi svilna gosenca 1 dan stara, na podobi 4. pa popolnama dorase- na; cernkaste pike, a, a, a ino serpaste duske b. 1) kažejo, kodi gosence k’ živlenju potrebni zrak serkajo. S- 2. Ker so gosence toljko požrešne, tudi med vsimi živalmi nar hitrej rastejo, ino ker se jim koža toljko razširiti ne more, kakor truplo raste, se pod staro kožo nova naredi, ino kader je zgo- tovljena, se gosenice, k’ počitku vležejo (zas¬ pijo) ali leve ter se eden alj več dni ne ganejo ino staro kožo (kakor hlače) izslečejo. Temu počitku gosenc , v’ kterirn navadno glavo kviško deržijo se pravi spanje alj levenje* (List. I. pod 2). S* 3. Veči del gosence navadno po 2 krat zaspijo alj se levijo, ino scer od 5 do 12 dneh, ino ker po spanji ali levenju še 5 do 12 dni živijo, lak njih žjvljenje navadno 25 do 60 dni terpi* Zidne gosence na Štajarskim pri navadni reji 30 do 39 dni živijo. Gosence v’ naših sadnih vertihzlezejo vkup, kader se čas spanja bliža, ino se z’ neko prejo, 11 kakor pajcino, zapredejo, de jih merzla sapa alj dež v’ spanji ne moti alj clo ne pokonča, ker jim mraz ino dez nar bolj hudo de, gorko ino suho vreme, pa se jim nar bolj prileže. Zidne gosence se scer v’ spanji ne zapre¬ dejo, le nekaj malo preje na ležišu naredijo, de staro kožo bolj perterdijo ino de se gorkota ležiša manj spremenja. Pa vonder kar škodljivim gosencam pod mi¬ lim nebam ne hasne, tudi koristnim sviloprejkam pridno ni. §.5. Kader so svilne gosence v’ spanji, se vidi, de berž ko zaspijo, vso blato iz sebe iztrebijo, nie vec ne jedo, glavo kviško molijo, staro kožo z’ nekim žlezastim sokatn na prostor, kjer so, perterdijo, neganlivo ležijo, ino le takrat glavo sem ter tje mečejo aij majajo, kader jih merzel veter, dež, druge gosence alj kar bodi v’ spanji moti. Glava ce dalej bolj tolsta prihaja, stara koža na glavi se zgerbanci; nar pervo se od gobca rožena terda koža kakor cerna luska olusi, ino v’ ti dobi gosenca truplo naprej porine ino staro kožo, ktera o tem na glavi poči, izslece. Na listu I. pod 2 se vidi zidna gosenca v’ spanji; na pod pa po sleki, ali levenju ino a kaze izsledeno kozo. S; 6. Po spanju alj sleki ne začnejo gosence pre¬ cej jesti, temne kterokrat še celi den mirne osta¬ nejo, de se jim nova koža posuši ino zraka na¬ vadi ino pa de se roženo žrelo bolj vterdi. 12 Berž po sleki gosence ne marajo za staro terdo, temuč sežejo pomladim berhkirn listji, ker ga ložej zgrizejo in prebavijo. §■ * Nar bolj požrešne so gosence, kader se po- slednokrat slečejo, za to so tudi takrat drevesam nar bolj škodljive. Čez 5 do 12 d ni pa nič več ne jedo, se či¬ sto oblatijo alj ztrebijo ino se v’ neko prejo alj mrežo zapletejo, ino v s’ tem se življenjejgo sen c e ali červa konča. Zidne gosence na Stajarskim po zadni sleki še kakih 8 do 12 dni živijo, ino celo njih živlenje obseže tedaj 30 do 39 dni. §■ 8 . Predejo gosence z’ gobcam, ino to delo na¬ vadno v’ 2 do 4 dneh končajo. Preja židnih gosenc se vidi na podobah 5, (J, 7 in 8 lista J. V’ ti preji se gosenca v’ žival spremeni z’ rujavo luskinasto kožo brez nog, kateri se pu ž a, (Puppe) pravi. Tako pužo židnih gosenc ka¬ žete podobi 11 in 12 na list. I, kjer se še na podobi 12 pri a duški gosence vidijo. Puža v’ preji 10 do 25 dni negibljiva živi, ino le takrat pokaže de živi, kader se kakor bodi zdraži, postavim, z’ gorkoto s’ tiskam, s pikam i. t. d. V’ prejo zavite puže židnih gosenc se ime¬ nujejo mešički (alj kokoniali galete), kteri če se zmotajo alj osnujejo, srovo ali kunad- raslo žido ali svilo dajo. 13 Cez 10 do 25 dni se puža v’ preji spremeni v’metulja, kteri z’ nekim rudečorujavim so- kam, ki ga izsirje, prejo per enim kraji tako raz¬ moči, deje kos run smukniti. Na podobi 10 list- I- se vidi luknja v’mešičku, iz kterga metuljpride. §* 9 . Metulji, ki imajo 4 prašne perute ino na glavi tipa vilice, nimajo ust zajesti, zatopaimajo spolovila za pleme, kijih gosence nimajo. Oni tedej ne zrejo več, temne nekoljko okolj ierflajo, se plodijo, in one po 200 do 900 jajc zlezejo, iz katerih bodo še tisto alj pa prihodnje leto go¬ sence, ne pa metulji. Na podobi 13. in 14. lista I. se vidijo metulji zidnih gosenc, ino scerna po¬ dobi 13. ona, na podobi 14. pa on. §• 10. Iz tega, kar je bilo dosihmal rečeno, se vidi, de živlenje žival, kise gosence alj čer vi ime¬ nujejo, 3case alj dobe obseže, namreč p er v i č dobo gosence ali červa (pod 4 listi) drugič dobo p uže olj mešičkov (pod. 12 list I) in tretji č dobo metulja (pod. 13 list. I). S- 11 * Gosence nimajo drugiga opravka, kakor de zrejo ino naglo rastejo zato jim posebno tekne: 1. gorko ino suho vreme; 2. de jih v’ spanji nič ne moti sosebno ne veter alj dež. 3. de jim ni potreba mokriga listja žreti, ino de še mlade alj berž po sleki ali levenju mehko perjiče dobivajo; ino 4. de popolnama čisti zrak serkajo. 14 Gosencam nar bolj v’ kvar so ojistri vel rovi, dolgo dežovje alj mokro ino merzlo vreme ino pa prevelika vročina, posebno kader poletni cas sonce na ravnost na nje sije. §■ 12 . Poze ne zrejo nic; potrebna pa jim je pred vsim enakostna gorkota; de se popolnama v’me- tnlje spremenijo. Pri njih se žeblizo gotovo raz¬ soditi da, kteri metulji bodo možkiga, kteri žen- skiga spola. Puže moskiga spola imajo manjši ino terdnejši mešiček alj kokon, kteri je večidel na sredi vrezan alj vgloben. List 1. pod. 7. kaze kokon moskiga, podoba 6. zenski ga spola. § 13. Preja, s’ ki ero je puža ovita, je ena sama tenka nit dostikrat po 1000 šolnov dolga, ktero gosenca iz sebe (ker ima v’ posebnim mehu zid¬ no zalogo) potegne ino v’ podobi ležeče osmice (at) navije alj kokon napravi. Tako ovita in na¬ vita nit ohrani to podobo, ker se nekoljko prije¬ ma, ino se lehko rastegne ino omota, dokler se na nji lip alj žleza ne posuši. Ako je pa nit že suha, se morajo kokoni v’ topli vodi razmočiti, de se dajo raztegniti ino zmotati. Bolj terdni ko so mešički; bolji ino vec Žide se iz njih dobi. §. 14. Tudi pri metuljih se spol lehko razloči; ker so metulji moskiga spola tanjši, manjši ino L olj žive barve kakor pa one. Podoba 14. kaže metulja m o s k ig a, podoba 13. pa ženskiga spola zidne gosenee. 15 Metulji židne gosence več ne zrejo, tudi ne ferflajo okolj, temuč iztrebijo iz sebe blato, neki rudečorujavi sok, potem berž po plemenu grejo, ino one 300 do 500 jajc znesejo, ki so s perviga žveplenove barve, potem pa smiram bolj temna- sle ino poslednjič višnato-sive’postanejo kakor makovo seme- II. Od jajcic ino semena zidnih t/osenc , §• 15. Kakor kmet nar gorši seme razseje ako hoče prav dobro žetev imeti, tako mora židore- jic nar gorši jajčice za rejo oberniti, ako mu je za obilni pridelk Žide mar. Ker pa se seme ne dobi vselej dobro, si mora kmet dostikrat semena iz ptujih krajov posker- beti, p. konopleno Laško, laneno Basovsko, pše¬ nično Banaško i. t. d., de si lepši žetev pridobi. Nar bolj popolnama jajčica zidnih gosenc se dobijo v’Brianci na Lombarškim, od kodi tudi štajarska družba židoreje vsako leto to seme dobiva. Kdor hoče popolnama dobriga semena imeti, naj se za nj pri vodstvu štajarske družbe židoreje oglasi. §. 16 - Kdor hoče jajčkov zidnih gosenc iz domače reje dobiti, naj si čverstih, srednje velkih ino tenkih kokonov tnoškigaino ženskiga spola nabere; naj jih v’venecalj kranc na nit z’šivanko 16 natvezi, vonder de z’ njo puže ranil ne bo, ino naj jih v’jizbi enakostne gorkote obesi, kjer bodo iz njih v’ 10 do 15 dneh metulji izleteli, se plo¬ dili ino jajčka zlegli. Kako se imajo za rejo od¬ ločeni kokoni natvesti, kaže podoba 9. na i. listu* S- 17 Jajcica naj ti metulji na popir alj na star tenek pert ^ležejo, ino shranijo naj se na suhim hladnim kraji, nar bolji v’kleti, pa ne v’ laki, kjer vol alj vino vre; na vigred (spomlad) pa, ka¬ der se imajo izvaliti, jih moraš v’ topleji kraj alj hišo prenesti. Nar bolji je jajcica na pert nabirati; z’ ka- teriga se lehko alj še tisto leto, če so že višnato- sive, alj pa prihodno vigred z’ nožem postei žejo ino osnažijo. Vzemi za to ciste merzle vode, pridaj ji ne- koljko kuhinske soli alj vina, ino operi varno v’ nji pert z’jajčiei, posterži z’ nožem jajcica v’ vodo ino jih zini in v’senci posuši; potem pa jih plitvo v' lesene ali papirnate škateljice z’ ljuknicami,— de so zračne — zdevaj ino zbrani, alj pa jajcica v’ perti do vigredi (spomladi) hrani, ino šele zdaj z’ njimi ravnaj, kakor je bilo rečeno. §. 18. Dobre jajca zidnih gosenc so višnatosive ino sploh n akovimu semenu podobne, se močno svetijo ino imajo pri sredi majhno globino, ktera med valenjam zmiram manjši prihaja ino na sledne celo zgine. Ako se zmučkajo, nekoliko zasu¬ mijo, ino iz nijh neki vlečliv žlezast sok isteče; ir v’ vodi grejo dobre jajcica iia dno, slabe pa po verhi plavaio. S- 19. Čas jajcica zidnih gosenc valiti se sploh začne, kader murve pervo perje poženejo. Na Štajarskim je sred majnika cas jajcica iz zhranil- nic v’ gorkeji jizbo prenesti (ki naj ima toploto od 15 do 17 stopinj po Keaumirjevim gorkomeru). Prej ko se kje židoreja pričeti zamore, vec dobička prinese, zato kerjepoznej vročina, po¬ sebno kadar presti začno, gosencam škodljiva, ino pa de na pozno poletje ni potreba murvam veje s’ perjem vred oklestiti, ker pozno pognane mladike silo rade pozebejo. §- 20 . De se jajca izvalijo, se denejo v’ perteni žakeljc, kteriga naj po dnevu kakšna ženska v’ nedrijih nosi, po noči pa pod zglavje položi. Vsak dan se jajcica pomešajo, brez de se žakeljc odpre, in se le 4 li alj 5 tl dan se pogleda, alj so že ktere gosence izlezle. Je se malo go- senc, se v’ žakljicku pustijo in se ravna ž njimi, kakor je ravno rečeno bilo; jih je pa že precej, se žakeljc v’ skateljco (list. I pod 15) izprazne, ktera se v’ gorko jizbo zanese, de se druge gosen¬ ce izležejo. Ve imaš zaneteno (zakurjeno) hišo, spravi jajcica v’ plitvo snažno škatlo, ino postavi jih perve dni nekoljko od peci; potem pa jih peci približaj, ino v’ 8 do 12 dneh ti bojo gosence izlezle. Daš jajcica v’ gorki hiši valiti, postavi plitvo skledo vode na pee, de zrak v hiši vlažen (ino- 2 18 ker) ostane, nikolj pa jajčic na pee alj preblizo k’ peci ne deni. Vedi pa tudi, de s’ prenaglim valenjem slabe, s’ počasnim pa prav dobre gosence dobiš- Počasi in poredi se v’ S do 12 dneh izvalijo, ako gorkota v’ hiši perve 2 alj 3 dni 13 do 17, potem pa 17 do 19 stopinj ima alj saj prevroča ni. Toplota, ktera se otrokam ino starckam do¬ bro prileze, tudi valenju jajcic nar bolj streže. 21 . Ne izležejo vse gosence na enkrat iz jajc, temne v’ 2 alj ti dneh alj se dalj za pored. Naberd se pa le gosence, kterih je 3 dni za poredama nar vec izlezlo De bojo pa g osence enake velikosti, kar je k’ boljši židoreji potrebno, se ima gosencam, ki so se pervi dan za rejo nabrale, le enkrat, drugiga dneva dvakrat, ino tretjiga tri-do petkrat na dan jesti dati, ino se na topleji kraj hiše, postavim na polico pod strop postaviti. Tako bodo gosence enako velike, ino se lehko sterti dan v’ kup denejo. §• 22 . De se izvaljene gosence lozej naberd, se položi na nizko škatlo, v’ kateri sojajcica, en kosnuibje sakovine alj kakošna druga redko tkana rec, in na njo se mlado perice potrosi, na ktero gosence same skoz Iuknice zlezejo. Ce nimaš kaj lakiga na škatlo položiti, deni mehko perice na jajčica ino jih poberi, kader so se gosence po njem zasedle. Veliko manj dela pa je s’ pen im ravnanjen. List I. pod. 15 ti kaže škatlo s’ tako mre¬ žico pokrito. 19 §• 23. Mlade gosence so černkasto- rujave, gobe- ček je svillo čern, koza zlo kosmata, ino rep je širok, kakor sploh zadnji život. Take gosence so popclname godne. Ako so pa izležene gosence bolj svitle ino kratke ino pri zadnici bolj tenke in pa slabe vi¬ deti, se nisopopolnama godne, večidel zato, ker so se prenaglo izvalile. Ako en lot alj 20,000 (prav za prav 25.600) jajčic izvaliti daš, iz njih 20 — 40 funtov kokonov (mešičkov) v’ slabih, 40 — 50 „ „ v’ srednih, oO — 60 „ „ v’ dobrih 60 — 70 „ „ v’ nar bolj- žih letih izcediš. Na Stajarskim se od 1 lota jajcic sploh 40 do 50 funtov kokonpv dobi. Kdor tedaj na Stajarskim mešičkov izrediti hoče, potrebuje za 10 funtov, mešičkov 1 kvinteljc jajčkov S- 25. Ker pri navadni zidoreji vsaka zidna babica le 400 jajcic izleže, je 50 babic potreba za 1 lot jajčic. Ker pa se mora k’ vsakimu mešičku žen- skiga spola tudi eden moškiga spola pridjati, je za J lot jajčic 100 mešičkov potreba- 2 * 20 Ke r se pa kakšna reja kakor hodi skaziti more, ino bi tako jajčic zmanjkalo, naj si, kdor hoče 1 lot. jajčkov gotovo izvaliti, poltretji lot omisli; poldrugi lot naj da izvaliti, 1 lot pa naj prihrani za drugo rejo, ko bi se mu perva kaj pokazila. Ako je perva reja srečna, se hranjene jaj- cšca zaveržejo. §> 26. Kdor se se nikdar ni s’ zidno rejo pečal, naj jo le z malo tavženti gosenc prične; zakaj če je ravno reja teh toliko koristnih živaljo čisto lahka, vonder dosti pazlivosti ino marlivo.sti alj veselja k’ti reči potrebuje. Kdor seje v nji že bolj izu¬ ril, lahko od leta do leta veči rejo z’ velkiin do- bičkam nastavi. V’ krajih, kjer se židna reja ni sploh vpel- Ijana, naj se pred vsim gleda, de se veči reja ne prične, kakor se listja glesta; zakaj listje od da- Iječ dabivati, židoreji nobeniga pridane prinese. V’ takih krajih se rajta na 1 funt mešičkov 20 funtov listja; kdor tedaj hoče i lot jajčic iz¬ valiti, mora saj toljko dreves inft germov imeti, de od njih 10 centov listja dobi. Koder je židoreja bolj razširjena, zatnore, kdor jo je že bolj vajen, če je prav po sreči, z' 10 funti listja 1 funt kokonov izrediti, alj 10 fun¬ tov zeleniga perja za 30 do 50 kr. v’ dnar spraviti. Nar hitreje se zna židoreja z’germovjem za¬ čeli; pa nar manj 1(100 šestletnih germov je treba, de se iz njih 20 do 25 funtov kokonov naredi. 21 III. Kako s' zidnimi gosencami ravnati . A■ Sp I o h* 27 , Kdor si hoče iz židoreje nar več pridobiti, naj se ogibuje vsakiga premodrovanja, ino naj z’ gosencami samo tako ravna, kakor je njih živ¬ ljenju primerno. Pred drugim je gosencam, de se dobro ob¬ našajo, eistiga hladniga zraka potreba; v’st Hli¬ njenim ino spridenim zraku ti bojo bolehale alj cio poginile. Zato se jim mora stanise vsak dan izra- čiti (preljuftati), !e takrat ne kader so v’ spanju. Ker pa gosence skoz sapne luknice dihajo, ki jih spodej poleg črevesa na vsaki strani imajo, ne smejo preblizu vkup ležati, de ložej dihajo, ino lese alj mreže ne smejo z’ listjem alj blatom preobložene biti, de ložej zrak od spod gor do¬ bivajo. S- 28 . Snažnost je pol živeža, pravi star prego¬ vor, in zares pri nobeni živali ta pregovor toljko ne velja, kakor pri židnih gosencah. Kdor lese alj ležisa, na kterih gosence ima, pridno snaži ino zrak čisti, je že veči del tega opravil, kar je zidnim gosencam k’ dobrimu obna¬ šanju potrebno. Lese alj pletenice čuditi pa tudi ni težavno delo. Ako se majhnim gosencam kaka muhja sakovina, k več im pa ribja mrežica na leso po¬ loži ino na njo perja nastelje, gosence same na 22 njo zlezejo; po tem se mrežice z’ gosencami vred na druge ciste lese preložijo, ino blato z’ nekte- rimi slabimi gosencami ki zaostanejo, se prav prav lehko odpravi. § 29 . Gosence dajo le terdo blato in nič vode od sebe; ako pa z listjem preveč vode dobijo, jo mo¬ rajo, kar jo je preveč, skoz kožo spotiti- Ako je pa zrak nierzel ino moker, se go¬ sence ne morejo potiti, ino zbolijo ter bojo mehke ino rumenkaste, ino poginejo, če se jim berž ne pomaga. De se temu v’ okom pride, se naj gleda, de gosence mokriga listja ne dobivajo; ino če se jim v’ sili že mora mokro listje dali, naj se poprej med pertam alj v’čistih žaklih nekoljko osuši, ino tudi hiša naj se jim bolj zagreje, de bodo mogle preobilno vodo izpuhliti. Ze sploh ni dobro, gosencam po pervinm spanju perje na ravnost iz dreves polagati, temuč naj sekakden poprej obere, ino na senčnim hlad¬ nim kraji hrani, preden se gosencam poda. Kdor to skerb ima, in v’ mokrim vremenu hišo bolj gorko derži, zravno pa ležiše snaži ino zrak cisti, bo čverste ino zdrave gosence imel, ino si dosti veselja pa jtudi obilno dobička nad njimi pridobil za svoj trud. S- -3«. Ze prej je bilo rečeno, de gosence v’ pri ¬ meri svojga trupla medvsimi živali nar več zrejo ino nar hitreji rastejo. 23 Ktere gosence več piče dobijo, tudi hitreji rastejo, hitreji zaspijo in se poprej zbudijo ino tudi več zrejo; lo pa je krivo, de druge gosence memo njih v rasli zaostanejo, od dneva do dneva st; manjši vidijo kakor de bi se sušile; zato se tudi le ti razločnosti med gosencami s u š i c a pravi, ktera je gotovo znamnje napčniga ravnanja z’ gosencami. Ta žalostna prikazen se vselej vidi: 1. kader se mlade gosence razne starosti vkup devajo, ino se ne stori, kar je bilo 21 opominovano; 2. kader se gosence enako ne kermijo (fu*. trajo) alj kader se listje nad gosencami enako ne potrosi, alj kader se jim preredko na dan (le 2 alj 3 krat) polaga in še morde piča enaka ni. S- 31- Kdor hoče gosence sušice, ino kar iz nje hudiga pride, obvarovati, sme le tiste gosence, v’ eno rejo zediniti, ktere so se v’ 2 aij 3 dneh zaporedoma izlegle, ter mora vse dopolniti, kar je bilo v §. 21 rečeno ; mora listje, ravno pre¬ den ga polaga, z’ močnim nožem v’ male kosce razrezati, to rezanco rahlo s’ persti premešali ino vsak dan nar manj 1 krat ..alj vsakih (> ur koljkor mogoče enakšno po gosencah nasuti. Večkrat ino bolj enakšno ko se goseneam na dan jesti daje, manj je treba listja, hitreji rastejo gosence, ino prej ko so godne, več se iz reje pridobi. Poprej kakor ravno pred polaganjam se listje razrezati ne sme, zato ker naglo zveni 24 ino več ne velja; scer pa je dobro lislje do tre- tjiga spanja narekovati- §. 32. Spanje alj levenje gosenc je blizo nar ime¬ ni t n oj i del njih življenja; je takorekoč pogoj njih veljave ino clo njih živlenja; zato je žido- rejcu dobro vediti, kdaj se njih spanje začne ino kaj mu je ob njemu početi. Znamnja spavniga začetka so bile že v’ §. 5 napovedane; med spanjem pa bo to le zapomnili: 1. Kader' se vidi, de so gosence žreti ne- jjale, de poslednje pice niso vee načele, naj se jim več ne polaga, če bi tudi se ktera vmes je¬ sti hotla; 2. v’ spanju se morajo gosence čisto na miru pustiti, zato nikar odrov alj les premikati; 3. je varovati, de jih merzla sapa ne po- hladi, ker tako sok med staro ino mlado kožo okre- ni, ino gosence stare kože sleči ne morejo, ter iz med nareži se jim rumenkast gnoj cedi, ki lese ino sosedne gosence oskruni To se gosto- krat pri pervim ino drugim levenju narajma, po¬ sebno če so gosence preinočnato alj clo mo¬ kro listje dobivale, vreme pa je mokro ino mer- zlo bilo; 4. kader se spanje ob dolgim dežovji alj merzlim vremenu prične, se mora jizba zanetiti (zakuriti) ker scer spanje 3 alj 5 dni terpi, ino se veliko gosenc pogonobi. Nič bolj spanja ne perkraj.ša alj levenja za- deržnje, kakor de se gorkota povzdigne, hladna sapa ovarje, in stanise temno derži. 25 5. pokladati se gosencam se le sme, kader se'jih je že veei del zbudil, ino zbujene glavo sem in tje majajo kakor bi si jesti iskale (§. 6). Ako se pregodno jim jesti daja, se jih rada s ri¬ si ca loti. (§. 30); 6. Perva 2 dni, zlasti pa pervi dan po le- venju se gosencam ne sme stariga žilaviga, te- muc mladiga perhkiga listja ino le po 3 alj 4 krat na dan dajali; 7. preden se zbujene lačne gosence per- vokrat kermijo, se naj po njih mreža razprosti ino na njo mladiga nenarezaniga listja nadeva, de s e morejo gosence iz stariga ležisa, kjer so se s lekle, iehko prenesti (§. 28). B. P osam es n o: S, 33. Kakor je že rečeno bilo, zidne gosence 4 krat zaspijo alj se slečejo (levijo), ino po sledni sleki se kakih 8 alj 12 dni živijo, de tedaj njih celo živlenje 6 razdelov alj dob obseže. Od perve dobe. Perva doba se začne, kader gosence iz jajcic izležejo, in terpi noter po pervim levenju, ktero na Stajarskim v’ 5 ali O dneh nastopi, ako ima jizba 17 do 19 stopinj gorkole. Kakšne de so gesence o pervi dobi, je bilo že §- 23 povedano Malo pred spanjam postanejo gosence rumen¬ kasto — rujave, glava je bela skoz svitla. Na¬ vadno spanje šterti dan percno, ino 1 alj pol- 26 drugi dan spijo. 6 fi dan pa se kermijo (futrujo) ino prenesd. Ce imaš odi lota jajcic gosenc, ti v’ pervi dobi 4 alj 5 funtov listja požrejo, ino za leži,se 3 čevlje dolgo in 3 čevlje široko leso potrebuje. Perje se jim mora narezati. Od druge dobe. Gosence, ki so se pervokrat levile ali slekle,, so svitlosive, glava je belkasta. Druga doba na Ntajarskim 4 alj 5 dni terpi; 4 U dan navadno zaspijo, 5 U dan pa se spet kermijo. O drugi kakor o pervi dobi gosence navadno le 1 dan, in le črez navado 2 dni spijo. Gosence od 1 lota jajcic, 8 do 10 funtov listja požrejo, ino nar menj dve lesi po 6 čev¬ ljev dolgi ino po 2 čevlja in četertinko široke po¬ trebujejo. Perje se jim nareže. Od tretje dobe. Gosence, ki so se drugokrat slekle, so še boli svitle, kakor bi bile vrnite, tudi gobček ni Tv v • • » v • 1 ® vec.cern, temne je rujav mo strok. Ta doba na Štajarskim pri gorkotiod 16 do 18 stopinj 6 alj 7 dni terpi; 4 li alj 5 U dan go¬ sence navadno spanje perčno, 6 U alj7 m ‘ga kon¬ čajo, potem se jim nenarezano perje na mreže potrošeno jesti da. Med začetkam spanja do perviga kermenja te dobe pretečeta 2 alj 3 dni- Treba jim je 35 do 40 funtov listja ino 4 lese po 6 čevlev dolge in 2 čevlja široke. Ker gosence o ti starosti močno sopejo, se jim mora večkrat zrak ponoviti. 27 O!) sparenih in mocirnih dnevih se zrak nar bolji ponovi, ako se na žerijav ki suhe trešiee sozgd, ino plamen po hiši prenaša. Od šlerte dobe. Se bolj svitle so gosence, ki so se trikrat levile; njih glava je veliko veei ino širji. Sterta doba terpi na Stajarskim pri gorkoti od 15 do 16 stopinj 7 do 9 dni; 5 tl alj 6 U dan se spanje začne, 8 mi alj 9 U dan pa se gosence z’ nenare- zanim perjem kermijo ino prenesd. O ti dobi od perviga spanja do perviga ker- menja navadno 3 dnevi minejo. Požrejo 131 do 146 funtov listja, in potre¬ bujejo 9 po 6 čevljev dolgih ino 2 čevlja širo¬ kih pletenic ali les. Za čist zrak se jim mora še bolj kakor v’ tretji dobi skerbeti. Ležišejim je treba nar manj enkrat osnažiti, zlasti ravno pred spanjam. Od pete dobe. Po .šterti sleki so gosence temnorujave, postanejo o 2 alj 3 dneh skorej vse bele; glava je rajava, velika in široka, ino rep blezo rako¬ vima podoben; olevene gosence dostikrat cel dan kakor omamljene pred slečeno kozo sedijo- Ta sledna doba zapopade na Stajarskim pri gorkoti od 15 do 16 stopinj 8 do 12 dni, alj go- sence postanejo še le 8 r,li alj 12 tl dan po šterti sleki za predenje vgodne. To dobo se imajo gosence z’ listjam nar starej: Šib di ■eves alj germov kermiti, ki se jim na malih vejcah 6 do 12 krat nt dan poklada. 28 Za snaženje les ino zračenje staniša se mora o ti dobi posebno skerbeti. Kakor hitro se vidi, de ene gosence več ne jedo, alj de se k’ predenju pripravIajo, se morajo preložiti, de se na novih čistih lesah vpredejo. Treba jim je 660 do 700 funtov listja na 20 lesah, ki so po 12 štirjaških čevljev velike* S- 34. Ako se vsih5 dob živlenja zidnih gosene se¬ stavi, se dobi nasledni pregled če je bil 1 lot jajčic zvaljenih : 'stopnje število funtov prestora po gorkote: dni: listja: štirjaških čevljih; 1. Doba: !7dol9,5do 6, 4 do 5, ’ 9, 2. „ 17-19,4— 5, 8- 10, 28, 3. „ 16—18,6- 7, 35- 40, 44, 4. „ 15—16,7— 9,131-140, 104, 5. „ 15-16,8-12,660-700, 230, Vkupej v * 30do39,838do895^ 230 3Na Šlajarskim sploh gesence 34 dni živijo, 872 funtov listja požrejo ino 230 štirjaških čevljev prostora potrebujejo, ako se 1 lot jaj¬ čic izvali. Ako se staniše nič ne neti (kuri), ino je od 13 do 17 stopinj gorkote v’ njem, takrat gosence blizo 8 dni dalj živijo ino več zrejo. Hitreje ko se zidna reja dokonča, večim nevarnostim se odide, manj je potreba listja ino dela, ino več dobička prinese. Pospeši se pa zidna reja, ako se gorkota povzdigne, gosencam večkrat (po 6 do 12 krat) po malim polaga ino pa, kar je moč, staniše, lesje ino zrak čisti-! 29 IV. Od vpredenja zidnih g osen c. §. 35. Kader gosence dozorijo, nehajo zreti, vso blato iz sebe strebijo, ino poslednjič nek rumen¬ kast sok od se dajo, se proti luči skozi svetijo, okolj lazijo, ino dostikrat ležiše popustijo*) ino si pripraven kraj pojišejo, de bi se vpredle. Za to je pred vsim potreba, jim pripravnih krajev za vpredenje poskerbeti, de preveč Žide ne za¬ vlečejo. K’ temu so nar Kolji ciste, prazne ino suhe lese, ki se ob straneh z’ dobro sukanim oblancam, po sredi pa z’ brezovimi šibami, kakoršne so za metle, alj pa z’ resjam obložijo, tako de je dosti prostora v’mes. Na II. listu vidiš na podobi 1 prazne na podobi 2 pa obložene lese. Na tako ležiše, ki se mu prejna u'a alj pri¬ prava reče, se godne gosence spravijo, ino ka¬ der se jih je že dosti nabralo (600 do 750 gosenc na prostoru 12 štirjaških čevljev), se z’ popir- jain (navadno kosmatim) dokro pokrijejo, ino prejna priprava sev’ kaki suh kraj prenese, kjer veter skoz ne vleče, ino 'gorko ta 15 k’ vecimu 18 stopinj doseže, ako v’ jizbi, kjer se navadno gosence redijo, prostora za njo ni. Ako je kraj, kjer imajo gosence presti, pre¬ vroč, bodo rade slabe ino vedle, ino alj celo nič alj le nepopolnama predejo. *) Gosence svojo ležiše, kjer se redijo, le 2 krat popu¬ stijo , namreč kader dozorijo, ino pa kader jih kaka bolezen napade. 20 §• 30 - Ker pa ne dozorijo vse gosence na enkrat, se morejo le godne odbrali ino na popisano prejno pripravo spravti, druge pa še kermiti. De pa godne gosence že precej na lesah, kjer se redijo', pripravne kraje za vpredenje najdejo, se obložijo kermske lese po straneh z’ oblanci, brezovimi šibami alj pa z’ resjam ino godne gosence bodo same na nje zlezle ino pre¬ sti začele: negodnim pa se na sredi lese kerina polaga, Ako se na sredi lese že le malo negodnih goseuc najde, naj se še te s’ kterimi drugimi ne ¬ godnimi združijo; kar je še listja na lesi, naj se pobere, gosence pa, kterc na straneh predejo, s’ popirjam pogernejo. §. 37 . Nekatere gosence nočejo v’ popisanih pri¬ pravah presti; takim se mora kaka skrinja, škatla alj kakšna druga posoda z’ oblanci nade¬ vati, v’ ktero se potem gosence denejo, alj pa se v’ kak popirni zvitek — kakor jih v’ štacu- nah imajo — zaprejo. Popirni zvitki so pri majhnih rejah nar boljši poinoeek, tudi nar bolj vedle ali lene gosence k’ predenju persilili. Priveeih rojahje topreinudno, §. 38 . Pri vpredenju gosenc naj se posebno tako le navna: 31 1. Prej n a priprava se ima prej pripraviti ka- korgosence dozorijo,de se godne berž v’nje spravti morejo, ino de se Žide kaj ne zavleče 2 . K’predenju se le prav ciste lese vzamejo. 3. Bolne ino skerčene gosence naj se hitro z’ priprave pobero. 4. Jizba, kjer gosence predejo, ne sme pre- merzla (ne pod 15. stopnjo il.) pa tudi ne pre¬ vroča (ne čez 18. stopnjo) ino kratko nič mo- čirna biti. 5. Med predenjem gosence celo ne terpijo de b.i merzla sapa po njih vlekla, sicer začno za¬ četo prejo popusati, ino kokone nagrizejo, kar pa veliko Žide pokvari. (5, Nar raji gosence v’ temnih krajih pre¬ dejo; zato naj se med predenjam vselej z’ po- pirjem alj čednimi rutami pokrijejo, okna zadevajo, alj kakor bodi jizba temna naredi. §* 39. Kader gosenca presti začne, nar prej nekaj nitk oko!j svoje oklice perterdi, ino se se le po¬ tem v’nje prav vprede alj kokon naredi, kar se v’ 3 dneh zgodi. Tem nitim se pravi kunadrasta svila za dna zida, (floret-zida), ki se ne da motati, to je, ne v’ dolge niti razvleči, temuč le kakor predivo alj volna presti, ino za koltre, nogovice, rokovice i. t. d. potkati. Na listu [• podobi 5 se pri a vidi z a d n a zida, pri b pa k o k o n ali m e š i č e k. 32 V. Kako zida spravljati, ali s’ kokoni ravnati. §• 40 . Scergosence kokone v’ 3 dneh skončajo, [>a vonderse pred 8 dnevi iz prejnih priprav vzeti ne smejo,ker ne začnejo vsegosence na enkrat presti. Kokoni se po versti iz priprav jernlejo, ka¬ kor so bile priprave zaporedama narejene. Kokoni se s’ zadno žido vred pobero, ker se tudi ona za kokono rabo potk ali da. Slabi, nepopolni alj nagnjiti kokoni pa se odločijo, ker niso za motanje, temuč le za zadno zido veljajo. §. 41. Kader si že vse kokone iz prejnih priprav pobral ino na čedno leso plitvo razgernil, jih je treba opuliti, to je, zadno zido od kokonov odbrati. Zato vzemi 4 alj 6 kokonov v’ levico, ino jim z’ desnico vso zadno žido, razun neka nit, opuli, ki se tikama kokonov deržijo. Lete niti se imajo kokonam zalo pustiti, ker se drugač pri motanju težko konec Žide najde. §. 42. Kader si kokonam zadno žido odpulil, berž tiste odberi, kteri meniš za rejo odločiti. Kteri kokoni ino kako se imajo za rejo od¬ brati, je že bilo v’ §. 16 rečeno. Drugi kokoni se morajo berž zadušiti, in umoriti, sicer metulji iz jnjih izležejo, ino se več omotati ne dajo. 33 Umorijo se pa kokoni na dvojno vižo : Deni kokone v’ krušne slatnnce alj peharje ino jih po krušni peki v’ peč daj, kjer naj tak dolgo osta¬ nejo, dokler v’ njih nuže ali červiči več klukale ne hojo Alj pa kotel ne celo do verha z’ vodoj na¬ polni ino jo dobro zavreti naj. Na kotel položi rešeto, de ho do kraja po¬ krilo, ino kjer rešeto na kotli leži, ga z’ mokro cunjo ovij, de sopuh pri kraji vun ne more. V’ rešeto 3 alj 4 perste visoko kokonovna- suj, jih s’kočo (kočam) pokrij ino jih nekaj časa (5 do 10 minut) nad sopuham pusti, dokler se puže ne zadušijo, de jih ni več čuti. Na to rešeto odvzemi, sprazni ino v’ novič napolni Zadušene kokone na drugo kočo alj kaki pert devaj, ino jih z’ njim čez noč zavij, ko bi ktera močna puža ne bila mertva, de še ta pogine. Drugi dan se pert izprazni, ter se kokoni s’ perstmi rahlo na čedne lese razgernejo, de se popolnama osušijo. Pri temu ravnanju se ima gledati, de med kokoni nič nagnjitih ni, kteri bi druge oskrunili, de se kokoni ne zmučkajo, ker bi se potem ne¬ radi motali, ino de se v’ sopuhi zadušeni kokoni prav prav dobro pa ne prehitro osušijo, zato se ne smejo ne v’ razneteni hiši ino tudi ne na soncu sušiti. Kokone v’ Sopuhi zadušiti je veliko bol ji ka¬ kor v’ peči, ker se preveč ne posušijo, ložej omotajo ino boljši (svetlejši ino terdnejši) svilo dajo. 34 §. 43. Kdor kokone kmalo, alj saj v’ 14 dneh po¬ tem ko so se gosence vpresli začele, štajarski židorejni družbi pošlje, mu ni potreba jih zadu¬ šiti; pa naj slabeji odbere, v’ popir zavije ino k’ dobrim perdene. Pošiljali se imajo kokoni vselej v’ korbah aij jerbasih , ne na v’ Žakljih, de se kaj ne po- muekajo, Tako je ravnati z zadušenimi kakor z’ nezadušenimi. §• 44. Stajarska družba zidoreje plačuje funt (32 lotov) zadušenih na Stajarskiin zrejenih kokonov po 50 do 60 kr., kader manj ko 300 kokonov 1 funt znese, Za nezadušene kokone se osmi del nmnj plača, zato ker zadušeni kokoni manj vagajo, tako de 32 lotov nezadušenih le 28 lotov zadu¬ šenih verze. Ako tedaj zadušenih kokonov funt 40 kr. velja, se nezadušeni le po 35 kr. plačajo, §• 45. Kdor le malo zidno rejo na Štajarskim ima, mu nar bolj kaze kokone družbi prodajati, ker se mu funt, eno k’ drugim, po 50 kr. plačuje, ino se motanju lahko ogne, kir je še posebno mudno delo, in veliko umetnosti ino pazlivosti potrebuje. Za rejo je treba 34 dni, ino za vpredenje |no spravlenje kokonov 10 dni; cela zidna reja te- daj se opravi v’ 44 dneh alj v’ 6 tednih, razim valenja jajčk pri kterim se pa tak nič ne zamudi. Ako le pol lota jajčic zvaliti daš, perrediš 25 funtov kokonov, ino za nje od družbe 20 goid 50kr. dobiš; to je,V O lednih si pridobiš 20 goid frebra, z’ delam, ki ti ga otroci ino stari ljudi lehko opravijo. VI. Od motanja mešičkov ali kokonov. §. 4(i. Kdor pa hoče kokone sam omotati, naj si pripravi motovilo Turinsko, mašino, ki jo je Du¬ najski Žide labrikant gospod A. Hvvala popravil, kakor se na listu II. v’ podobi 4 vidi. Pred motanjem se kokoni zberejo. Narprej se odbero nar veji, deb di kokoni, v’ kterih je veči del po dvoje gosenc .predenih, kterim se zato dvojci pravi (list. 1, pod. 8). Potem se pojišejo nar tanjši, to je majhni eversti kokoni, ki so na sredi vglobeni (list. L pod 7). Kar jih še ostane, so •■sredne ha že, ino še od njih se odbero kar je nar bolj slabih ino ne¬ popolnih. Vsaktera baza naj se posebej mota. §• 47. Dalej naj se pri motanju na tole gleda: 1. K’ motanju ni pridno terde alj studenene vode jemati, temne mehka voda, posebno dežav- nica, kteraje že več časa stala, naj se zato vzame. 36 2- V’ kotlu vode, v’ kteri kokone z’ majhino sirkovo metlico premešvaj, de boš mogel konec najti, višji ne razgrej, kakor do 77 stopinj po R. Vrela voda žlezo alj lim preveč razmoči, inožida se potem tako ne sveti, ino jc bolj ojstra in k er h k a. 3. Mo ta naj se na zračnim kraji v’ lepim vre¬ meni, de se zida na motovilil hitro posuši. Ob dežovnih alj meglenih dnevih se Žida prepočasi suši, štrene se rade sprimejo, ino Žida je potem ter da, kerhka ino ojstra, alj kosmata. 4. Od dobrih kokonov se vzame per me¬ tanju le po 4 alj 5, odsrednihpo 6 alj 8, od sla¬ bih pa po 9 alj 10 nitk vkup na eno nit. Slabi kokoni naj se nikdar v’tenko žido ne zmotajo, ker je scer nit preslaba, 5. Večkrat ko se niti pri motauju osukajo alj zvijo, bolj so okrogle, ino boljši Žida se dobi* Razcepljena plošnata, neokrožena Žida dosti manj velja- 6* Štrene naj se na motovilil nar poprej rahlih nit odbere , potem pa s’ sirovo, v’ merzli vodi namočeno žido na rokah omancajo- 7» Po tem naj se štrene sem ter tje z’ merzlo vodo varno poškropijo, motovilo pa nekaj časa naglo suče, de se preobilna voda odderzne. 8 Na to se štrene z’ motovilam vred na sen¬ čen, zračen kraj denejo, ino v’ 6 alj 8 urah so suhe. §. 48. Za funt Žide je treba 7 do 14 funtov koko¬ nov, ino zidna cena je med 6 do 14 gold. 37 vir. K zidni reji pripravni kraji in potrebno orodje . 49. Za zidno rejo je vsako stanise pripravno, klero se da zanetiti (kuriti) zračiti ino temno napraviti. Zanetenje ali kurjava je pri valenju jajc, in o pervih 3 dobah, če je vreme alj močimo ino merzlo, potrebna. Ker gosence s’ perviga le malo prostora potrebujejo, ino židoreja deželi le tekrat nar več verze, kader se je kmetji sploh po malim zraven svojih drugih opravil poprimejo, so kmetiske hiše alj prebivavnice, razen dimnic, za židorejo dosti pripravne. O 4. in 5. dobi se gosence lehko tudi na skednjih (podih) imajo, kteri so ob tem času prazni. Kdor ima pripravne žitnice alj kaste za žito, zna tudi v’ nje gosence o zadnih 2 dobah spraviti. Pod strehoj alj na dilah s» morejo gosence v' zadnih 2 dobah le takrat imeti, kader je streha slamnata, ino ako se ovarvati more, de merzel zrak saj ob gosenčnim spanju skoz ne vleče. Za vpredenje pa dile veči del niso pripravne, ker je na njih konc rožnika prevroče. Kjer so strehe z’ opekam alj ceglam alj pa z’ platičam krite, so dile veči del prevroče ino sparčne, zato gosencam niso pripravne. 38 S- 50. Gosencam za ležiše je vsaka pletenica iz verbovih alj brezovih .šib dobra, posebno pa lese, na kterih se sadje suši. O pervih 2 dobah pase morajo lese sto¬ pnjam pokrili, de preveč gosenc skozi ne zleze. Ak o so pletnice iz lerslike morajo še dalje pokrile s’ popirjem ostali. Navadne Štorje so za goseneno leži.še prav pripravne. Ako nimaš takih pletenic, si jih moreš tako le napravti. Vzemi dve lati po O čevljev, ino jih na obeh koncih ino pa sredi z’ 3 poprečnimi taticami, po 2 čevlja narazen, skup skleni. Nato remo mušne sakovine (mnšnigaplatno) s' žebliei perbij. Take lese vidiš v' pod. 1 na list. II. Za 1 lot jajcic scer ni več kakor 20 los po 6 čevlev dolgih ino 2 čevlja širokih treba; de ti jih pav’ posledni dobi zmenkalo ne bo, sijih en par več napravi. Za prelaganje gosenc o pervih 2 dobah je potreba dva kosa (štuka) mušne sakovine, tako velikih kakor so lese. V’ naslednih dobah vzemi mreže enake ve¬ likosti. S- 51. Lese (police) se scer morejo na kakoršno koli pripravo razložili, nar piiprostejši se vidi na list. II, pod. 1 a h c d e fg h. Lela priprava je oder na 4 nogah, ki poprek več lat, med dvema in dvema nogama, ima, na katere se lese (police) položijo. Poprejne late morajo po 2 čevlja 2 palca dolge, ino saj 10 pavcov razen biti. Odri so visi alj nižji po visokosti jiz.be , v’ kateri se židoreja ima* Ako je jizba 10 čevljev visoka morejo odri H čevljev in pol visoki biti ino 20 poprečnih lat alj 10 les imeti, kar je za lot jajc zadosti. §■ 52 . Kazen les ino odrov je treba še nekaj večih ino manjših .škatelj za valenje jajčic, za zhranilo malih gosenc, za njih prenašanje i. t. d. — Mašina, ki se na listu II pod 4 vidi, ni za kmete. Njene deli se iz risanja spoznajo. Kotel (na podobi 3) ima 3 predale; v' per- viin a ena delavka kokone obravnava, ino molil¬ nicam pri predalih bb podaja; niti se skoz ljuk- nice železne laticč c vdevajo, pri d s’ pripravo e križajo, na vreteno g ino od tod na motovilo li napelejo, ter z’ kolesam 1 sučejo, to pa z dro¬ gam m verti. Deje manj kurjave treba, se dve taki ma- šini k’ peči postavite, kakor se v’ podobi vidijo. Reja Murv. S- 53. Svilne gosence še le takrat moreš redili ino zide od njih dobivati, kader jih imaš z’ listjem bele murve kermiti. Preden tedaj zidno rejo per- ceti moreš, ti je potreba dreves alj germovbele murve imeti. v Murvne drevesa ino germi, ki se navadno na Stajarskim najdejo, so prave sorte, ino z’ njimi se moreš židoreje s’ pridam poprijeti. Murba, ki seji moreta pravi, jele posebna sorta bele murbe,Suo za rejo prav dobra. Ger- masta filipinska murba pa s prav velikim napibnenim perjem, kakor tudi eerna z’veli¬ kimi cernimijagodami in z’ kosmatim ojstrim per¬ jem pa slabo zido date, ino ste le za silo. S' kakšno drugo kermo, postavim, s’salato, škoreco, bukovim grahovim alj drugim perjam, ne moreš zide pridelovati. Na list III. na podobi 1 se vidi bela murba, kjer a moški, b ženski cvet, c pa jagode kožec, ki so bele, rudeckaste alj pa tudi cerne, tode veliko manjši kakor od cernih murb. Podoba 2 na III. listu kaže perje popol- nama divjiga, ne cepljeniga, podoba 3 pa perje požlahneniga murbniga drevesa. 41 '§. 54. ^ v Ker se pa belih murb na Stajarskim k’ ve¬ čini 100,000 najde ino med njimi še veliko prav mladih, tedaj je pred vsim potreba, te koristne drevesa po deželi razširiti. Ker pa štajarska židorejna družba vsako leto veliko tavžent murbnih dreves iz semena izredi ino jih po 100 za prav majhno ceno po — 50 kr. enoletnih „ 1 fl. 40 „ dveletnih, „ 3 „ 20 „ triletnih, „ 6 „ 40 „ šterletnih, „ 12 „ — petletnih, „ 15 „ — šest ino večletnih, prodaja tedaj tistim, ki želijo murbnih dreves zasaditi, nar bolji kaže, jih iz družbniga verta pri Gracu dobivati. Kdor jih manj kakor 100 vzame, dobi vsa¬ ko drevce enoletnih po 1 kraje, dveletnih po 2 kr., triletnih po 4 kr., šterletnih po 10 kr., petletnih po 15 kr., večletnih pa po 20 kraje. §. 55. Kdor pa si hoče murbne drevesa sam spo- drediti, mora pred vsim za dobro seme skerbeti. K’temu namenu vzemi zrelih jagod od čver- stih ne prestarih, ne premladih dreves, zmuckaj jih z’ rokami v’ vodi, ino zrni vaj jih tako dolgo, de se čisto seme od mesa, ktero z’ kalno vodo odlij, popolnama olusi. Potem se seme suši ino do vigredi (spomladi) shrani. Kdor še sam velkih dreves za seme ne glešta, naj se pri družbi oglasi, ktera mu funt dobriga semena za 3 do 12 gold- prejnisti. 4 42 S’ setvijo pa se ima tako ravnati: Seme, ki ne sme čez 3 leta staro biti, scer ne cimi, naj se v’ solni vodi k’ večimu4fl nr namaka, potem se v’ kako posodo z’ drobnim peskam pomešano dene, poškropi ino z’ mokrim maham zakrije ter se v’ časih poškropi, de se seme ne osuši, na to se v’ kak topel kraj pokrito postavi, kjer bo v’ 2 alj 3 tednih začelo cimiti ( kaliti). Kader se rumene cimice prikažejo, se se¬ me na dobro obdelano gredo po širokim vseje, s’ perstjo k’ veeimu eno četert pavca debelo po¬ suje, ino z’ dilo ktera je na ročico nasajena do¬ bro zapila, de se zemlja povsod posprime. Potem se setev z’ zelenimi vejami pokrije, ino ob suši saj vsak drugi večer z’prestano vodo P 0,i J e ; Cez malo din se setev z e enako gosto pri¬ kaže. Z’vejami se le ob vročih dnevih pokriva; kader bilke že po čvetero peres poženo, vej več treba ni. De je pa manj sitne ino drage pletve potre¬ ba, naj se greda že o’ jeseni popred prekopa, de se plevel še pred zimo očimi; na vigred pa se zemlja spet obdela, ino plevela očedi. De se le zemlja čista derži, se s’ setvijo ni potreba prenagliti, če se tudi komaj mesca rožnika opravi, se do prihodne zime rastlike vonder toljko vterdijo, de jim, ako se celo ne zavarvajo, k’ večim veršiči pozebejo. Kdor more seme v’pokrite tople grede saditi, je toljkanj bolji, tako bojo rastlike že per- vo leto 1 do 1 1 2 šolnov (čevljev) zrastle. Zna se tudi novoobrano seme mcsencamali- ga serpana alj julija saditi, pa rastlike so do zi- 43 me premajhne, iuo se morajo dobro obvarovati, de ne pozebejo. §. 56. Drugo vigred (spomlad) se rastlike vse z’ dolgo lopato varno vini vzemo, samo gleda naj se, de ne bodo koreninice kaj pritem pokvarjene. Zkopane rastlike se odberd, nar pervo veči vkup, potem nar manjši, sredne pa osta¬ nejo. Pri vsili se korenine nekoljko porežejo, slabši deblice odrežejo, ino vse očesa odkerhne- jo; le k’večini dvoje nar močnejših se pri verhu pusti. §. 57. Tako obrezane drevesca se kakor sadne drevesa v’ verste po čevlju narazen razsadijo. V’ ver stali pa naj drevesca, kakor so ve¬ like, po polčevlja ali po čevlju narazen pridejo, nar močnejši po 12 pavcov, sredne po 8 pavcov, slabejši, pa po 4 do 6 pavcov. Kdor ima dosti zemlje, naj precej močnejši po 2 čevlja, druge pa po čevlju štirivoglatno razsadi. Močnejši se navadno, slabejši pa kakor zeljne Hance s ; klincam sadijo. Na listu lil. v’po¬ dobi 4 se vidi srednje drevesce. Na Stajarskim slabe drevesca do 3 do 6 palcov, sredne po 6 do 12 pavcov ino močne po 12 do 24 pavcov visoke zrastejo. Prostoru, kamor se enoletne drevesca raz¬ sadijo , se pravi presadi še, gredam pa, ka¬ mor se je seme vsejalo, sem e ni še. 4 * 44 De se pa v’ presadišu imajo močne drevesca proti severju, slabe proti jugu, sredue pa v’ sre¬ do posaditi, se Iehko samo po sebi razume, ker rastlike ena drugi sence delati ue smejo. §. 58. Presajenim drevesam naj se vse stranske mladike, ki se morde iz kterga ostaniga ueo- kerhneiiiga očesa pokažejo, odpravijo, de gorši rastejo, plevel naj se čedno otrebuje. §. 59. O vigredi (spomladi) tretjiga leta se spet vse stranske mladike potrebijo, deblo pa do ži- viga poreže, to je, z’pozebleuimi verhi še kaka 2 pavca živiga lesa. Kdor jih hoče cepiti alj pelcati, naj zdaj močnejši drevesca za to odbere (list. III. pod 5.) §. 60. O četerii vigredi se ena versta močnejših drevesc izkoplje; tako pridejo druge verste po 2 čevlja narazen (list. HI. pod 6.) Po ostanih verstah se slabeji drevesca, če je mogoče, vsako drugo izkoplje, de druge po dva čevlja narazen pridejo. Triletne drevesca se v’ 2 čevlja narazne verste v’ drevno sadiše po 2 ali 2 čevlja in pol narazen razsadijo, ino z’njim se kakor v’tret¬ jim letu ravna. Kdor je pa močne drevesa precej o začet¬ ku v’ štirvogle, to je, v’ 2 čevlja narazne versti po 2 čevlja narazen razsadil, mu jih zdaj ni tre- ba kopati iuo presajati; tudi takrat ue, kader bi se bile v’ tretjim letu preslabo obrasle. Slabeji drevesca v’presadišu ostanejo, ino z’njim se kakor v’tretjim letu ravna, ali pa se izkopajo ino za germovje porabijo. §• 61. % Peto vigred alj drugo leto potem ko so se drevesca v’ presadiše presadile, se ima razlo¬ čiti, kako visoke so že drevca, ino pa kako jih hočeš rediti. Ako še niso 5 do 6 čevljev visoke, ino bi rad 7 do 8 čevljev visoke drevesca imel, tedaj v’petim tako kakor v’štertim letu z’ njim ravnaj ; ce pa tega nočeš, jim pusti 3 alj 4 veje ino jih do 6 alj 8 pavcov poreži; ti so krona alj rej- ue veje. Na listu III. v’ podobi 7 se vidi tako obre¬ zano 5 letno drevce, ktero se more drugo leto kamor kolj stanovitno vsaditi. Želiš pa pertli- kovce dobiti od 3 do 4 čevlje visoke, tak jih moreš sploh na krono porezati. Za germovje po 1 do 2 čevlja visoko, ki ni za brajdo alj plot, se vzamejo slabe drevesa iz presad/ša po drugim letu. §. 62. Ako drevesa še o petim letu niso zadosti visoko dorastle, se še le v’šestim letu na krono obrezati ino v 1 sedmim stanovitno presaditi smejo. Mladih ino slabih dreves nikolj za stano¬ vitno ne presajaj. 46 v NaStejarskim naj se nobeno visoko murv- no drevce pred šestim letam ne presadi, ino nobeno se na visoko ne redi, ako čversto ne raste. V’ ti starosti postanejo v’ dobri zemlji po 5 do 6 čevljev visoke, in na spoduim deblu po 4 pavce debele. Murbne drevesca, ki jih hočeš presaditi, le samo z’ pavcam ino kazavcam objemi, ino ako kazavc do sklena (člena) ^pavca seže, so zado¬ sti močne za presaditi. Ce necepljene murbne drevesa so dobro presajene, do 25. leta vsako leto blizo za 1 pave debeleji prihajajo. §. 63. Ker se presajene visoke drevesa pred dese¬ tim letam rabiti ne smejo, de zamorejo čversto * zrasti, naj si svilorejc še murviniga germovja zredi, ktero se more že v’štertim alj saj v’še¬ stim letu porabiti. Germovje pa se tako redi: Tri-alj šterletne drevesa se iz presadiš«, zkopajo, ino tako obrežejo, de 3 do 5 veje z’ 2 alj 3 očesi ostane. (List. III. pod. 8.) Na to se na odločeni kraj v’ 2 do 3 čevlje narazue verste po 3 čevlje saksebi presadijo, kjer pa še v’ štertim ino petim letu svoje staro¬ sti niso za rabo. V’ peti ino šesti vigredi se le pozebleni verhl porežejo, vse druge veje pa ostanejo, ino se še le takrat, kader se jim perje za klajo jemlje, ta¬ ko obrežejo, de le 3 alj 4 rejne veje po 6 do 8 pavcov dolge j in ostanejo. V’ sedmim alj osmim letu se germi tako razrastejo, de se mora vsaka druga versta iz¬ kopati, de po 6 čevljev narazen pridejo. 47 Izkopani germi se po 6 čevljev v’ štirvogle razsadijo. Z’ močnimi drevesi se to 1 alj 2 leti po¬ prej stori. §. 64. Hočeš iz murbnik dreves brajde alj žive plote vpeljati, kar se prav dobro da sloriti, obreži dve-alj triletne drevesa v’ polkroglo, fpoglej list. III. pod. 9.) ino jih v’ 2 čevlja glo¬ boko in 2 čevlja široko drago (jamo) tako raz- sadi, de po čevlju narazen z’vejami po ravnosti drage pridejo, kakor na listu III. v’ pod. 9 vidiš. Brajduo (plotuo) listje scer ni tako dobro kakor gennovsko, vonder mladim gosencam alj pa tudi starejim kmalo po spanju prav dobro pride. Ako se gosencam, posebno v’ sledni dobi, samo polaga, le malo kaj velja ker se z’njim le slabi kokoni zredijo ino slaba zida dobi. Le vmes z’ drugim perjem se zamore, razim o gori imenovani dobi, o suhim ino toplim vreme¬ nu pokladati. Vse to velja tudi od perja fdininskiga alj vecstebliga murbniga drevesa, ktero se, kakor verba alj jagued, po vejcah 10 do 15 pavcov dolgih saditi da, samo na to naj se gleda, de sa¬ dike v’dobro obdelano zemljo noter do sledniga (zadnjiga) očesa v’ štirvogle po čevlju saksebi pridejo, ino plevela čistijo. §. 65. Na Stajarskim naj bi vsak židorejc germe sadil ino v’ sončnih krajih za vetram brajde 48 delal, ker one bolj zgodno poganajo, de se ži- doreja za več dni prej perčeti more, kar tudi veliko več dobička prinese. §. 66 . Perje necepljenih dreves se gosencam ve¬ liko bolj prileže, kakor požlahtnenih, zato ker se iz njih manj mokrote naserkajo; (§. 29} ker pa divje ali necepljene murbe preveč sadja rodijo ktero gosence ne vživajo, pa manj perja imajo, kakor žlahtne, zato po tacih deželah, kjer se bolj s’židorejo pečajo, murbe veči del cepijo, kakor je pri sadnih drevesih navadno. S. 67. Kdor hoče murbe slepljenjem požlahtiti, naj jih spomladi tretjiga alj stertiga leta, to je, ko že 2 ali 3 leta v’presadi,su stoje, ali z’nakla- d a m C Anplatten) alj s’ p o p k a m (Oculiren) ce¬ pi. Nar manj morajo drevesca za mezinc de¬ bele biti, de so za cepljenje. §. 68 . Z nakladam se tako le cepi ali pelca: Vzemi žlahtno mladiko (cepič), ki je za pisavno pero debela, jno razreži jo na kosce, tako de ima en kose po 2, k’ večini po 3 očesa. (Tast. I V. po¬ vez a, iuo d). Na debelejšim koncu, tikaraa pod berstjam Cpopkam) mladiko vreži in odtod jo kakor za- gojzdico po dolgim podreži, kakor na listu IV. v’ podobi 1 d) vidiš. 49 Divjaka toljko pri tleli gladko odreži, de bo za mezine debel. (List IV. pod. 1 b, ino c.) Kjer bos divjaka odrezal, ga z’ojstrim no- žam koljkor mogoče ravno vgladi. Na sončnim kraji perrezaniga divjaka na¬ stavi zato pripravljeno žlahtno mladiko, ino na deblu zaznamvej, koljko ga mladika na strani pokrije. Zaznamo vani kraj zdaj od spod gor po dol¬ gim tako obreži, de ga bo narezana mladika po- polnama pokrila, ino de se na vsaki strani koža žlaluie mladike tikam na kožo divjaka prileže. Ako si divjaka ino mladiko tako prirezal, nastavi mladiko na divjaka naravnano, ino ji s’ popirjem, ki si ga v’ cepivni vosek namočil, po¬ vij; kjer pa se stikata, alj kjer cepič narezani kraj divjaka ne zakrije, pomaži deblo z’ čopi- čam alj penzclcam, ki si ga v’raztopljeni cepi¬ vni vosek namočil. (List. IV. pod. 1, a). Z’popirjem cepiče zavezovati je boljši,ka¬ kor s’ čem drugim, zato ko take zavezi ni tre¬ ba odvezovati ali narezvati kakor druge, ker narašene drevesca popir same raztergajo, kar tedajveliko manj dela ino skerbi potrebuje. §. 69 . Cepivni ali pelčni vosek, v’ kateriga sc po- pirne vezavke namakajo, ino s’ kterim se rane pomažejo, se tako naredi: Vzemi 1 funt rumeniga voska, 2 funta oči— šene smerekove smole in pol funta terpetinove smole; vse vkup na žerjavki raztopi, ino raz¬ topljeno v’ merzlo vodo, ki je v’ skledi pripra¬ vljena, vlij, in z’mokrimi rokami štruce naredi in jih spravi. 5 50 Za rabo daj en kos tega voska v’ plehasto posodo, pod katero lampica gori, ino vosek to¬ pi, de ga z’ penzeljcani leliko namažeš. V’ pod 0 na IV. listu vidiš plehasto posodo z’ lampico vred. Hočeš pa le mehek vosek, de ga Iehko z’ rokami po ranah razmažeš, vzemi 1 funt rume- niga voska, i funt terde smole (nar bol ji meces- nove) pol funta terpetina ino 4 lote svinske ma¬ sti, ino iz tega naredi podolgaste stručice alj štanžice, kakor je bilo gor rečeno. Tak vosek pleharji v’ Gradcu po 1 gold delajo. §. 70. Cepljenje s’ popkam ali z’ očesami se ravno tako kakor pri sadnih drevesah opravlja, samo de se pri murbah vselej žive ali rastne, ne pa spijo če očesa porabijo, to je, na vigred (spom¬ lad j kader je sok ali muzga teči začela. Cepljenja z’ očesi ali popki ni potreba da- lej popisovati, ker se na listu IV. v’pod 2 a) a) b) pripravljeni divjak, v’ pod 2 c) pa izrezano oko očitno vidi. Zaveza je kakor pri cepljenji z’ nakladam. Kdor le malomurbnih dreves požlahtiti ho¬ če, naj jih z’očesi cepi; kdor jih pa veliko ima cepiti, naj jih pred sokotekam z’ nakladam, pri sokotekupaz’ očesi cepi. Za cepljenje ino obre¬ zovanje polrebno orodje se vidi na IV. listu, ino scer v’podobi 5, v er t ni nož, v’ podobi 3 nož za cepljenje z’nakladam, v’podobi 4 za cepljenje z’ očesi, v’ podobi 7 d r e v n a ž a g a, v’ pod. 6 drevne škarje, ino v' pod. B peč za cepivni vosek ražpušati. 51 S. 71. Kdor niurbne drevesca v’ presadišu redi, jih pripravno obrezuje, ino v’močno rahlo in pa toplo zemljo presadi, ne bo dobil razcepljenima perja, kakor ga navadni divjak ima, (list. III. pod. 2 j temuc blezo tako, kakor se na ceplje¬ nih najde (list. III. pod. 3); s’ teni pa tudi na¬ redil, de drevesa tako hitro kaj ne napade, de dalj obstojijo, ino za naše kraje pripravno perje dajo. Kjer se židoreja še le vpeljati ima, ino kjer sploh tako gorko ni, kakor na Laškim, naj se ne skerbi toljko za požlahtnenje kakor veliko več na pomnoženje murbnih dreves. $. 72. Nekteri kmeti menijo, de mlade drevesca, ki so na slabi zemlji zrastle, se potem dobro obnašajo, ako se na dobro zemljo presadijo. Skušnja pa drugači uči. Kakor se namreč mlada žival zaknmra, ako se slabo redi alj pita, ravno tako vse sadne ino murbne drevesa zavstanejp, ako se mlade v’sla¬ bi zemlji izredijo. Korenika ostane slaba, ino brez stranskih veje in koreninic; les postane, bi rekel, gerbast, koža ni gladka, temuč risasta, kakor na starih drevesah, ino večidel z’maham obrašena; letne mladike so silno kratke ino letno okrožje zavolj slabe rasti tudi le vozko ino stisneno. Ce take pokvečene drevesca tudi na dobro zemljo presadiš, kjer imajo reje obilno, se von- der ne morejo prav nasititi, ker nimajo raldiga, 5 # 52 nagloporašeniga lesa, temuc le gost ino gerbast les, imajo tako rekoč slab želodec, ki obilno rejo ne more ne po vziti ne pokuhati, za to tudi veči del pokvečenci na vselj ostanejo, iz ka¬ terih se rada smola cedi, jih mali ino lišaj obraša, se jim verhi sušijo, steržen gnije alj kaj dru- giga loti. Nekteri takim revnim na dobro zemljo pre¬ sajenim drevescam pušajo, to je, na deblu kožo ino tudi enmalo lesa od zgor do tla nare¬ žejo. V’ časih jim to scer pomaga, de tako dre¬ vesca saj lnijšiga ovarjejo, ino de jim veseljši rastejo. Hočeš pa sadne iuo murbne drevesa vsiga tega kvara ovarovati, moraš jih v’ semeniših, presadiših, in drevnih sadiših rediti, kjer je su* ha, topla, rodovita ino globoka perst alj zemlja. Globoka zemlja je posebno za presadiša ino drevne sadiša potrebna, zato se mora perst za poldrugi čevelj globoko razruti ino oberniti tako de rodovita na spod, manj rodovita pa na verh pride, kakor se to v’vinogradih dela. Kdor tedaj hoče lepe sadne ino murbne drevesa izrediti, naj po zdaj rečenim ravna, za¬ starane misli ino navade pa opusti. 8- 73. Pri nobenimu drevju obrezovanje ni tako potrebno kakor pri murbi. Z’ obrezvanjam je trojni namen sklenjen, namreč: 1. Dalji obstojnost dreves, 2. Obilni.ši rast bolj popolnama listja, ino 3. Ložji dobitva listja. 53 8. 74. Ako murbnim. drevesam samo perje obere,s, vej ino raslik pa ne porežeš, se ti bodo ravno tako posušile, kakor sadne alj hostne drevesa, kijih gosence več let zaporedoma objedo. Sok, kar ga je, ni v’ stanu na vsili vejah perje odgnati, ino tako se nar pervo vejni verhi začnejo sušiti, potem se od zgor dol celo drevo posuši, ker nisi vedel prav z’ njim ravnati. Ako pa veje perrezuješ, pregoste pa celo odrežeš, ino drevesa le vsako drugo leto za listje rabiš, boš si čverste drevesa ohranil, ki ti sploh vec listja dajo, kakor če jih vsako leto obereš pa nič ne obrezuješ. Dalej tudi obrezovanje dreves stori, de perje toljko veči izraste, koljkor manj očes si pustil, alj veje bolj perrezal. Ako pa drevesam dol ^ veje pustiš, je tudi več popkov alj očes na njih, ino drevni sok ni kos zarise perju izpolniti, zato se pa tako perje dobi, kakoršno se na listu Sil. v’ pod 2 vidi. Z’ obrezovanjam pa tudi ležej listja alj perja za gosence dobiš, ker se le zelene dreve¬ sa, — pred drugim sokotekain o sv. Jakopu — obrezujejo, ino tako obenim dosti perja nabereš. '§. 75 . Pri obrezovanju se ima pa tako le ravnati: d. Vse rezilo orodje mora biti ojslro. 2. Vse, kar od stebla jemleš, tik stebla odreži; samo glej, de kože ranil ne boš. 3. Vse veje, ktere niso enakasto razdelje¬ ne, naj se porežejo. Zakaj, ako niso veje enako 54 po deblu razdeljene, se drevo na vse kraje po- polnama rediti ne more. 4. Ako niso vse veje enako razdeljene, alj krona na drevesu ni prav vredena, de so po eni strani slabe, po drugi pa močne veje, se morajo slabe veje zlo alj prav kratko perrezati, ker to močen les naredi. Vidiš de ktero drevo sploh slabo raste ga močno poreži, ktero pa dobro raste, pa le malo. 5» Kar je suhiga, mertviga alj medliga naj se poreže alj izreže. 6. Močne korenine rodijo močne veje in slabe korenine slabe veje; zato se mora drevjam, kader se presajajo , ktere imajo slabe korenine, veje zlo, ktere pa močne korenine imajo, le malo porezali alj daljši veje pustiti. 7 - Drevesam na močni rodovitni zemlji se veje daljši pustijo, na pusti zemlji pa se jim bolj perrežejo. b Iz listja, ki v’ senci priraste, se ne dobi dobra Žida; zato se naj veje tako razdelijo, de bo perje na zračnim ino svetlim; kar jih je pre¬ gosto vkup, se naj vun porežejo. 9- Vse mladike, ki iz korenine alj iz spod- niga debla izrastejo, naj se tik debla porežejo, ker zgornim vejam sok jemlejo, zato jim tudi na¬ vadno roparji pravijo. Sploh se imajo vse mladike, ktere se na vig¬ red alj o sv. Jakopu, to je, pri drugim sokoteku ne zrašajo, odpraviti. 10. Močne veje naj se le v’ velki sili odre¬ žejo, zato ker se rane popolnama več ne zacelijo, ino potem drevesam rad steržen gnjiti začne. 55 Močne veje se posebno takrat odrezujejo, kader se vidi, de stare drevesa vsahnujejo; ta¬ krat se močne veje do 1 alj 2 čevlja porežejo, pa tudi koža se mora pocediti ino od korenin stara perst odkopati ino z’ drugo rodovitno namestiti. 11. A ko vidiš, de vnovič zasajene drevca — 6 do 12 let stare — pridno ne rastejo, jih. močno poreži ino jim na polnočni strani pušaj, to je z’ vertniin nožam deblo od zgor do tla tako nareži, de ne bo samo koža prerezana temne tudi les načet. S. T6. Rečeno je bilo, de se murbne drevesa z’ obrezovanjem dosti zboljšajo; vonderlepe, cerstve j no stanovitne drevesa se le v’suhi, topli, glo¬ boki ino rodoviti zemlji izrediti dajo. llesje, de murbe tudi v’ ilasti težki zemlji rastejo, pa silo počasi, ino ker na Stajarskim ni tako gorico kakor na Laškim, je tudi njiii perje bolj vodeno, ino za gosence pridno ni. Zato murbe v’ samo ilasto zemljo saditi ne kaže. Iloceš vonder murbe v’ ilasto zemljo saditi, moraš ilovico z’ peskam, grobljam, apnenim la¬ porjem (soldanani) i. t. d. namešati ino drevesca po dragah razsaditi- tt- Na Stajarskim se zemlja za murbe saditi prav pripravna vidi: 1. Na ravnim polji pri Judenburgu in Knit- telfeldu. 2. V’ Mirctalu od Mirccužlaga do Bruka, kjer je pešnata podlaga, 56 3. Od Frohlejtna do Gbstinga. 4. Celo Graško, Lipnisko ino Ptujsko polje. 5. Vsi homci od Graca proti Giejsdoriu, Wejcu, Vazoldsbergu i. t. d. 6. Pesnati homci v’ Lutenberškjh goricah, pri Ptujski cesti, ino v’ Kapelskih alj Murbers- kih goravah. 7* Od Ccda do Vranske ino do zidaniga mo¬ sta, v’Savinski dolini sploh. — 8. Za Savo, posebno na pešnalim polji pri Brescah. V’ teh krajih se bojo murbe posebno takrat dobro obnašale, ako se zemlja vsako leto za njive alj verte obdeluje. Na travnikih ino.pasnikih murbe tako pridno ne rastejo, ino v’ rasti celo zaostanejo, ako je zemlja ilnasta in zato bolj mokra ino merzla, Sploh kdor želi rast sadnih ino murbnih dre¬ ves povzdigniti, naj zemljo dobro obdeluje. §. 78. . Alj si drevesam za rast pripravno toplo ino suho zemljo odločil, jih moraš tudiprav razsaditi, de ti hojo eerslvo ino stanovitno rastle. Ako hi se pri nas sploh sadne drevesa prav sadile, bi ne bilo treba praviti, kako se imajo murbne drevesa saditi, ker se murbe tako kakor drugo sadje sadi- Ker pa jih veliko sadne drevesa napčuo sadi, tak je potreba, natenko povedati, kako se imajo murbne drevesa vsajati. Jame se imajo, če spodnja zemlja ni pes- nata ali rahlo ne predebelo groblje, nar manj 2 čevlja globoke ino 6 čevljev široke v’ jeseni iz¬ kopati ino čez zimo pustiti. 57 V’ imenovanih krajih Štajerske dežele, ra¬ zen po homcih, je nar bol ji jame po 7 alj 8 čev¬ ljev široke ino po 2 čevlja globoke kopati, i n o drevesca plitvo sadit i, de se korenine po verhi razširajo ne pa v’ globoko tišijo. Na dno se imajo po 2 čevlja globoke jame še z' krampam alj mo¬ tiko zrahiati. Na dobri zemlji je dosti jame po 3 alj 4 čevlje široke ino po poldrugi alj 2 čevlja globoke ko¬ pali. Kader jame kopleš, deni rodovito zemljo posebej, puhlico pa, pesek ino debelo groblje tudi posebej odmeči. Debelo kamenje ne sme nazaj v’ jamo. Za vsako jamo je potreba I alj 2 šajtergi vležaniga gnoja — nar bolji knalovna in hlevni gnoj name- šan — alj pa tratnice (ruše) ako je rodovitne persti premalo. Ji lovca se s’ peskam ino gnojem nekoljko nameša ino na dno 1 alj poldrugim čevlju visoko nadeva; na njo se nasuje rodovite persti z’ gno¬ jem pomešane, toljko de saj 2 alj 3 pavce nad jamo pride- Kader je jama že na pol nasuta, se v’ sredi kol zasadi, ino okolj rodovite persti, kakor je bilo rečeno, natrosi. Na to se drevo; v’ rodovito zemljo na južni strani kola takole vsadi. Močno ino ojstro obrezano korenino pod deblam nekoljko s’ persljo pomaži ino sred jame nar manj 2 čevlja nad zemljo postavi, ino stranske koreninice, koljkormogoče, enakasto bolj ravno razprosti, z’ rodovito p prstjo zasuj, ino pa z’vo- doj polivaj, de se bolj korenin prime, ino poleže. 58 Pusta perst se po verhi nasuje, ino okolj debla majhna globina alj jamica naredi, vsajeno drevo se še enkrat zalije, kol pa se s’ slamoj alj verbjam križem priveže. (List. II(. pod- 10J Ako se drevo v’ zlo suho zemljo vsadi, ino vigred je stanovitno suha, takrat je prav prav dobro, nasuto ino polito perst z’maham, gnojam, alj z’ rušovnjo ali tratnico obložiti, mah pa nikolj, kos’ perstjo posuti, de ga veter ne odnese. Tako se perst tak naglo ne posuši ino dre¬ vesa se bolji primejo, brez de bi jim bilo treba pogosto zalivati. — Ravno tako se ima z’ drugimi vsajenimi dre¬ vesi ravnati. §. 79. Hočeš murbe na goli ilovci zasaditi, naredi navdol nar manj 3 sežnje narazen po 4 čevlje ši¬ roke ino 2 čevlja globoke drage, zmešaj ilovko z’ peskam, apnam, grobljam, apnenim laporjem alj enakim. Sto mešanco drage kakor jame na- suj, ino po njih drevesa nasadi, — dobro ti bodo rastle. $■ 80 . Visoke murbne drevesa se imajo tako na¬ razen saditi, kakor je kraj, kamor pridejo. Nikolj pa ne smejo murbe manj ko 2 sežna narazen stati- Pri cestah naj pridejo po 3, na njivah po 4 do (i sežnjev v’ verstah narazen, verste pa naj bojo 20 do 30 sežnjev odeden druge, de njiva ne bo preveč v’ senci. Po travnkih so verste po 10 sežnjev za¬ dosti narazen. 59 §. 81. Pred 10 latami, to je, 3 alj 5 let po presa- jenju naj se visokim drevesam perje ne obera, pa obrezujejo naj se vsako vigred. (last. III. pod 10 ) Dorašene visoke pa ne cepljene drevesa dajo po svoji debelosti listja Cepljene drevesa skoraj eno tretjino vec listja dajo. Ker se na Stajarskim od 20 funtov perja 1 funt kokonov izredi, se po tem leliko prerajta, kako obširna, bi bila židoreja po številu ino ve¬ likosti murbnih dreves. Pozabiti pa se ne sme, de se pri nas dre¬ vesam vsako drugo leto perje ne obira; zato je za kolikorkolj gosenc izrediti še enkrat veči število dreves potreba, kakor pa rajtenga pove. Kdor na priliko ! lot jajc izvaliti da, potre¬ buje 10 centov listja. Ako so drevesa na spodnim kraji debla 18 pavoov debele, da tako drevo 16 do 20 funtov perja, ino 58 do 63 dreves je potreba, de se 10 centov listja dobi ali de se goseuce od 1 lota jajeic izredijo. 60 Ker pa se drevesa drugo leto olistiti ne smejo, tak je 100 do 116 dreves povedane ve¬ likosti potreba, ako nočeš eno leto židoreje opu¬ stiti, ampak jo neprenehama naprej peljati. §. 82. 200 šestletnih murvinih germov ti toliko listja da, de zamoreš 20 funtov kokonov izroditi. — Scer od leta do leta več listja dobivaš, pa do 10. leta moreš židorejo k’večimu le za toljko pomnožiti, de vsako leto 5 funtov kokonov več izrediš. Kader so germi čez 10 let stari, ti dajo 5 do 10 funtov listja po 10 do 15 let stari, S. 83. Kakor je bilo že rečeno, murbe posebuo na njivah dobro storijo, kjer se zemlja vsako leto obdela. De pa drevesa setvi ne škodjejo, se mo¬ rajo visoke drevesca po 6 ali 7 čevljev visoke po verstah 4 do 6 sežnjev narazen vsaditi, ino verste morajo 20 sežnjev eno od druge biti, ta¬ ko de na oral alijoh ( to je 1600 štirjaških sa- žnjevj) 50 visokih murb pride; od njih dobiš vsako leto: 61 33 33 33 77 33 73 33 73 33 33 §• 84. Ker štajarska družba židoreje sploh funt ko¬ konov po 50 kr. plačuje, tak 50 dreves vsako- nanju od židoreje dobi, ker smo pri ti rajtingi nar manjši listni pridelk, zraven tega pa nar veci povžitek listja zaizrejo 1 funta kokonov vzeli.*) §. 85. v Vsajenje 6 alj 7 Ietniga visok iga drevesca na Stajarskim ti pride, ee v vzemeš 15 kr- de drevce kupiš, 6 kr. de jamo narediš, 3 kr. za kol, ki ga k drevcu daš, 6 kr. de jamo zasujes, drevce posta- _vis ino privežeš vkup na 30 kr. srebra. *) Kaj! ko še pri nas kriva misel velja, de drevesa na njivi, Če tudi visoke po samim stojijo, setvi škodujejo. 62 Ako tedaj na cel joh 50 drevesc razsadiš, ti vsevkup pridejo na 25 gold. Teh 25 gold. bi ti dalo na leto, če bi jih naložil, 1 g-old- in 15 kraje, obresti ali čimža, kteriga se pa pervih 4 alj 5 lettveg-ali moraš. Kdor drevesca od družbe po 10 kr. dobiva, ino jih s’ svojimi ljudmi sadi, mu pa vsajena murba komej na 20 kr. srebra pride. §. 86. Ako otrokamino starim ljudem, ki so za ži- dorejo prav dobri, za plačilo na dan 15 kr raj- taš, ti pride 1 funt kokonov brez listja na 10 kraje, in en vinar, ker je 64 dni potreba 50 fun¬ tov kokonov izredili. Vzemi za delo pri 1 funtu kokonov 20 kr. še vselj 30 kr. dobička imaš, ker 1 funt koko¬ nov lehko za 50 kr. prodaš. Ako od 25 gold. kapitala, ki ti g-a je za dre¬ vesa pripravti treba bilo, obrest alj činž l gold. 15 kr. vzemes, ino za poplačovanje kapitala ino za potrebne popravila vsako leto še 45 kr. vkup tedaj 2 gold. rajtaš, funt kokonov pa po 30 kr. v’ rajtingo vzameš, tako od 50 mur- To je silno napčna misel. Kdor veliko število sad¬ nih dreves po njivah na Badskim, Ileskim, pri Frank- brodi in Homborgn, v’ Lejtmerškim okrožju na češ¬ kim, in po zgornim Estrajhu vidil, se kratko nikar ne bo pomisleval, murbe po njivah saditi, toljko manj, ker te drevesa nar m a nji senco delajo. 63 bnih dreves alj od 1 joha njiv se poverh vsako leto čistega dobička dobiš, namreč: 8 gold. od 11. do 15. leta S- 87. Po skušnji je za židorejo sedajna Graška kresija, ino pa spodna Štajersko alj Dolensko prav pripravno. Poprejšna Celjska kresija ima 101,823 jd- hov, Marliurška 133,003 ino Graška 231,399 johov njiv, vkup 166,225 johov. Ako vzemeš, de je le polovica njiv za murbne drevesa pripravna, ino de bi se le po straneh vsakiga joha na 10 sežnjev 1 drevo alj na joh 16 dreves vsadilo, tak znese to blizo 4 milijone (na tenko 3,729,792) murbnih dreves, ktere od ll do 15 let stare vsako leto 640,090 gold. 64 40,960 ljudem skoz 50 dni 71,680 102,400 143,360 256,000 neprenehno delo dajo. *) v’ pervi dobi, » drug-i „ » treki „ „ šterti „ ino j? peti ,, 88 . Ta dobiček, ki bi ga židoreja Štajarski de¬ želi prinesla, ni samo na popirju zrajtan, temuc se na gotovo skušnjo opira, po kteri je Lom¬ bar,ško si toljko bogatijo pridobilo, de zamore za Belgijo nar vec ljudi rediti. O poslednjih 8 letih se je nekoliko lete skušnje tudi na Stajarskim poterdilo, ktera uči, de je spodilo ino sredno Štajarsko za židorejo prav prav privravno, ino de se štajarska Žida lehko ino dobro proda. Alj bi doline zgorniga Stajerja, ki so z’ go¬ rami proti severju zavarovane, za židorejo ne bile, so dosihdob skusnje še neznane. Po primeri severnih dežel j na Nemškim, od klerih se židorejne skušnje že imajo, se sme upati, de bi tudi po Gorenskiin, posebno v’ Mirc- *) Na Stajarskim se vsako leto 721,000 čentov železa pridela; če cent po 7 gold. rajtaš, znese to nekaj čez IS milijonov gold. — Vinskih goric alj nogradov ima Stajarsko 54,654 johov; vsak joh da čez 25 veder po 4 gold., vkup tedaj 1,366,350 veder blizo 5 mi¬ lijonov in pol gold. V’ 40 letih bi tudi židoreja de¬ želi blizo 5 milijonov gold. prinesla. talu, ino priLeobnn, Knileljfeldu no Judenburgu židoreja brez prida ne bila. g. 89. Koroška ino Kranjska dežela imate -176.200 johov njiv, na kterib bi se zraven d nizi ga pri¬ delka, kakor na Stajarskiin, tudi vsako letookolj poltretji milijon goid. od tnurbnih dreves lehko pridobil. Primorska dežela bi od 244,712 johov njiv 4 milijonov gold. nesla. Dalmatinsko,ki blezotoljko kakorPrimorsko njiv ima, bi saj 2 milijona gold. lehko dalo. Cela vojaška m. ja (granica) ima 1,497,271 johov njiv, iz katerih bi se zraven druziga pridelka vsako leto okolj 11 miljonov gold. lehko pridobilo. Ogerska, odBogatoljko oblagodarjena de¬ žela, bi od 14,454,892 johov njiv vsako leto zra¬ ven druziga pridelka lehko 69 milijonov gold. po židoreji imela, ako bi se le 4 tf del z’ murbnimi drevesi obsadil. NaErdelskim, ki 1,288,398 johov njiv šteje, bi se vsako leto nar manj 6 milijonov gold. pri¬ dobilo. Po tem takim bi tedaj židoreja v’ imenova¬ nih deželah od blizo IS Vi milijonov johov njiv ne¬ kaj cez 90 milijonov gold. prinesla, to je za 10 milijonov več, kakor zdaj na Lombarško — Ve- necijanskim, južnim Tirolskim ino Primorskim ■vsako leto nese. 6 66 Na Ogerskem ino v’ vojaški granici se zdaj 600,000 funtov kokonov zak’vecim ravno toljko goldinarjev prideluje, in vunder bi v’ teh deže¬ lah židoreja vsako leto 71 milijonov gold. lehko Začetek je že storjen ; židoreja iz Štajars- kiga vec ne pojde; nam vsim, ki zdaj živimo, naj bo na skerbi, murbne drevesa saditi, svojim otrokam nov pridobieek pripravljati, ino blagost draofe domovine vstanoviti. Zalo,jaki Stajarci! le verlo naprej! Z’ ne¬ beškim blagoslovam ino z’ nadskerbijo našiga pervigavstavniga Cesarja bomo svoj cil ino konec dosegli, ino še naši vnuki nam bodo zato veliko hvalo vedili. Kazalo. Nagovor na Štajarske kmete. V Z i do rej a. stran Murboreja. L Plemena murb ino njih pomnoženje . ... 40 II. Od reje mladih murb^ ........ 41 * 6 III. Od cepljenja murb .... IV. Od obrezovanja murb . , ♦ V. Kako murbe presajati . . . VI. Od murbniga perja . ... VII, Od dobička židoreje , . . VIII, Koljko bi se dalo v’ Avstrijanskim slvu Žide pridelali .... ♦ ♦ ♦ ♦ Cesar- stran . . 48 . . 52 . . 55 . . 59 . . 61 . . 65 Taf.I v.ui. lloLSchek* Taf m Jila/istah :« fiVf/- 4 // - !'ig- 2 - Gcrfs h. >T-lf. K~aii?c,r jiv frroc/r^ Taf.n .m ,v _ azser &n,-V I % 6iY.3P / /^.-Z f°ii)