0 jezikovnem pouku. (Dopis iz Istre.) Ze mnogokrat sem nameraval pisati o tem, a sem vselej odložil pero, ker sem se nadejal, da napiše kdo sposobnejši kaj tehtnejšega. Nihče noče prifieti, zato pričenjam jaz in bono zadovoljen in hvaležeD, ako kdo popolni moj spis. Ni moj namen, da bi razlagal mogofie kako novo metodo ali razlagal kako spisovno obliko, pač pa mi je namen, da se javno dogovorime o nečem drugem. Mnogokrat seia slišal pritožbe, da znajo mladeniči in dekleta, ki so dokončali mogoČ6 s prav dobrim izpriževalom sedanjo Ijudsko šolo, ko pridejo v življenje, premalo jezika, tako da niso sposobni napisati niti pravilnega lista. Ali je ta pritožba opravičena in, če je opravičena, kdo je temu vzrok in kako bi [se dalo izboljšati v tem oziru, to je moj namen razpravljati v tem spisu, a če ne bo dovolj natančno, prosim tovariše in tovarišice, naj oni še kaj dostavijo, in enako prosim tudi one, ki se pritožujejo, ker drugače bi jim veljal pregovor, ki pravi: nLahko je grajati, a težje delati". Je Ii pritožba opravičena? Že več let sem v takem položaju, da lahko opazujem pi- sanja mnogih mladeničev in deklet, torej onib, ki so dovršili sedanjo ljudsko šolo, in priznati moram, da jih je večina res takih, ki ne znajo napisati niti stavka. Prigodilo se mi je tudi, da sem dobil v roke pisanje svojih boljših učencev in spoznal, da desetkrat slabeje pišejo, kakor so pisali oni čas, ko so bili odpuščeni iz šole. To me je uverilo, da je navedena pritožba opravičena, in pričel sem razmišljati, kaj je temu vzrok. Nečem nikogar zagovarjati iu nikogar dolžiti, pač pa bom navajal vzroke, ki semjih sam dobil iu kjer sem se prepričal, kako bi se jih dalo odpraviti. Moram priznati, da je vzrok tudi učiteljstvo. Učiteljstvo, ki se odstrani od drugihsvojih tovarišev, ki fse ne udeležuje blagra, ki nam ga daje naša organizacija, namreč ne udeležuje se društvenih zborovanj in ne čita niti stanovskih listov, tako učiteljstvo nam prezgodaj zastari, okameni in izgubi le prekmalu onega duha, ki siii k uapredku in pridobitvi novih moči. Tako učiteljstvo navadno ne dela več iz ljubezni do stanu, iz Ijubezni do učencev in iz ljubezni do napredka, ampak le zato, da dostane predpisane ure v šoli in prvega potegne plačo. Tako učiteljstvo potem, ko je izmučilo sebe in otroke v šoli, ne išče zabave v tem, da bi poiskalo knjige in čitalo o tem, kakih sredstev naj se poslužuje, da ga bo šolska mladina bolje razumela, pač pa išče zabave v igri. Kjer se igra tarok, trešete itd., bo tako učiteljstvo gotovo poleg, a če mu porečeš, naj pomisli in preudari kaj o žolskih zadevah, dobiš odgovor, da nima časa. Tako učiteljstvo nima pravega napredka v šoli, gotovo se ni potrudilo, da bi se včrpal predmet otrokom, kot rečemo, vkri in meso, iu ako tega ni, je ves trud brezuspešen. Priznati moram, da nimamo mnogo takega učiteljstva, a vendar je tupatam kateri in tak škoduje ugledu vsega Ijudskega šolstva. Kjer pa ni ugleda, ni tudi pravega napredka ne v jeziku in tudi ne v drugih predmetih. Takim ni druge pomoči, kakor da stopijo zopet med svoje tovariše in tovarišice, da se udeležujejo društvenih zborovanj, društvenega delovanja, da se okoristijo z vsemi dobrotami, ki nam jih daje naša organizacija, in videli bodo, s kako vnemo, s kakim veseljem pojdejo na delo. Tam kjer se dela z veseljem, je gotov uspeh. Morda kdo poreče: Kaj hočem pri našem društvu, saj se že nad pet let ne peča [z drugim kot s preminjavo šol. zakonov ? — Ees je to, a ravno dobri šolski zakoni so povod in podlaga vsemu šolskemu napredku. Tovariš, tovarišica, ali bi bilo škoda, ako bi tudi ti vložil kamenček v to podlago? Kdor hoče doseči uspeh v šoli, mora vložiti ne le kamenček, ampak nepremakljiv kamen. Pisec teh vrst lahko reče, da ni zamudil v teh letih nobenega društvenega zborovanja, a tudi lahko reče, da se je oživil na vsakem zborovanju in dobil novo veselje do dela, medtem ko smo videli tovariše opisanega kalibra, da so ostali indiferentni tudi oni čas, ko je šlo za naš vsakdanji kruh. In takšen tovariš naj ima pravi uspeh v šoli? Kaj ni mrtvilo šole? Kaj ne ostane indiferenten, ali je napredek ali ni napredka? Da ni pravega uspeha v jezikovnem po uku, 80 vzrok tudi naša učiteljišča; zakaj ta so tako ustrojena, da nam izobrazujejo slovensko učiteljstvo s pomočjo tujega učnega jezika. V celi Sloveniji nimamo niti eoega tlčiteljišča s povsem slovenskim učnim jezikom. Ia kako naj bo učiteljstvo dobro podkovano v slovenščini, ako samo nima priložnosti učiti se vseh potrebnih predmetov v tem jeziku? Pa kaj bomo razpravljali o tem, saj je vsakemu znano, da bijo to po licu vsem pedagoškim pravilom. V tem oziru je na najslabšem slovensko dijaštTO na učiteljišču v Kopru, ker niti sliši ne slovenske besede, izvzemši takrat, ko samo med seboj občuje, a še to mora prav potihem, da bi ga ce slišal kateri zagrizen lahon. Učiteljstvo v koprskem okraju je izrazilo že pred leti pri okrajni učiteljski konferenci, naj se učna doba na učileljišču pomnoži na korist jeziku, ki bo služil prihodnjim učiteljem kot učni jezik na oni Ijudski šoli, kjer bodo služili, in v tem jeziku naj se poučujejo na učiteljišču vsi predpisani predmeti. Deželni šolski svet je dobil te sklepe, a glede nanje ni sklenil nič drugega, kakor da se pri drugi konferenci ni čital zapisnik o tej konferenci, češ, drugače bi bil lahko kdo toliko drzeD, da bi vprašal, kaj je s temi sklepi. Iz tega je razvidno, da si učiteljstvo ne more pomagati pri vsi dobri volji, zato mu ne ostaja nič drugega, kakor, da kliče ca pomoč državne in deželne poslance, mogože dosežejo oni kaj več! Da ne dosežemo pravega uspeha v učnem jeziku, so vzrok tudi naše krajevne ražmere. Slovenci v Istri prebivajo večinoma v bližini mest in so po poklicu ali kmetovalci ali delavci v tvornicah in drugih podjetjii. Ženske so skoraj vse perice, mlekariee ali krušarice. Zaradi tega so že mali otroei večino dneva prepuščeni sami sebi, a pri teh razmerah se jim pojmi ne čistijo in misli ne razvijajo. Pisee tega spisa je imel že več let priložnost, da je dobil v pouk pričetnike. Pri tem se je prepričal, da so šestletni otroci jako nerazviti. JSimajo pojma o najbolj navadnih rečeh; govoriti znajo le toliko, kolikor jih je naučila vsakdanja sila, a misliti gotovo prav nič. In kaj naj počne šola s takimi? Ni drugega, kakor da bistri pojme in uči misliti, kar pa ne gre tako lahko, kakor bi kdo mislil, ker otroci so bili precej navajeni biti prosti, čisto svoji in le z velikim, dolgotrajnim in vztrajnim trudom se jih zamore privesti do rednega mišljenja. Vsi vemo, da kdor hoče dobro pisati, mora poprej znati redno raisliti, ako tega ni, ni tudi dobrih spisov. Mnogokrat se prigodi, da otroci prično svoje misli urejati komaj po dovršenem 12. letu, a tisti žas prestopijo že v nadaljevalni tečaj. Da ni uspeha v nadaljevalnem težaju, je vsakomur znano in nepotrebno, da to dokazujemo. Kaka pomoč bi bila proti temu ? Pomoč je v tem, da se po vseh občinah, kjer vladajo ravnokar opisane razmere, ustanovi otroške vrtce za otroke od 4. do 6. leta, a opravi ono olajšavo za otroke od 12. do 14. leta [in uvede osemletni šolski obisk, kakor ga določuje državni šolski zakon. Kdo naj pa vzdržuje otroške vrtce? Eedke so občine, ki bi mogle na svoje stroške zmagovati to, a jaz sem prepričanja. da je dolžan skrbeti tudi za te oni, ki je dolžan vzdrževati ljudsko šolo. S tem, da se ptiklopi vsakdanji šoli še one otroke, ki obiskujejo sedaj nadaljevalni tečaj, se pomnoži število otrok v toliko, da bo treba vsako sedanjo šolo razširiti še za en razred. Tudi s tem se pomnože stroški za ljudsko šolo, a največja neumnost je štediti pri šoli na škodo svojih lastnih otrok. Bo še druga ovira. Naši klerikalci bodo zakricali, da bo kmet izgubil delavne moči, ker bodo morali 12—141etni otroci vsak dan v šolo. Ubogi kmet, ki je prišel na tako šibke delavne moči, tak je gotovo že na robu propada, in 12—141etni otroci, ga ne bodo rešili, treba mu je drugacne. pomoči, ao tem ni moj namen razpravljati tu. Ees je pa, da zapravljajo taki otroci dragoceni čas v 99% s pohajkovaojem, igranjem in še drugimi gršimi razvadami. To je klerikalcem v korist, ker lahko kažejo, kako slabo vzgaja novodobna šola, zato ker ni v njihovi oblasti. Zato ne more učiteljstvo narediti nič drugega, kakor da poudarja in priporoča zgoraj navedeni lek, a deželnim in državnim poslancem je dolžnost, da to preudarijo in potrebno ukrenejo za izobrazbo našega ljudstva, zakaj nerednost je najdražja reč na zemlji. V pričetku tega spisa sera navedel, da sera opazil pri svojih bivšib učencib, da kot mladeniči slabeje pišejo nego oni čas, ko so bili odpuščeni iz šole. Enako se godi najbrže tudi z drugimi. Eaj je temu vzrok, je labko uganiti, namreč to, da oni, ki končajo šolo, obesijo knjige in pisalno orodje na klin, in prično se veseliti in uživati enako svobodo, kakor so jo imeli pred šolsko dobo. Edor ne napreduje, ta nazaduje, je že star pregovor. Eo jib sila življenja prižene do tega, da morajo zopet prijeti za pero, isti čas se šele spomnijo, kaj so pozabili. Eako temu odpomoči ? Dvajsetletne mladeniče iu dekleta zopet u6iti? Tega ne, pač pa mora biti skrb, da zabranimo pozabljivost. To bi dosegli najložje a tem, ako bi morali nad 14 let stari do 20 leta obiskoTati nadaljevalni tečaj. Tu bi bil mogoče na mestu nadaljevalui tečaj in ne zato, da nadomesti zadnji dve leti šolske dobe. Tega tečaja pa ni in težko bi ga bilo ustanoviti, a kako pomagati ? Dobro nam služijo razna bralna društva, a žal, da se premuogokrat zlorabljajo t razne politiške namene, zato tudi nimajo pravega uspeha. Najboljši uspeh dosezajo knjižnice, kjer jih vodijo tako, da ne morejo vplivati nanje politiško strankarski nameni. Zato so neobbodno potrebne šolske knjižnice, ker le učitelj, ki je imel poprej v šoli čitatelje, bo jim znal vsaj za prvi čas izbrati primerno berilo. Po določilih šolskih zakonov bi morala imeti vsaka šola svojo knjižnico, a rarno ti zakoni določujejo, da se imajo te knjižnice ustanoviti z doneski, ki jih dado občina, dežela, država in razni dobrotniki. Občina ne da v ta namen nič, ker nima iz česa, dežela nič in država zopet nič. če se posreči učitelju ob raznih piilikah dobiti kateri donesek od dobrotnikov, mora skrbeti za to, da si omisli knjige, ki so priraerne za šolsko mladino in te gotovo ne zadovoljujejo tudi starejše mladine. Na vaak način moramo priti do javnih knjižnic, ako nočemo, da mladina še nadalje ne pozablja tega, kar se je naučila v šoli. Eako se doseže to, bodo po jkrajevnih razmerib najložje določili rodoljubi, ki jim je pri srcu naš narod in njegov napredek. Tupatam so narodnjaki že ustanovili knjižnice, a vendar zapažamo, da se jih ne poslužujejo vsi kakor bi morali. Jaz vidim vzrok temu največ pri starših. V pričetku spisa sem omenil, ~da so starši preranogokrat zadržani, da ne morejo porabiti svojega vpliva na vzgojo otrok. Ees je to, a vendar lahko dobe tudi starši dostikrat priliko, ko bi labko žrtvovali več pozornosti svojim otrokom. Vendar je večina staršev, ki opuste to, in moški zaidejo rajši v krčmo, kjer si poiščejo družbo, s katero se največkrat zabavajo po cele dneve pri kvartanju in pijači. To vidi mladina in jako rada udari tudi ona na to pot, zato vidimo premnogokrat, da se že šolska mladina zabava 8 tem, da skrita za kakim vogalom kvarta, a 15 in nekoliko let starejši dečki pa so že pravi pijančki. Matere imajo ob takšnih prilikah glavno nalogo, da se za vse zanimajo, le za svoje otroke ne. Starši, pomislite, ali bi ne bila bolja zabava, ako bi ob taki priložnosti zbrali krog sebe svojo družinico, oni, ki zna čitati, naj bi glasno čital iz ene ali druge knjige, a drugi naj bi poslušali in bolj odrasli in razumni naj bi vsaj ob koncu čitanja izrazili svoje mnenje o pročitanem, tako bi se vadili misliti sami, a vadili bi misliti tudi druge in posebno male otroke. Na koiisti bi bili duševno in največkrat tudi gmotno. Istra je vinska dežela, in mnogo je takšnih, ki so trdnega prepričanja, da vino človeka krepi. Zaraditega so slučaji navadni, da starši dajo že dojencu vina, ako ue more mati drugače, omoči prst v vino in ga da oblizniti dojencu. Nekdaj sem slišal nekega gospoda, ki je ostro sodil naše ljudstvo in zaraditega izrekel res preostro obsodbo o njem, namreč: BIstrian je spočet v pijanosti, rojen v pijanosti, živi in umrje v pijanosti". Ne trdim, da je to popolna resnica, a vendar moram reči, da se použije v Istri mnogo preveč vina. Pije se ob vsaki priliki in kar je najžalostneje, |od tega popivanja se ne izključi niti maloletnih otrok in, ko je mati zraven, niti ne malih dojenčkov. To nima dobrega vpliva na razvoj duševnih moči otrokovih in to tudi ni zadnji vzrok, da ne morejo otroci napredovati v šoli, kakor bi sicer morali. Tovariši in tovarišice, to zamoremo povedati staršem le, ako uvedemo roditeljske shode. Pri roditeljskih sbodib imamo najlepšo priložnost, da se dogovorimo s starši prijateljski. Zaraditega bodi prva naša skrb, da žimprej uvedemo tudi v Istri roditeljske shode. Nadejam se, da bomo potem bolj zadovoljni z uspehom mi v šoli ^in gotovo z nami tudi oni možje, ki jim je biagor našega naroda pri srcu. Povedal sem svoje mnenje in prosim tovarišice in tovariše, naj tudi oni povedo svoje. Enaka prošnja velja tudi za one, ki si žele boljega in večega uspeha od ljudske šole. Dostavek uredništva: Tudi mi vabimo istrsko učiteljstvo, da se izjavi o tu navedenih nasvetih; naš list mu je na razpolago. Tudi v tem primeru veljaj resnica: Učitelj bodj voditelj svojemu Ijudstvu!