izhaja vsaki toiek in poboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. |Tr<*diiiLtvo se nahaja v „Naiodni Tiskarni", ulica Vettiuini St. 9, kamor je naslavljati pisma. MMraukirana piNina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. HoWopiwi dopisov se nt* vr;u'lau> „Gorica" stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 2-50. Upravuiätvo se nahaja v ,,Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. />a (»KlaHc se plačuje od čveterostopn« petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. I'oMamc/jiK itpvilkf stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških tratikah. §t. 58. V (iorici, v soboto dne 'J'X julija 1. marca istega leta resolu- cijo, katero je zbornica soglasno spre- jela in ki stremi za tern, da se oluani pravica upcrabe javnih vodnih sil de- želi sami. S tern bi se preprečilo, da bi prisli ti za razvoj obrti in pospeševanje kmctijstva prcvažni zakladi v ptnje roke. — S to resolucijo se pozivija visoka vlada. da ukreno potrebne korake in stori vse potrebno v varstvo deželnih pravic in koristij. To kaže, da deželni odbor čuva nad dežeinimi koristmi in da opozarja pravočasno vse ljudske zastopnike na nevarnosti. ki prete deželi. Žal, da ne najde na merodajnih mestih vedno onega zauimanja za stvar, katero bi bilo pričakovati. Deželni odbor je takoj pozaključku deželnozborskega zasedanja odposlal c. kr. namestništvu v Trst prej označeno resolucijo s toplim priporočilom, da predloži isto centralni vladi v ugodno rešitev. Toda do februvarja 1. 1908 ni dobil od tarn nikakega odgovora vkljub tozadevni pospešnici. Še!e koncein fe- bruvarja je zalitevalo c. kr. železniško ministerstvo potom namestništva prepis stenografičnega zapisnika tozadevne seje deželnega zbora. Temu je deželni odbor takoj ugodil, a potem — „vse tiho je biio.** Dne 13. aprila 1908 je prišel pač tudi odgovor od poljedelskega minister- stva. ki pravi, da to ministerstvo ni imelo se časa, pcčati se s- to zadevo. V tern času se je pa poniidilo dru- štvo „Union" v Trstu, da hoče tia svoje stroske proučiti to vprašanje ter sesta- viti naate in stroškovnike glede izko- ri.^čanja vodnih sil na (ioriskem ter da jih hoče dati deželi na razpolago. Tudi deželni zbor kranjski se je pcčal s tern vprašanjem glede izkoriščanja svojih vodnih sil \i:r je storil v varstvo svo- jih pravic jednake korake. Oeželni odbor je bil uverjen. daje ponudba druStva „Union" za deželo u- godna. kor se s tern dežela na nobeno stran ne veze- in ker bi bila s tern dana realna podlaga za nadaljno pro- učevanje tega vpraSanja in za čuvanje pravic, ki so 1 njim v zvezi. Oziraje se na to in na potrebo. da se' mora tozadevna pričeta akcija na- daijevati toliko časa. dokler se pride do ugodncga izida. je prinesel v zbornico novo resolucijo, katero je deželni zbor tudi v zadnjem yai'.edanju soglasno sprejel. Ista se glasi : 1. Deželni zbor poknežene grofo- vine goriško-gradiške. potrjuje v eel em obsegu svoj sklep z dne 1(>. marca P'07 in reklamuje za deželo pravico izkori- ^čanja vodnih sil javnih voda v prilog in pospeševanje kmetijstva in obrti v deželi. 2. Vabi se visoka vlada, da olajša deželi dosego tega narnena s teni. da skrbi za napravo voduega karastru. iui- kor ga predpisuje zakon, iü da i/.dela po svojih tehničnih organih splošnena- črte in preudarke za uporabljanie vod- nih sil. 3. Pooblašča se dež. odbor, da sprejme ponudbo tvrdke „Union" v Trstu, ki se tiče brezplačnega, zadeželo neobveznega izdelanja splošnega načrta za izkoriščanje vodnih sil v prilog kme- tijstvu in obrti dežele z nesebičnim so- delovanjem deželne uprave. 4. Malaga se dež. odboru, da pred- loži v prihodnjem deželnozb. zasedanju s tehničnim pod točko 3 omenjenini proučevanjem opremljeni zakonski na- črt, ki naj daje dežeii moč, da z vspe- hom skrbi za to, da se zagotovi izko- riščanje vodnih sil v prilog nasi deželi. 5. Nalaga se dež. odboru, naj ukrene pri c. kr. vladi vse potrebno. da jo dovede do tega, da zavzame svoje stališče napram zahtevam deželnega zbora; nadalje se nalaga dež. odboru, da se zajedno spravi v dogovor z de- želnimi zbori drugih dežel v namen. da pričnejo istočasno nalično akcijov do- sego tega občnemu interesu namenje- nega cilja. Ka] vse hoče Iaška irredenta V „Slovencu" čitamo: V pariški „F^e- vue des Revues" objavlja Tullio Giusti čla- nek, ki se peča z nameni irredente. Giusti pise, da deluje laška irredenta v Trentinu (južno Tirolsko), v jadranski sekciji, ki oh- sega Trst in Istro. in v Dalmaciji. Najvaž- nejša propaganda je v Trstu in upa v Trstu na največji uspeh, češ, da biva med 220 000 prebivalci 175 000 Italijanov. Piše, da se je pričela propaganda po Oberdanku takrat, ko je bila vržena bomba na veterance. Od leta 1882 sem dcluje irredenta zelo zivahno. Grozno je hud, ker je iz Avstrije za vedno izgnan italijanski poslanec Cavalotti. Nadale se silovito huduje češ, da govore avstrijski častniki o izprehodu v Loinbardijo. A\ož pravi, da Avstrijci izzivajo, ker prirejajo v.ijaske vaje v Furlaniji. Izzivanje je zan; tudi nova turska železnica. O Viktorju Ema- nuelii III. piše, da je spretnejši in odločnejsi, kakor je bil njegov oče in bolj naklonjen irredenti, kakor je bil njegov oče. O Tren- tinu sodi, da nernska nevarnost po „Tiroler Volksbundu" nikdar ne bo uničila italijan- | s,;oga znaOaja dcželice. j\ato pa opozarja na slovansko navarnost V regione giulio prodirajo po vladi podpirani, hujskani in fa- natizirani Slovani proti sinovom Italije. Kdo se ne smeja ! Avstrijska vlada hujska Slo- vane proti Italijanom svojim „srekom" ! Nato sanja, da prebiva v tržaški okolici le 30.000, na celeni Goriškem pa 5000 Slovanov! Kratko se peča z Dalmacijo kjer ne more zatajiti, da stanuje v Dalmaciji le 30-000 Italijanov, medteni ko je Hrvatov 500.000. Mož se peča nato z nositeljico laške irre- dente v Avstriji, „Lega Nazionale". ki šteje 17.326 elanov in znaša letni prisp^vek zgolj 1 krono. Ob vsaki priliki se prirejajo de name zbirke. Pri neki laški irredentovski slavnosti v Zadru se je nabralo 12.000 K, v Dubrovniku pa 8000 kron ! In takim lju- dem hoče dati Bienerthova vlada laško vse- učilišče, irredenti, edino nevarnim Slovanom pa ne privošči v Trstu niti ljudskih sol! Dopisi. Dol-Otlica. — Sirašno nevihto s točo smo imeli dne 19. t. m. Ob 2. zjutraj je padala taka toča, da je po polju vse po- tolkla. Žito-je tako, da ga kar kosijo. Krom- pir in drugo üelenje leži po tleh. Ob 6. zjutraj je zopet padala toča s takim nali- vom, da je nastala mala povodenj. Bog nas obvari takega vremena! Z Vipavskega. (Uravnava hudo- u r n i k a Rasa.) .— Najnujnejše delo pri hudourniku Rasa se je pričelo. Pri vasi Ko- b)!i, kjer je ta hudournik delal strašno škodo, postavili bodo mogočen bran, strugo izko- p:i!i, cesto pa vzdignili. Tako bodo varne hise, hlevi in polja. Za sedaj izvrši se to najpotrebnejse, prihodnje leto, kakor je re- kel g. komisar, pričnejo pa s ceio uravnavo. Slava poslrncem S. L. S., ki se so potezali za to toli potrebno delo. Kako se bo delo vršilo, bonio že poročali. Iz Oseka. — Kako se znajo ljudje izpreminjati, kako znajo preoblačiti svoje prepričanje. nam ka?e najlepše nase oseško wBralno društvo" s svojo dušo, oseškim or- ganistom. To Vam je čudno društvo! Že dolga leta hira klavrno življenje; bili so ljudje, ki so upali, da ga oživijo, a zivlje- nje je bilo zastrupljeno - zato nui ni več ponioči. Dela to dništvo prav nič! Pa se nekateri postavljajo, da se je začelo med njimi svitati ! To so ljudje, ki so bili nekdaj naspiotniki iiberalizma, vneti in odlocni agrarci; a zaspal je agrarizem, oziroma po- kazalo se je, da je postalo to slepilo že nepotrebno ; liberalci so si vjeli na to past — kar se je dalo vjeti, več se ne da. — Sedaj javno izpovedujejo tudi pri nas že tisti, ki so bili nekoč najbolj vneti agrarci, da jih ni sram priznati d;i niso klerikalci, in da oseški liberalizem ne stoji na tako slabih nogah ! To verjame morda samu, kdor ne pozna oseškega l.beralizma in oseških li- beralcev — posebno med tisto mladino, ki se ji svita — (najbolj pogosto v zgodnjih urah); — ljudje Še spijo po vasi, ko jih oni še vedno dramijo s svojim fan-tulinstvom in čukanjem — (ampak to čukanje je pristno, ker imajo med sabo pristnega „Čuka"). Govorijo o terorizmu. Vprašali bi jih samo faktov in slučajev, če nam jih imajo ocitati. Kaj pa s pismi, ki jih oni piše o poštenim dekletom ? Pravijo, da je naše K. S. I. D. zdražbarsko društvo. — Kdo pa dela zdražbo ? Kdo ne pusti na miru do- stojnih ljudi? Bog ne dajt da slepec izprcgleda. Bolgarski: Aleks Kostantinov.*) l. Ded Petko Belokrvčenin je živel v neki vasi Severne Bolgarije; tu se je trudil in ubijal, da preredi sebe in uborno družinico. Sin Slavko je bil raztrgan, umazan stnrkolin; dečko, ki se je valjal po selskih smetiščih. Nu, ni pravila brez izjeme. Nekega dne je bil vendar lepo »mit in okopan. Ko je bil namreč šče- tinec prilezel iz loke, zapodi se deček proti njemu in ga prime za uho inžče- tine, češ, da ga bo jahal. To se niu *) Ta pesnik in pisatulj jo bil ubit po iiajntih niorilfih 11 .«„;» iun-7 m™ i.....:.. !.:.._ :.......i~i sicer ni posrečilo; ali namalal se je obleko z vseni, kar je bil prinesel šče- tinar na sebi iz gnilega blata. Ko ga mati zagleda takega. ga dobro našeška, potem pa zvrne v korito; in ko je bila spremenila vodo petkrat, tedaj je pri- lezlo iz kopeli čisto. lepo, črnooko belordeče fante. živih zvijačnih oči. Se- del je zdaj pri ognju, na strani pa se mil je sušila obleka. Suši mu jo mati. pa gleda otroka in skoro ne ve: ali je ta otrok njen, ali ne. Na to mu obleče obleko ter ga pelje ven, da se ogreje na solncu in mu očisti glavo. Na to mu. počese lase. V tem hipti se začujejo zvonci, izza ovinka se prikaže kočija in se ttstavi prav pred njihovo hišo, krčmo. Bil je konzul K. „Idi, sinko, k onemu stricu", reče mati — „reci mu: Stric, daj groš." In otrok gre. Konzul je bil vzel iz bnrlv» ififliln Hn >np mnln nnkron^a no. prst v usta ter opazuje in gleda. kako potnik je in voha okrog. Konzul ga za- pazi in se začudeno ozre nanj — videl je v prvo tako čistega otroka iz naše vasi, snažnega in lepega. (Saj lepih je mnogo ali pod nečistose črte ne vidijo.) „Stric, daj groš \" reče otrok in se zasramljeno dvigne in vrli glavo s prstom v ustih. Sluga pojasni konzula. kaj hoče otrok. „Čemu pa ti bo groš ?" vprasa sluga na povelje gospodovo. No, otrok je bil naučen le prositi groš, ne pa, zakaj mu bo; in torej le ponavlja-: „Stric, daj gros!" In spetsezasra- mežljivo potuhne. „Kako ti je ime?" vpraša sluga otroka. „Slavko!" odgovori ta. Sluga pove da se zove Slavko. žinskih ra/.mer, ali iz pletnenitega so- čutja, ker je bil Slovan. V sebi zafuti. neko nagnjenje. združeno se soČMtjem k temu lepemu. bednemu Bolgarčku in v nekoliko minutah se mu porodi blaga misel ; rodi se, razvije se in vzraste v eel načrt: da vzame otroka seboj in ga da i/.obraziti. Sluga poklice inat-T. ona pa očeta in zdaj so se jeli p >gaiati za otroka. Dolgo časa so se tako posvetovali. Pride še zupan, pa drugi \ascani: tudi ti so leli prigovarjati roditfljem in na- posled >o in pregovonli s ponudhami in sol/ami : da daio otroka konziilu. da se izuči in bo niož da juna bo v to- lažbo in veselje na st;ira Ida. Konzul stde v ko^jjo. posadi ma- lega dečka pol eg sehe in ga zavije v og'tac ; konji potfgnejo, in /vonc za- brne in potnike zaknje ohlak prahu. (Hnlii» nriiln \ Da, naše društvo napreduje — in do- bro napreduje, če tndi je šele skoraj začelo svoje delovanje; ampak pokažemo jim v kratkem, kako je treba deiati v izobrazbo in prosveto ljudstva. — Mi bodemo delali in se bodemo lepo množili in to bo vsem raz- grajačem najlepši odgovor! Naš cerkveni organist je duša vsega gibanja proti nam! Dobro! Nič za to! Bojimo se ga ne, ker nam ne more preveč Škodovati, — ampak velečastito cerkveno oskrbništvo naj lepo poskrbi, da pošlje ta- kega organista, kamor sodi! (— Kako pa je postal organist ? —) Na kor in v cerkev, kjer je treba sodelovati pri službi božji — dopisnik umazanih goriških iiberalnih iistov, ki so že v tolikih prilikah pokazali, da je njihova vera vse prej kakor naša vera — prava katoliška vera! — Odločna je be- seda : proč ž njim! Iz Tomaja. — Dne 26., 29. in 30. junija so imele gojenke tukajšnjega „Elizabetišča" običajno konecletno pred- stavo. Vspored je obsegal raznovrstne pesmi, šaloigro „Jeza nad petelinom" in igrokaz „Sv. Germana". Gojenke so izvrstno rešile svoje vloge. Dasi so bile nekatere ze!o dolge, vendar ni bilo za- paziti kakega pogreška. Vse je* šlo gladko in sigurno. Posebno je dopadala ganljiva igra „Sv. Germana", ki jemar- sikateremu privabila solze v oči. Petje mešanega zbora pod vodstvom g. M. Šonca je bilo kaj !epo in točno. Zlasti se je dopadal Ferjančičev „Rožmarin". Vidi se, da je moralo stati Čč. sestram mnogo truda, da je bil vspeh tako iz- vrsten. Vsa cast jim in priznanje. Poliiični pregled. Cesar noče slavnosti. Cesarjev telesni adjutant je dejal. da je cesar odločno izjavil, da ob pri- liki osemdesetletnice pod nobenim pc- gojem ne trpi nobenih slavnosti. Vse naj se porabi v dobrodelne namene. Gros Aebrenthal ua počitnicah. Minister za zunanje zadeve grof Aehren- thal se je podal na počitnice v Marijine vari. — Sestanek grcfa Aehrenthala s San Giu- lianom. Listi pišejo, da se snideta še v tem poletju ministra za zunanje zadeve namreč avstrijski in itaüjanski. Tekorn poletja pride namreč najbrže ital»janski minister za zuna- nje zadeve San Giuliano poklonit se našemu cesarju in porabi baje to priliko, da se snide z našim ministrom za zunanje zadeve, gro- fom Aehrenthalom. Sestanek ministra Milovanoviča z Aehrenthalom. Iz Belegagrada javljajo: Minister za unanje stvari Milovanovič je odpo- toval v Marijine vari, da se tamkaj se- stane z avstrijskim ministrom za unanje stvari Aehrenthalom, s katerim bo raz- pravljal o več vprašanjih unanje poü- tike in o trgovinski pogodbi. Bodoči češki minister-rojak „Čas" hoče vedeti (glasilo Masafyka), da bo poklican dvorni svetnik Paroubek kakor češki minister-rojak v ßienerth-ovo ministerstvo. Prepir mea nemškirai krščanskimi socialci. Med nemškirni krščanskimi socialci na Dunaju so nastali zadnji čas še precej hudi prepiri. — Glavno ulogo igrajo tudi tukaj osebnosti. Bivši mi- nister Gessmarni, ki je eden izmed glav- nih voditeljev nemskih krščanskih so- cialcev, ni posebno naklonjen trgovin- skemu ministru Weiskirchnerju, ki bi moral po želji pokojnega dr. Luegerja postati sčasoma dunajski župan in sploh glavni voditelj nemških krščanskih socialcev, zato pa tudi intrigira proti Weiskirchnerju, kjer le more. Vsled ta- kega nasprotja je prišlo na nekemzbo- rOVaniU nemskih krSiv'an<;inh «ncinlrov ki se je vršilo te dni na Dunaju, do hrup- nih prepirov med Gessniannovimi pri- staši in med pristaši dr. Weiskirchnerja. Nemški liberalni listi, ki z veliko ško- doželjnostjo zasledujejo ta nasprotja v taboru nemških krščanskih socialcev, pravijo, da je prišlo celo do pretepa. Ta poročila nemških židovskih Iistov so najbrže pretirana, ali da so nastala resna nasprotja med nemškimi krščan- skimi socialci oziroma med njih vodi- telji, tega ne prikrivajo niti glasila nem- skih krs,čanskih socialcev. Upati pa je, da se sčasoma ta nasprotja poravnajo. Ogrski državni zbor. V včerajšnji seji je ogrski državni zbor končal adresno debato. Adresni načrt adresnega odseka je bil vsprejet z veliko večino. vsled Cesar je odpadlo glasovanje o drugih adresnih načrtih. Dveletna vojaška služba. Zdaj bode začel delovati tudi ogrski državni zbor in je dana prilika, da bi se marsikatera skupna zadeva spravila pod streho. Zdaj. pravimo, bi bilo pričakovati, da se tudi v naši dr- žavi uvede dveletna vojaška služba, katero nam je vojna uprava že pred Časom obetala. Ali zdi se, da tudi zdaj iz te moke ne bode kruha. Ako bi se upeljala dveletna vojaška služba. potem bi se moralo izdatno povišati število vojakov, takozvani vojaški kontigent. To bi pa stalo najmanj kakih 90 mili- jonov krön na leto. Z ozirom na slabe finance kolikor v tostranski kakor tudi v onostranski državni polovici se naša in ogrska vlada braniti prevzeti take visoke stroške. Vojni minister pa pravi, da brez zvišanja števila vojaštva ne more biti govora o dveletni vojaški službi. Hrvatska. Prijatelistva hrvatsko-srbske ko- alicije z banom Tomašid-em je torej že konec. Ban Tomašid. pokorni sluga ogrskega ministerskega predsednika Khuen-Hedervary-ja, je vodil hrvatsko- srbsko koalicijo za nus z raznimi ob- Ijubami. Ker pa ni hotel noberie svojih obljub izpolniti. ie postala hrvatska jav- nost nestrpna in je zahtevala od svojih zastopnikov, da napravijo z banom To- mašic-em konečno obračun. V ta namen so se podali minoli teden poslanci hrvatsko-srbske koalicije z banom vred v BudimpeŠto in so se začeli ž njim pogajati. Stavili so do bana razne zahteve glede revizije nagodbe, glede službene pragmatike za železničarje ter so naposled tudi zahtevali, da se od- strani sedanji načelnik pravtfsodja Ara- nicki. A ban ni hotel o tern nicesar ve- deti in je raje podal svojo ostavko. Že te dni se je podal ministerski predsednik Khuen-Hedervary v Ischl, da poroča ce- sarju v zadevi Tomašic-eve ostavke. SploŠno se sodi, da cesar ostavke ne bode vsprejel, marveč da ostane še na- dalje TomaŠič hrvatski ban, ki bode vodil nove volitve na Hrvatskem po re- ceptu, katerega mu bode diktiral njegov gospodar Khuen-Hedervary. lirvatsko-srbska kuaiicija pa bode prišla zdaj vendarle do spoznanja, da so imeli oni prav, ki so jo svarili, naj ne je črešenj z grofom Khuen-Heder- vary-jem in z njegovimi kreaturami. Madjarizacija Bosne. V saborski seji 11. t. m. je Udru- gaŠ poslanec Veseiic v interpelaciji raz- kril presenetljivo dejstvo, da je bosan- sko železniško ravnateljstvo naročilo nove napise, table, tiskovine itd. z ma- žarskim besedilom. Na istem ravnatelj- stvu leže že izgotovljene napisne table iz vlitega železa, na katerih se nahaja celo ne prvem mestu mažarsko bese- dilo: „Pozor na vlak". Seveda je ves sabor kakor en n;už vstal proti tej ne- zaslišani oslariji mažarske megaloma- nije, ki hoče mažarske napise vsilje- vati še celo v Bosni. Trgovinska pogodba s Srbijo. Trgovinska pogodba s Srbijo je tekom toga tedna obe vladi. Srbija bo smela uvažati v Avstrijo samo zaklano Živino. OJačenJe ruske vojske na zabodu. Vsled sklenjene pogodbe z Japonsko bo Rusija zmanjšala svoje posadke v vzhodni Aziji. Pomnožila pa bo ruske garnizije ob nemški in avstrijski meji. Čete se bodo pre- mestile 1. aprila 1911. Zarota v Turčijl. Minule dni je prišla turška policija na sled veliki tajni zaroti, ki je imela nainen vprizoriti splošno ustajo, umoriti nekatere člene ministerstva iz zbornice, osnovati nov kabinet po členih opozicije, razpustiti zbor- nico, razpisati nove volitve, odpraviti ob- sedno stanje in nastaviti v službo zopet uradnike, ki so sedaj izven službe. Aretira- nih je že več oseb. Kronanje angleškega kralja. Po Londonu se je v četrtek na slav- nostni način proglasilo, da se bode vršilo kronanje angleškega kralja Jurija V. in njegove soproge meseca junija prihod- njega leta. Domače in razne vesfi. Umrl je v Črničah v četrtek zve- čer po kratki a mučni bolezni tamošnji kaplan č. g. Alojzij Ma j c e n. Rojen je bil v Volčjemgradu pri Komnu leta 1884. V mašnika posvečen je bil 18. julija 1909. Svetila mu večna luč! Smrtna kosa. — V Drnovku je umrl v sredo ob 5. uri popoludne gosp. Josip Sf i 1 ig o j, veleposestnik in bivši mnogoietni župan v Biljani v 82. letu starosti po dolgi in mučni bolezni. Pogreb pokojnika je bil petek ob 5. uri pop. Spoštovani Sfiligojevi družini in vsem sorodnikom blagega pokoj- nika naše iskreno sožalje! Umrla je v minoli noči v Gorici gospa Angiolina baronica Ritter. Pokoj- nica, jako bogata, bila je velika do- brotnica mestnim revežem in tudi nino- gim drugim, ki so se v stiskah in po- trebah obrnili do nje. GoriŠkemu mestu je bila jako naklonjena. To je dokazala tudi s tern, da je prodala svojo paiačo, v kateri se nahajajo zdaj mestni uradi, s krasnim parkom vred goriškemu mestu za jako nizko ceno. Sploh so našli goriški Italijani v nji jako odločno zaščitnico. N. p. v m.! V pokoj Je stopil gospod šolski svetnik Gustav Novak. Nov tržaški škof. Vladni list ,;Cor- riere Adriadco", ki izhaja nekaj časa sem v Trstu, je priobčil brzojavko iz Gorice, v kateri je rečeno, da bode za tržaškega škofa imenovan direktor „Anime" v Rimu, monsi- gnor Lohninger. Kolikor je nam znano, niina pa ta govorica nobene resne podlage, kajti kakor se nam iz verodostojnega vira zatrjuje, je danes edini resni kandidat za tržaško škofijo monsgr. Castellitz, ravnatelj v tukajšnjem centralneni semenišču in pro- fesor veronauka na tuk. ženskem učiteljišču. Za slovensko zasebno glmnazijo. Občinsko starešinstvo v Dornbergu je sklenilo, prispevati 100 K na leto za slovensko zasebno girnnazijo v Gorici. Deželni šolski svet goriški je imei v soboto °ejo, v kateri je soglasno ugodil prošnjam zaustanovitevzasebne slovenske in laške gimnazije v Gorici. Vsprejeta je bila tudi soglasno resolucija, katero je stavil dr. Gregor- čič, s katero se pozivlja vlada, naj prejkoprej, če mogoče že s prihodnjim šolskim letom usta- novi v Gorici državne slovenske in itaüjan- ske srednje sole. Ta predlog je podpiral tudi vladni porocevalec. Cujte ljudje, s kakšniml nasprot- kiiki se raoraruo bojevati. Vsakdo ve, da hi nikogar bolj ne veselilo kot nas in naše poslance, državne in deželne naše voditelje in naše somišljenike, ako bi nam država ustanovila v Gorici slovenske srednje sole. Katerega slo- venskega rodoljuba ne prešine veselje, ko le sliši, da dobimo enkrat Slovenci svojo narodnc gimnazijo.Vsem je znana ustanovi v Gorici slovensko gimnazijo. Uže leta in leta se ta zaliteva vedno ponavlja, a brez vspeha. Vlada je bila dosedaj gluha in slepa za naše prošnje in zahteve. Ko so uvideli nekateri ro- doljubi, da Slovenci v Gorici ne pri- demo lepim potom do slovenske giiri- nazije, so sklenili osnovati zasebno, obenem pa ne o d ne ha t i o d zahteve po državni slovens ki g i m n a z i j i v Gorici. To ve v (io- rici vže vsakdo, naj bolj pa liberalni razdirači pri „Soči". Čujte pa, kaj so ti narodni lenuhi v zadnji Stevilki „Soče" natvezali lastnim bralcem. V poročilu o seji deželnega šolskega sveta, ki je imel svojo seio minolo soboto, piše „Soča", da se je v tej, seji oglasil dr. Ciregorčič z resolucijo, s katero zaliteva, naj vlada ustanovi v Gorici slovensko in laško gimnazijo, katero resolucijo da je podpiral tudi vladni zastopnik in ki je bila tudi sogiasno sprejeta. Potem pa pravi „Soča", da dr. Gregorčiču ne diši več zasebna sloven- ska g i rn n a z i j a, za katero se je pravkar tako ogreval. - Ali ste jo slišali ? Kaj naj rečemo na to ? Nobene mu izmed nas ne bo dišala zasebna slovenska gimnazija, ako nam država ustanovi državno. Bi bili pač topci, ako bi jo vzdržavali I Take bu- dalosti more le „Soča" zapisati. „Soči" bodi povedano, da so dr. Gregorčič in ž njim vsi pravi in resničii slovenski rodoljubi vneti zagovornikiza- sebne slovenske gimnazije, dokler nam vlada ne otvori državne slovenske gimnazije, od katere zahteve pa ne odnehamo, dokler je ne dosežemo. Torej prav zaradi tega, da vladi pokažemo, da hoCemo imeti slovensko gimnazijo in da nam je na neobhodno po- trebna gimnazija, se bo otvoril s pri- hodnjim šolskim letom prvi razred slo- venske zasebne gimnazije. Še enkrat pribijemo: Mi smo zagovorniki zasebne slovenske gimnazije toliko Ča s a, dokler nam vlada ne otvori državne. Ako bi pa naši možje na~ rodno lenuharili in le zabavljali, kakor to delajo liberalci, bi ne imeli ne državne, rie zasebne gimna- zije v Gorici, niti Ijtidske sole, niti otroških vrtcev, marveč same hotele, kjer se slovenski de- nar pogreza v žrelo narodnega rna- loha. Razsodnikom dovolj! Eako boče odvrniti „Soča" pozor- nostodliberalnemizerije? Ta list odreka pred v zadnjem številu vsako zaslugo g. državneinu poslancu Fonu ža prido- bitev 18.000 K, ki se morajo živinorej- cem od nabave sena v 1. 1908 povrniti; zasmehuje poslanca dr. Stepančič a, ker se je potegnil za podporo Kraševcem v svrho pokončevanja kobjlic, in predba- civa prof. Berbuč-u, da je izdal interese \7ipavcev Kraševcem, češ da je vlada nameravala dati Vipavcem 65 tisoč kron brezobrestnih posojil, Kraševcem pa 45 tisoč, a ta poslanec je izposlo- val, da dobijo Kraševcs 65 in Vipavci 45 tisoč. S takimi lažmi, katere potiplje vsakdo lahko s pavcem, h.oče odvrniti „Soča" pozornost od ^.alostnih razmer, v katere je zalezel liberalizem. Toda to ji malo pomaga Vsa uoriška govori o groznem poiomu „Mizarske zadruge" in se vpraša, kdo bo moral plačati sto- tisočake izgube. Prizadeti činitelji pro- klinjajo liberalne matadorje, ki so po- djetje tako zavozili. Vsa dežela govori o evropejskem škandalu, kateri se vprizarja s „Süd- bahn-Hotelom". Konsorcij desetih na- prednjakov je napravil tarn prva leta 80 tisoč kron režijskih stroškov, a nikdo ne ve, kdo jih je plačal. Sami prizna- vajo, da oni tega niso storili. Toda to ne bi bilo še nič hudega, a „Yrgovsko- obrtna zadruga"je poklicaladunajčanko, trdo Nemkinjo, da vodi ta hotel, in pla- čuje za to leto za letom težke tisočake izgube. Slovenski žulji se rabijo v to. da se vzdržuje v Gorici stro^o nemško Značilno je. kako sodijo Nemci o naših liberalnih inatadorjih. Neki znani nemški framason, ki dela propagando za „I..OS von Rom", je livalisal nekega dne A. Gaberščeka, in ko mu sosed odvrue, da ne razume tega govoričenja, ga framason zavrne: „Kaj ? Ti nc po/nas A. (i. Nobeden Ncmee nain nc more tu toliko koristiti, kakor nam ko- risti on. Gunkl ni mogel vzdržcvati s podporo južne železnice „Südbahn-Ho- tel a", on nam ga pa vzdržuje. (ilej njegovo prodajalnico v „Trgovskem Domu", lam prodaja „Glücksschweine, Spazierstöckc in allen Preislagen" itd. in je v izložbi le redka slovenska be- seda In kdo ruje najbolj proti ,So\- skemu Domu"? Kdo se upa tukaj na- padati „sluv. zasebno ginuiaziju" ? Nje- gov list „Soča" napada dogme. papeža, škofa, blati vsakega. bodisi še tako postenega Slovenca, ki ne postopa v našciii smislu. Kje bi mi našli takega sonnšljenika ?" Tu, obrekovalci okolu „Soče". imate gradiva dovolj za razpravo; to bi bilo bolje nego obrekovati postene Iji.di. Če Vam to ne zadostuje. prinesemo še dru- gega gradiva o smrdljivih klofotcih, o katerih govori vže vsa dežela. ..Kobilice in klerikalci . - Tak je naslov „Sočinih" vodenih uvodnikov. Po vsej sili lioče „Soča" imeti letos neizmerno ko- bilic na Krasu, čeravno se celi Kras zmeni sedaj z.a kobilice kot za lanski sneg. Ako bi bilo na Krasu sedaj res mnogo kobilic, bi se Kraševci drugače vedli. Spominjamo se, kako tarnanje je bilo lansko leto v tem času. Vsakdü je hotel imeti purane, ki bi mu zobali kobilice. Letos pa se Kraševci niti ne zmenijo za podporo, ki je dovoljena za nakup pu- ranov. To je zadosten dokaz, da piše „Soča" le za to, da polni sedaj v suši svoje pre- dale s tvarino, ki more dobro tekniti le libe- ralnim škricom, ki kobilic niti ne poznajo. Nekdo, ki je bil te dni na Krasu ter je pre- potoval več kraških občin, nam je povedal, da je letos na Krasu toliko kobilic kot n. pr. v Brdih (je namreč Brie). Pravil pa nam je o toci, ki je pobila po nekaterih občinah po Krasu ter o peronospori, ki je uničila mnogo vinskega pridelka. Dostavil je še : Več škode je napravila zadnja toča v eni občini kot kobilice po celem Krasu. — Evo, to je res- nica, vse drugo je le hujskanje! Sicer pa smo bili mi prvi za to, da se stori potrebne korake za pokončavanje kobilic. Da je to res, dokazuje nastop- našega deželnega po- slanca dr. Stepančiča v javni seji deželnega zbora, ko se je energično zavzel za to. De- želni zbor je v resnici tudi dovolil podporo v znesku 17.000 K za pokončevanje kobi- lic. Ker pa letos kobilic ni mnogo in je nek denuncijant nesel to vladi na nos, je vlada obljubljeno podporo odtegnila, deželni odbor pa ne. Kjer odločujejo naši poslanci, se je uže storilo potrebne korake in tudi zaželj«no doseglo, kjer pa bi se moral pokazati kra ški državni poslanec Lojze Štrekelj, koliko nioci in vpliva ima, tain se ni nič doseglo. — „Soča" pa naj le nadalje farba in futra svoje mestne „škrice" s kobilicami, pametni ljudjena deželi, posebno pa na Krasu, uže vedo, koliko je resnice na vsem ! Z debelim tiskom hoče „Soča" vodene članke napra- viti senzacne ; ko pa človek prebere topusto robo, vrže z zanicevanjem od sebe tako tarbarijo. Kisle kumarice z jesihom so boljše kot suhe in neslane „Sočine" kobilice! „Oentralna posojilnica" v Gorici je imela v I. polovici poslovnega leta 1910: Prometa K 5,121.99795. Hranilnih vlog se je vlozilo K 432.38632, dvignilo pa kron 555.836 18. Posojil se je dalo K 392.927 65, vrnilo pa K 169.602 75. Na tekoči račun se je vložilo K 1,875.834-13, dvignilo pa kron 1,576.85667. Znaša toraj stanje dne 30. junija 1910: Hranilnih vlog K 2,165.590-67, posojil K 2,464.909' 15, tekočega računa K 414.46687 posojilnici v breme. Stanje posojil presega ono hranilnih vlog za kron 299,318 48. Šolsko leto v centralni bogo- slovnici je končalo v sredo dne 20 t. m. sö slovesno sv. mašo in z zahvalno pesmijo. Pameteo odlok. — Kranjski de- želni odbor je izdal oster odlok proti plesom, ki nalaga občinam, da ne smejo dovoljevati po gostilnah plesov, da ses tem orneji pijančevanje, pretepi itd. Tudi za.Goriško bi bil tak odlok zelo na mestu. Nov disciplinarni red za srednje- Šolce. — V naučnem ministerstvu izdelujejo nov disciplinarni red za srednje sole, v ka- terem ste pomembni zlasti dve točki, nam- reč določila o narodnih in verskih prepirih med srednješolci in pa samouprava ucencev, ki se je vpeljala za poizkus na gimnaziji v Pulju. Dijaki namreč volijo iz svoje srede sodnike za disciplinarne prestopke. Poleg tega je vredno omeniti iz načrta, da dija- kom gornjih dveh razredov ni treba prina- šati od doma pismenih opravičb za šolske zamude, dokler se izkažejo kot vredne za- upanja. Proti prestopkom v obnašanju in nravnosti kakor tudi proti občevanju z nravno pokvarjeno družbo, branju in zlasti razširjanju slabih knjig so stroga določila. Paragraf o literarnem delovanju, ki je, ka- kor znano, doslej srednješolcem prepove- dano, se glasi v referentovem predlogu: „Z izdelki svojega duha stopiti v javnost je srednješolcem v splošnem prepovedano; v posebnih slučajih more učiteljski zbor dovo- liti izjemo." Obisk plesnega pouka, kakor javnih plesnih, zabav je v splošnem dovoljen samo v spremstvu staršev ali njihovih na- mestnikov, brez tega spremstva je dovoljen učencem višjih razredov samo z izrecnim dovoljenjem staršev in ravnateljstva. Pose- ben paragraf razpravlja o obisku gledališč, koncertov itd. ter svari mladino pred pre- zgodnjim kajenjem, pitju alkoholnih pijač itd. Kazni so sledeče: opomin, ukor med šti- rinii očmi, javen ukor, tudi z zaznamkom v razrednico ali obvestilom starsem, premesti- tev na drug prostor, zapiranje po soli, po- sebno vsled premajhne pridnosti, da se po šoli zaniujeno dohiti. Strožje kazni so ukor od ravnateijstva v pisarni ali pred celim raz- redom vpričo razrednika, karcer, concilium abeundi in izključitev. Te kazni pa se izvrše samo na sklep učiteljskega zbora. Največji karcer je 8 ur, a na dan se ga ne sine od- sedeti več kot 4 ure. ¦ Kot prvi Slovenec je na goriški realki napravil vseh sedern razredov in rnaturo z odliko Anton TerčiČ iz Biljane. Most v Plaveh je končan, izdelan je veliko močnejše kakor je bil popred, 0 delu sta se pohvalno izrazila c. kr. nadinženir g. R. Machn i tsch in dež. nadinženir g. G 1 e s i g, kojih sodba pač nekoliko več velja kakor nepoklicanih obrekovalcev. Prihodnjo nedeljo. 24. t. m. ob 3. pop. se bo pn mostu na dražbi prodal preostali les, med katerim je še marsi- kak dober kos za razno rabo. Kupci lesa povedo jasno, v kakem stanu js bil most in kaj je bilo v mostu. Potrjen zakon. — Zakon, tičoč se povišanja pokojnin državnim uradni- kom inslugam, ki so bili vpokojeni pred Ietorn 1898 kakor tudi njih vdovam, ka- terega je sklenil državni zbor v svojem zadnjem zasedanju, je zadobil dne 14. t. m. Najvišje pötrjenje. Pomanjkanje stanovanj v Gradežu. — Iz kopališča Gradeža se poroča, da mo- rajo številni gostje, ki iščejo stanovanja po eel dan, odpotovatf zvečer v Oglej, da dobe prenočišče. Splošno se toži vsled pomanj- kanja hotelov. Letalnl poskusi na Velikib Rojah. V četrtck se je inženir Heim pri lepem vremenu vzdignil dvakrat v zrak. Prvič je vzletel 240 m visoko. Drugič pa je vzel 90 kg težkega inženirja Steinberger v aeroplan ter ž njim ostal v višini 60 m eno uro in 29 minut v zraku. S tem vzletom si je pridobil rekord v Avstriji za letanje s potniki. Heimu so navzoči gledalci burno aplavdirali. Nesreča. — V torek zvečer je pe- Ijal mladenič Kami Pavletič in Št Andreža skozi Vrtojbo voz opeke. Nesreča je hoiela, da je padel z voza pod kolesa. Dobil je hude poškodbe. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Nesreča pri delu. 32-letni Ste- fan Devetak iz Št. Mihelja je v kamno- lomu g. Cotič na Vrhu basal mino, kar se ta predčasno vname. Devetak je pri tem dobil opekline na obrazu in na ro- kah ter veČ ran po telesu. vsled Cesar so ga prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Proda se v Zagrebenu, davčna občina Deskle, nad 15 hektarov zem- ljišča v celoti, ali pa po deležih. Kupci naj se oglase pri dedičih Mozetič v Solkanu. Mrtvega so našli pred nekim hlevom za gradom predvčerajšnjim 53-letnega Fran- čiška Blažič iz Lokvice. Zadela ga je srčna kap. — Odprti lekarni. — Od 24. do 31. t. m. botieta imeli ponočno službo lekarni: Gironcoli-Gliu bich. V puljskem vojnem arsenalu no- vograjena križarka „Admiral Spaun" je dosegla pri prvi poskušni vožnji zadovo- ljivo hitrost 26 milj. Poskušni vožnji je tudi prisootvoval sedaj na Brionskem otoku bi- vajoči nadvojvoda Fran Salvator. Spremembe pri dostavljanju brzo- javk. S 1. septembrom se uvede v pred- pisih glede dostavljanja brzojavk cela vrsta sprememb. Najvažnejša sprememba za zasebnike je ta, da za navadnebrLO- javke ne bo treba dajati potrdila o pre- jemu. Samo za posebne in državne brzojavke. nadalje brzojavke s plačanim odgovorom, potem za brzojavke, za ka- tere je treba naslovljencu plačati pot- nino, še ostane potrdilo o prejemu. Gesarske vojaške vaje na Oger- skem. — „Zeit" poroča, da odide cesar bržkone 1. ali 2. septembra iz Išla v Schönbrunn, odkoder se poda na velike vojaške vaje na Ogerskem. Nevihte in žitni oderubi. — Dobro kažoča letina je provzročila, da so na bor- zah znatno padale žitne cene. Žetev je pred durmi ali pa se je že začela, in nizke cene žitu so prišle špekulantom prav v ugodnem času. Mnogo žita je še v rokah Špekulan- tov, ki so ga marsikje že pokupili do zadnje bilke. Sedaj poizkušajo seveda špekulanti že počasi povišati cene. Ko bo pa žetev kon- čana, bo oderuški pritisk v polnem tiru in cene se bodo zvišavale. Nevihte in rja po- magajo špekulantom, da utemeljujejo umetno zvišanje cenam žita. Pred kratkim je biia v Budimpešti nevihta. Komaj se je čul grom v borznih prostorih, že so zvišali cene za 16 do 20 vinarjev. 7: nevihto pa je bilo tudi konec nadaljnemu zvišavanju. Res lep vzgled žitnih oderuhov v malem. Kaj briga špekulanta producent in konsument. Prvemu drago prodati, to je njemu edina skrb in tudi najmanjša nevihta mu pride prav, da doseže svoje namene. Marijanski kongres v Solnogradu. V sredo je bil slovesno zaključen sve- tovni marijanski kongres. Procesije se je udeležilo 22 škofov. Prihodnji kon- gres se bo vršil v Reimsu leta 1912. Obletnlca za pokojnega papeža Leona XIII. V sredo zjutraj je bi!a v sik- sinski kapeli v Rimu slovesna zadušnica povodom obletnice smrti papeža Leona XIII. Službo božjo, pri kateri je bil navzoč papež, več kardinalov in diplomatičnih za- stopnikov, je opravil kardinal Ferrata. Izseljenci preko Trsta. — V pre- teklem letu se je izselilo 21-479 ljudi preko Trsta, vrnilo pa 7147. Zanimivo je, da se ni nič manj kot 4624 Ogrov peljalo čez Trst. To je tembolj izredno, ker se, kakor znano, na Ogrskem zelo pritiska na izseljence, naj potujejo na Reko, Ogrske oblasti pa zamorejo končno same razmotrivati, zakaj potu- jejo Ogri v tako velikem številu v kon- kurenčno pristanišče. Socialistiška teorija in — praksa. Vedno in vedno se čuje. da zahtevajo socialisti od svojih delodajalcev, naj se krajša delovni čas. Sami pa se tega na- čela ne drže. Iz poročila o socialističnih konsumnih društvih posnamemo, da imajo socialisti po več tahih konsum- nih društev, v katerih delajo uslužbenci 1 6 u r in v nekaterih še več na dan. Od drugih delodajalcev zahtevajo 8urno dnevno službo, sami pa zahtevajo od svojih delavcev 16 ur dela. Seveda te- orija se ne da nikdar s prakso spojiti. „Fajn" družba! Split — glavno mesto DalmacIJe ? „Naše Jedinstvo" javlja, da se v vladnih krogih razmišlja, ako bi ne kazalo pro- glasiti Split za glavno mesto Dalma- cije. To vprašanje postane aktualno, čim se dogradi dalmatinsko-belokranj- ska železnica. Potem bo imej Split naj- boijše zveze z ostalo monarhijo in bo vsled tega tudi najbolj pripraven za glavno mesto. Železnica na Triglav. Inženir Pla- ninski in docent dr. Steiner v Pragi sta idelala načrt gorske železnice na vrh Triglava. Po tem načrtu bi vozila iz Bohinjske Bistrice na Velo Polje želez- nica z avtomobilnim omnibusom. Za gonilno moč 40 konjskih sil bi se rabil bencin. Iz Velega Polja na vrh Triglava bi se došlo z električno vzpenjačo. Elek- trični tok bi proizvajala naprava v Ve- lem Polju. Cstanovila se bo delniška družba, ki bo izvedla ta načrt. Novi turistovski botel v Bosni. Deželna viada Bosne-Hercegovine zgradi na 1895 metrov visoki gori Orjen v Krivošijih velik turistovski hotel. Obe- nem se preko Trebinja, Ercegnova in Rižana zgradi do hotela nova složna cesta. Na istem kraju stoji cesarjev spomenih, ki so ga leta 1908 odkrili. in bo novi hotel zgrajen tako, da bo spo- menik služil za okras njegovemu os- predju. Povišanje častnišklh pokojnin. — „Fremdenblatt" poroča, da odredi cesar povodom SO-letnice svojega rojstva po- višanje častniških pokojnin. Ni znano, v kakem razmerju se to zgodi, ali sodi se, da bo to povišanie znašalo 25 do 33 odstotkov sedanje pokojnine. Skupni znesek, ki bi ga to povišanje zahte- valo, iznaše več milijonov kron. Nove znamke za cesarjevo 80 let- nlco rojstva. — Kakor poročajo z Dunaja, izda poštna uprava povodom 80-letnice ce- sarjevega rojstnega dne novo serijo poštnih znamk, ki bodo slične sedanjim, a bodo zgoraj in spodaj malo širji. V teh razširje- nih prostorih bodeta letnici 1830 in 1910. Nove znamke izidejo v omejenem številu in ostanejo v rabi do konca tega leta. V manufahtUFni trgovini TEOD. HRIB9R prej „Knpha zadruga se vdobi najboljše platno in bombaževino za perilo. Izginila med vožnjo. — Gospica Maja D., hči profesorja iz Celovca je te dni z železnico odpotovala iz Celovca v Koper, kjer se sedaj natiaja njen oče. Med vožnjo je pa izginila ne ve se kam. Oce je stvar prijavil policiji. * Drobfinice. Strašna smrt. -— Župnn v Altem- burgu, Klingner, si je hotel ogledati žago. Pri tern ga je zgrabilo krožeče žagino kolo in mu odrezalo glavo. Italijanski vojni minister areto van. — Iz Vicenze seporoča: Italijanskega ministra. ki se je peljal s senatorjem Fo- gazzaro iz Posine v smeri proti obmejni utrdbi v Avaldi na sprehod, so aretovali karabinieri. Šele, ko se je vojni minister po- polnoma legitimiral v Posini, so ga ispustili. Poneverjenja v ruskl armadl Car je odredil, da se ustavi pieces, ki je bil uveden proti 5 generalom in 87 stab- nini častnikom radi poneverjenj v rusko- japonski vojni. Skoda, ki jo je država trpela. znasa 4 milijone rubljev. Operacija srbskega kraljeviča Ju- rija. Srbski kraljevič Juri je tako ne- varno obolel. da bo treba izvrSiti na njem operacijo slepica. Zdravstveno stanje kraljevičevo je od dne do dne slabše in izgublja moči. Ako se ga sploh še hoče resiti. sa mora podvieči operaciji. Operacija se. izvrši v Parizu. Bogat berač. — V Augsbnrgu je umrl bivši drvar Jan. Mayr v 65. letu. Bil jt splosno znana oseba, ki je živela od be- račenja. Fo njegovi srnrti so našli v njego- vem kovčeku skritih pod cunjami 80.000 mark, 7000 mark v zlatu in 15.000 mark v različnih turških, ruskih in avstro - ogrskih papirjih. Okoli 30.000 mark v obligacijah je sežgal pred svojo smrtjo. Ker Mayr ni bil oženjen in ker nima sorodnikov, napravi država prav dobro kupcijo. RniQl/il Spominjajte se ob vsaki nUJdiXS. prmki ^šolskega Doma„ Štev. 1677. Oddajni razpis. Razpisujo se zmanjse- vaJna dražba za zgradbo novega šolskega poslopja v Grgarju. Skliena cena znasa kron 18.962-55. Naert, preudarek in gradbeui pogoji so na ogled v tukajsnjeni uradu v na- vadnih uradnib urah. ßedno kolekovanim pis- meüim ponudbam treba pri- ložiti 5 odstotno varščino. Rok za vlaganje poDU- deb poteče dne 10. avgusta t, ]. ob 12. uri opoludne. Izrecoo se pristavlja, da c. kr. okrajni sol. svet pri oddaji gradbenih del ni ve- zan na najnižjo ponudbo. C. kr. ohpajni solshi svet. V Sorici, dne 20. julija 1910. Vino se sčisti in popravi s čistili, ki se di- rektno oddaleč naročujejo, in so v tu- kajšnjih mirodilnicah nepoznana. Vino, čiščeno s tern čistilom je ve- liko boljega okusa, za več let stalno in dobi lepo cekinasto barvo. Vspehgotov. Malo motnega vina prinesite seboj. Naslov pove upravništvo „Gorice" ulica Vetturini štev. 9 v (iorici. Dnioi/il P°dP'raJte nUJdKI! slov. šolstvo ZZ v Gorici! zz 071121 ^*v* se ^°^y° v ^ °~ II M M1 nl e 1 o \ i gostilni na it mil Ajševici. Na željo od- jemalcev se posiljajo tiuii na dom. „Emetsko-flelaTska sospoflarska zadrn|[aM v Dotaljah na Goriškem ima v kleteh /adrtižnih knietov v Do- bravljah. Skriljah. Kamnjah. Brjah, Šniarjah in drugih vasi veliko množino izbornega vipavskega vina. Priporočase cenj. gostilničarjem in driigini konsu- mentom. Dobi se od 5o lit. naprej po jako zmernih cenah. Odbor. Svoji k svGJim! Podpisaiii slovenski brivec v Go- rici Gospodska ulica St. 1 se priporoča si. slove^skemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tiidi na mesecno odplacevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. \ zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje Ženske lase pol2K in naprej kilogram. Franc Novak. Gospodska ulica, št. 1. Jakob ffliklus mizar in lesni t r g o v e c ^^ v Podgori ^^ na toiIb zelezniSiBsa mosta (na cesti, ki pelje proti GradiSki) o o o TiKU)t- fudi /. opeko. i'na ve- liko /.alo^o vtak^vrHtneüa fcrde* ga iu mektie«a le«a doniace^a iu tujega, veliko /alugo pohišt- va, vinctkih poHod, -ttinkaluic itd. Velika za- loga dvo- koles od K 30-300; ši- val. stro- , jev od K I 30-250; j gra mofo- nov od K 15 - 1500; ¦ plošče cd K 1-4 ; vsako- yrstnih kmetijskih stro- jev, orkestrijonov i. t. d. Mehanična deJavnica pri BATJEL-u GO RICA, Stolna ulica 3—4. Prodaja tudi namescčne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za go- stilne, kavame i. t. d. se posiljajo na zahtevo poštnine prosto. Najnovejše acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 kron naprej. JVCihael Junk jßf pripoFoča svojo brivnieo -^q 0 u Gorici na Kornu It 8 ® 10 kron na dan ^Jona prav lahek načiii. Posljite na dopisnici svoj naslov na firmo: Jakob König, DunaJ VII.|3-'Pošlni urad 63. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica dolla Croco Stev. 6. Skrljzalenotojevvročihdiieii' ====±,. Corsini - jeva voda ^ms~ss~- ! „Eau de Florence" ! se izknže tudi tu kot univerzalno sredstvo za toalotc. \ Obenem z olepšanjem kože vpliva pri najvcCji vročini jako ngodno na človeški Organizern, odstrr.ni in zabraiijuje pot in snaži potne lukiijice. Raba je j;ik<> priprosta. Par kapljic se zlije na ruto in se s tern kožn namaže. Prav prijetno je to sredstvo tudi kot primes K vodi s katero se p e r e m o ali v kateri se kopljemo. .....D o b i v a s e povsod i....... Np hmsiitp rpikifpsip nnnvp ^ dokler se niste prepričali o kakovosti inasuili phisčev, pliivijji- lov, naJiM snoj7 Ako oy- v.r --p. s^nnslite . c-i!iiov»i^o :;!aikü ,,örn^!a 1" (uciri- čanja, pa nstane „Crigiiial" vedno le najboljši. Original Victoria st^oji iri.iio ¦¦!¦ po ill Mni n)i>rao Original Victoria stroji M ::.^ii;KC)SI|) v /.<¦ ¦ : •) t^ho ni iihrtne narnrnt- ^ Original Victoria stroj! ¦ •.) nipia iicjSi i -t .1.: i.i Vfit-iije irek amiranje). ivr.lka stavi n r i ü i n <-. I i o r i a" s »ie Edina zaloga ,Origin z 1- i Victorja" strojev in drugih i šiv alnili strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki Kersevani & Cuk -- Qorica Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9. LJ oooooooooooooooooooooo Jcof iovsrniško znaniko priporočujemo ^/vfJfoi/ii/g&f Pr/dafek / kotpriznano liiiß%ßwißM za kavoi Sf zagan Y1655, J:fOl ^ *— jo'iskeoa Ooma".