Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote
JToliet. Illinois. 5. junija, 190§
Letnik XVII
MGR. J. F. BUH PRAZNOVAL 50 LETNICO MAŠMŠTVA.
1 Dva slovenska škofa, dva monsignora, in 28 druzih čč. gg. se udeležilo zlate maše.
PREKRASNA SVEČANOST OB OGROMNI UDELEŽBI
Ob navzočnosti obeh slovenskih Škofov in večine slovenskih duhovnikov v Ameriki ter ob ogromni udeležbi vernega občinstva je starosta slovenskih svečenikov v tej deželi in mno-gozaslužni misijonar preč. g. Msgr. J. F. Buh praznoval petdesetletni jubilej svojega mašništva ali zlato mašo zadnji torek, dne 2. junija, v naši jo-lietski cerkvi sv. Jožefa. Tako krasnega in veleznamenitega slavlja še ni bilo v našem mestu. In ta veliki dan smo obhajali ob najlepšem vremenu.
in vmes načrtal životopis jubilarjev; prekrasno pridigo objavljamo v celoti spodaj.
V svetišču med zlato mašo so bili navzoči: Mil. gg. škofa Jakob Trobec, St. Cloud, Minn, in Janez Nepomuk Stariha, Lead, S. D.; Monsignora Jožef F. Buh, Ely, Minn, in Alojz Plut, Shakopee, Minn.; indijanska misijonarja iz reda s,v. Benedikta, Rev. Roman Homar in Rev. Ciril Zupan, obe nem župnik slovenske cerkve v Puebli, Colo. Nadalje čč. gg.: Anton Ogu-
Setn
%F• » •	m.
Naša prelepa cerkev se je za to priliko odela v pražnjo opravo. Z Mogočnih stolpov sta vihrali slovenska trobojnica in ameriška zvezdnata zastava, a vmes je plapolalo vsepolno različnih praporčkov iz vseh lin in li-nic; celo cerkveno pročelje pa je bilo prevlečeno z draperijami v ameriških barvah. Nič manj ni bila cerkev okra šena znotraj: tu so duhtele bujne rože ob glavnem altarju in vsi ogromni prostori so bili ozaljšani z raznobarvnim cvetličjem. Od cerkve do župni-šča so bile poleg hodnika po staro-krajsko zasajene zelene veje. Župni-šče, šola, bližnja tiskarna in vsa sosedna poslopja so bila v zastavah in pestrih prevlekah.	,
Kmalu po desetih so ljudje zaceli prihajati v cerkev, dasi je bila maša določena šele na enajsto uro, a začela se je stoprav ob poldvanajsti vsled zamude vlakov, s katerimi so dospeli naznanjeni duhovni gostje.
Okoli 11. ure 15 minut so se spet oglasili zvonovi in v župnišču zbrani čč. gospodje so odkorakali v sprevodu v cerkev. Pred njimi je bila razvrščena šolska mladež, kar lesketajoča od veselja. Lepo so bili opravljeni dečki, ampak deklice še lepše: v belih oble kah z rmenimi prevezami čez rame in z nageljčki v laseh so bile videti podobne nebeškim hčerkam. Mnogo-brojni gledalci krasnega sprevoda so bili kar zamaknjeni in očarani.
Preč. g. zlatomašniku sta asistirala med slovesno peto sv. mašo z leviti Rev. F. L. Kerže in Rev. Fr. Jager; naddijakon je bil Rev. P. Zupan, a ce-remonijar Rev. J. Seliškar.
Slavnostno pridigo je imel mil. škof Jakob Trobec, ki je v izbranih besedah slikal vzvišeni poklic duhovniški
lin, St. Paul, Minn.; F. X. Bajec, St Paul, Minn; Dr. Janez Seliškar, St. Paul, Minn.; Jožef Varh, St. Paul, Minn.; Valentin Šifrer, St.. Paul, Minn.; F. Gladek, St. Paul, Minn.; Janez Gruden, St. Paul, Minn.; Fr. Jager, Minneapolis, Minn.; Ant. Mikš, St. Michael, Minn.; Mat. Šavs, Delano, Minn.; Fr. Rant, Arlington, Minn.; Mat. Bilban, Eveleth, Minn.; Ant. Vilman, Watkins, Minn.; Luka Klopčič, Calumet, Mich.; Jožef Tom-šič, Forest City, Pa.; Mih. Tušek, Pittsburg, Pa.; F. L. Kerže, Cleveland, O.; Jernej Ponikvar, Cleveland, O.; Marko Pakiž, Collinwood, O.; Jožef Lavrič, Indianapolis, Ind.; Janez Smolej, Milwaukee, Wis.; Janez Plev nik, Waukegan, 111.; Ant. Sojar, Chicago, 111.; Janez Kranjec, S<* Chicago, 111.; F. S. Šusteršič, Joliet, 111-A. M. Krašovec, Joliet, 111.
Po službi božji, ki je trajala skoro do poldveh, so se dali čč. gg- udeleženci skupno fotografirati (tudi slika slavljenčeva na tej strani je po foto grafiji, sneti v torek) in potem so se zbrali k slavnostni pojedini v Golobi-čevi dvorani. Seveda je bila dvorana vsa okrašena s cvetjem in prapori prevleke so nosile papeške barve, bele in rmene, a vmes so bile slovenske in ameriške zastave. Na stenah so bile slike predsednika Roosevelta, papeža Pija X. in slavnega Barage iz Marietta, prvega slovenskega škofa Ameriki. Po dolgih mizah so v vazah duhtele rože poleg nageljnov. Vsa de koracija je bila krasna.
Ko je bilo zadoščeno telesni po trebi, so nudile srcu in duši užitek pri merne napitnice. Prvi govornik je bil mil. škof Stariha, ki je v kljub mnogim opravilom prihit-1 na 'prelepo
nost, da izkaže čast možu, ki jo resnično zasluži. Potem je govoril Msgr. Buh in pripovedoval o težavnih počet--kih svojega delovanja med Indijani. Nazadnje je rekel sivolasi starček: "Če Vas takole pogledam, ste res vsi mlajši od mene, ampak kdo izmed Vas, gospoda, se čuti mlajšega od mene?" Nato je povzel besedo Msgr. Plut, ki je vzpodbujal navzo^čnike, naj slede vzgledu neumornega slavljenca. In konečno se je domači g. župnik, Rev. F. S. Šusteršič, zahvalil v imenu svojem in vseh župljanov, preč. g. zlatomašniku, da si je za svoj jubilej izbral baš naše mesto, za kar mu ostane naša naselbina vedno hvaležna.
Tekom dneva so dospele mnogoštevilne pismene in brzojavne čestitke iz vseh delov dežele. Brzojavke so bile prečitane v dvorani sledeče:
Calumet, Mich. — Starosta in ponos Slovencev, v duhu praznujemo z Vami jubilej zlate maše. Bog Vas živi mnoga leta! Glasnik.
Calumet, Mich. — Bog Vas živi še mnogo let in blagoslovi Vaše delo! Paul Schneller.
Cleveland, O. — Mnoga leta ame rikansko-slovenskemu duhovnemu starosti ob njegovi petdesetjetnici neu mornega delovanja v vinpgradu Go spodovem za vero in narod. Ckve-landski Slovenci.
Ellis Island, N. Y. — Zadržan po službi pošiljam velezaslužnemu jubi-larju prisrčne čestitke. Rev. Zakraj šek.
Haverstraw, N. Y. — Obžalujoč svojo odsotnost Vam pošiljam svoje srčne čestitke. Father Blaznik.
New York. — Bog Vas ohrani še mnoga leta! Frank Sakser.
New York. — Ad multoš annos! Rems.
St. Paul, Minn. — Slavij encu zlato mašniku kličemo: Ad multos agnos Slovenski bogoslovci v St. Paul'Se inary.
Predsednik K. S. K. Jednote je poslal sledečo pismeno čestitko: — Ca lumet, Mičh., 1. jun. Velečastiti go;
Msgr. J. F. Buh: Ob slovesnosti petdesetletnega neumornega delovanja, za božjo čast kakor tudi za napre dek slovenskega naroda, Vam najiskre neje častitam in želim, da bi. Vas ljubi Bog phraail . no* d&b; .sr;; mnogo let ter da bi zamogli še veliko storiti za čast božjo kakor tudi za narod. Z velespoštovanjem Vaš John R. Sterbenz, predsednik S. K. J.
Pismene čestitke so poslali nadalje: Rev. John C. Mertel, Pittsburg, Pa.; Rev. John Trobec, Brockway, Minn., in dr.
Po slavnostnem banketu se je vršilo zborovanje Zveze slovenskih duhovnikov v Ameriki. Zborovanje je bilo velevažno. Poročilo o njem objavimo drugič.
V naslednjem podajemo v celoti slavnostno pridigo, ki jo je imel pri zlati maši mil. škof Jakob Trobec.
Slavnostna pridiga.
Vi ste sol zemlje, Vi ste luč sveta.
Mat. 5.
Ljubi poslušalci!
Imenitna slovesnost se danes obhaja v naši krasni cerkvi, slovesnost, kakoršne še do zdaj niste imeli in tudi enake morebiti nikoli več ne boste: slovesnost zlate maše preč. Msgr. Jožefa Buha, dobroznanega misijonarja in rojaka. Njegovi prijatelji so se tukaj zbrali, da se danes ž njim vesele in Boga hvalijo, po besedi psalmista, ki pravi: "Veselite se v Bogu in pojte hvalo njegovemu imenu." Da bo naše veselje vbrano z njegovim veseljem, se morajo tudi naše misli zediniti z njegovimi. Te misli pa niso nove, so misli, ki so ga navduševale zadnjih 50 let, da misli, ki so ga vodile, preden je prvikrat stopil pred altar božji. Danes so samo bolj žive, bolj obširne, ker obsegajo celo življenje, posebno pa 50 letno delovanje v vinogradu Gospo dovem. S posebnim veseljem gleda danes nazaj čez polovico stoletja. Dnevi, meseci in leta se pomikajo kakor v procesiji pred dušnimi očmi, z vsem kar so veselega, prijetnega in žalostnega prinesli. Tudi to kar je bilo grenkega in neprijetnega, ga danes z veseljem napolnuje, ker daroval je vse nebeškemu očetu ter si s tem veliko zaslug pridobil za nebesa.
Preč. Msgr. Buh je bil rojen 17-sušca 1833 v Lučnah na Gorenjskem, je tedaj že čez 75 let star. Cisti, pla ninski zrak ga je že v otročjih letih na duši in telesu krepčal. Priprosta hrana, pastirsko telovadje po skalah in gorah, kjer človek ne more 10 minut brez truda hoditi, so ga že prva leta tako vtrdile, da je bil vedno zdrav in čvrst, kar mu je pozneje v hudih in trdih misijonih posebno pomagalo. Imel je pobožne starše, ki so ga od otročjih let, učili Boga ljubiti in mu zvesto služiti. Zgodaj je pokazal veselje do šole, in starši, akoravno revni, so ga poslali V mestno' šolo, kjer je izvrstno napredoval. Ko je latinske šole dokončal, je z veseljem stopil slav- v semenišče, kjer se je 4 leta priprav-
ljal za visoki duhovski stan. Leta 1858, je bil v Ljubljani mašnikom posvečen. Tri leta je bil potem kaplan Laškem potoku pri Ribnici in tri leta v Ratečah pri Zidanem mostu.
est let je teda»j že na Kranjskem du-hovske službe z velikim vspehom o-prnvljal. Vendar mu navadna duhov-ska Opravila niso zadoščala. Spisal je tern času več pobožnih knjig, ki so po celi kranjski deželi dobroznane in se skoraj v vsaki hiši najdejo. Kranjska dežela je bila pretesna za njegovo gorečnost, želel je tedaj v Ameriko med Indijane iti ter tam, po zgledu slovečih misijonarjev Barage in Pir-ea, paganom sv. evangelij oznanovati.
Leta 1864. je rajnei misijonar Pire bogoslovce in dijake po Kranjskem, -Štajerskem 'in Avstrijskem za ameri-kanske misijone nabiral. Naš preč. Mgr. Buh je bil prvi, ki se je oglasil, m ker je že duhoven bil, so ga čast. starček Pire s posebnim veseljem sprejeli. Izročili so mu 15 bogoslov-ec.< in dijakov, da naj jih v Ameriko Pelje. Zgodaj spomladi leta 1864, ko je še črna vojska v Ameriki divjala, sttto se podali na dolgo pot. Ne morem vseh imenovati, ki so jih Pire nabrali, naj zadosti omeniti, da so bili vines ranjki nadškof milwauški Friderik Katzer, Mgr. Plut, ki je tudi danes tukaj, Tomazin, ki še v moji škofiji misijonar!, Berghold, Žužek, ki je Pred kratkim umrl in st. cloudski škof, ki pred vami stoji. Drugi so večjidelj ze v večnosti. Vozili smo se 42 dni Po morju v veliki amerikanski jader-ttici. Kako prijetno je moglo biti na taki ladji med vbogitni emigranti vsake baže, si l&hko vsaki misli, ki je prišel v jadernici čez atlantiško morje. Bili smo pod vodstvom Mgr. Buha, ker preč. gospod Pire so se po paro-brodu odpeljali.
Prišedši v New York, smo se koj naprej odpeljali v Minnesoto, kjer so nas y St. Pavlu ranjki nadškof Grace prijazno sprejeli. Nekaj bogoslovcev, ki so že svoje študije blizu dokončali, so koj tam obdržali, druge pa še v šolo Poslali. Naš preč. jubilant je 6 mesecev tiste, ki so v St. Pavlu ostali, za duhovno posvečenje pripravljal. Od tisiega časa je naš Mgr. Buh šel dvakrat na Kranjsko, ter pripeljal enkrat
........' • drugikrat 12 hrabrih učencev, ki
zdiWju -,-, :-<iuj s'ScSMj' vsi duhovni in zvesti delavci v vinogradu Gospodoveip.
Ko so bili v jeseni leta 1864. tisti mašnikom' posvečeni, ki jih je naš jubilant pripravljal, je šel koj na meje indijanskih misijonov." Ostal je nekaj časa v Krovingu, kjer je bilo poglavitno stanišče za indijanske misijonarje in dom dobro znanega misijonarja Frančiška Pirca. Od tam je hodil med Indijane, ki so imeli svoje šotore okoli velicih jezer, ter se težkega či-peve-indijanskega jezika učil. Po zimi med letom 1865 in 1866 sva v Belle-Prairie pri nekem revnem Kanadcu skupaj stanovala in zmrzavala. Revščina, kakoršna je bila tam, se ne da popisati. Mgr. Buh, se je tako pridno indijanskega jezika učil, da je včasi že ob dveh po noči vstal ter študiral. Tam je že majhen katekizem v čipeve-jeziku spisal. Spomladi je pa koj odrinil k Vinebegošiš-jezeru, kjer je bilo mnogo paganskih Indijanov. Prijazen katoliški Kanadec mu je dovolil v svoji revni koči stanovati, maševati in Indijane podučevati. Pridno so hodili dan za dnevom ter poslušali razlaganje verskih resnic, kar je vnetega misijonarja jako veselilo. Že je mislil, da jih bo kmalo veliko krstiti zamo-gel, kar stopi odbor Indijanov k njemu ter vpraša, kdaj jim bo začel plačevati, rekoč: "Dolgo že hodimo sem, pa nam še nisi nič dal; misliš li, da smo Indijani tako neumni, da te bomo zastonj hodili poslušat?" S potrtim srcem jim je odgovoril, da sam nič nima ter tudi nič dati ne more. Potem so odšli, razun nekaterih, ki jih je milost božja dosegla, ter so kmalo po tem krščeni bili.
Nova maša v So. Chicagi.
Dne 14. junija bomo praznovali tukajšnji Slovenci posebno redko slav-nost kakoršne še ni bilo do zdaj in je tudi kmalu ne bo. Naš rojak g. Joseph Sodja, kateri je več let preživel svoje počitnice pri č. g. Kranjcu in je vsem tukajšnjim rojakom dobro poznat, bo istega dne pel svojo novo mašo. Da bode ta dan jeden najsijaj-nejših, kar jih pomni naša župnija, zato bodo skrbeli vrli vitezi društva Jv. Florijana kakor tudi vsa ostala slovenska in hrvaška društva.. Poročevalec.
Zborovanje zdravnikov.
Chicago, 111., 2. jun. — Ob skrajno mnogobrojni udeležbi je bilo danes v Auditoriumu otvorjeno letno zborovanje združbe "American Medical Association". Od 3,000 do 3,500 zdravnikov je navzočih. Vsi deli dežele so zastopani, da, tudi Evropa je poslala semkaj več prvakov zdravilske vede, da se udeleže posvetovanj v korist trpečemu človeštvu.
Mitchell guverner?"
Washington, 2. jun. — Tajnik zveze "Chicago Federation qf Labor", Nockels, je tu predaval na konvenciji osrednje delavske združbe in rekel, da bo na zborovanju zveze "Illinois State Federation", ki se bo vršila dne 14. junija v Springfieldu, 111., bivši predsednik od "United Mine Workers of America", John Mitchell, izjavil,'da li hoče nastopiti kot kandidat organi ziranih delavcev za guvernerja. "Če Mitchell to kandidaturo "sprejme," tako je zaključil Nockels, "je njegova izvolitev tudi gotova."
Nova slovenska cerkev.
West Aliis, Wis., 2. jun. — Želja Slovencev v Milwaukee se je zadnjo nedeljo spolnila. Kakor je bralcem že znano, pričela je tukajšnja naselbina lansko zimo zidati svojo cerkev, ki se je tudi srečno dozidala. Veliko je bilo truda, veliko skrbi, a vendar delo, posvečeno Mariji Pomočnici Kristijanov, se je dovršilo. Bilo je krasno jutro, ko so slovenska društva sv. Janeza, sv. Jožefa, Sloga in hrvatska Nada mej spremljevanjem godbe pri-korakala na West Allis. Bil je res lep prizor in Anglež in Nemec občudoval je naše ljudstvo. Ker je nadškof Messmer v Rimu, blagoslovil je cerkev generalni vikar Monsignor Rai-ner. Slavnostni govor imel je župnik Kranjec iz So. Chicage, ki je opirajoč se na besede: "Danes je tej hiši zveličanje došlo", pokazal, kaj je Slovencu katoliška cerkev. Peto mašo imel je ob asistenci č. g. Šusteršiča iz Jolieta in Haberstocka iz Milwaukee nadškofov tajnik Trandt. Navzoča sta bila tudi nemški in poljski župnik iz West Allis, gg. Burbach in Su-kalski. Krasno je bilo pod vodstvom g. Heima tudi cerkveno petje; vrstila sta se mešani in novo ustanovljeni moški zbor.
Slovesno cerkveno blagoslovljenje zjedinilo je ves jugoslovenski narod v Milwaukee. Dal Bog, da bi ta sloga in jedinost trajna, ostala; potem bodo druge narodnosti tudi naš narod upoštevale in spoštovale. Ne pravi zastonj Koseški: "Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti". Zato pa sedaj proč z vsemi osebnostmi, malenkostmi; podali smq si za skupno delo roke; stavba, ki je dovršena, naj je in ostane "zbirališče, središče in vez za ves naš slovenski narod.
Besneči Mongoli.
Vesela vest za delavce.
St. Louis, Mo., 1. jun. — Po večkratnem posvetovanju izvrševalnega odbora nedavno ustanovljene družbe "National Prosperity Association' poslovodjami velikih tovarn in želez nic so ti sklenili, takoj zopet nastaviti
▼eliko število delavcev, ki so bili od-	.	_ .
si ovij eni radi finančne.krize in njenih 1 napadlo s sekirami in drogi, drugi so posledic. Po sporočilu tajnika ome- že prinašali vrv, da bi ga obesili. Pa njene združbe inia Uaiics in jutri spet	' ' EVihit? Ji lA'lpfc.trt'd i.:t ;orio£,
dobiti delo kacih 17,000 nioških in v ki so revčka rešili iz rftfc besnečih: teku tedna dobi delo nadaljnjih 20,000 Mongolov. Priselitveni uradniki pre-
Tacoma, Wash., 1. jun. — 72 posadki britanskega parnika "Suveric" pripadajočih Kitajcev je sinoči poskušalo, priletnega zasebnega čuvaja ladjedelnice James Gainsforda linčati, ker jim pa predpisih ni hotel dovoliti, da bi šli na suho. Nekaj kitolascev ga je
delavcev.
Počasi bolje.
Birmingham, Ala., 1. jun. — Z delom se prične v nekaterih tukajšnjih velikih tovarnah in premogovnikih, vsled česar dobi kacih 8000 delavcev polagoma tekom tedna spet delo in zaslužek. Danes je bilo nastavljenih uže 2500 delavcev.
iskujejo stvar.
Mgr. Buh bi bil najrajši med Indijani ostal, ker to je bil njegov namen, ko je svojo ljubo domovino zapustil. Vendar njegov škof so drugače 4 sklenili, ker jim je duhovnov med belimi manjkalo. Podelili so mu Belle Prairie, majhno francosko naselbino, katero je več let oskrboval. Pozneje so mu dali nemški misijon sv. Jožefa pri Perham, kjer je 6 let ostal. \Ta dva mala misijona sta bila samo središče, iz katerega je druge misijone blizo in daleč oskrboval, posebno iz Belle Prairie, kjer je eno leto imel mene in pozneje druge pomočnike. Leta 1869. je oskrboval 20 misijonov (14 med belimi in 6 med Indijani), daleč eden od druzega. Leta 1872 je imel 16 misijonov (14 med belimi in 2 med Indijani). Leta 1877 je obiskoval 11 naselbin. Noč in dan je bil vneti misijonar naprežen; vendar je ostal vedno čvrst in zdrav. — V Krov ingu je naredil čedno, precej veliko leseno cerkev. V Belle Prairie je zi dal veliko trdno cerkev iz konkrita 'i cementa,, ki je še danes ravno tako t,rdna, kakor takrat, ko je bila do-
Premogarji.
Terre Haute, Ind., 29. maja. — Organizirani premogarji distrikta 11. so danes glasovali za podpisanje nove plačilne lestvice. Danes bo pogodba podpisana. To pomenja povratek k delu nad 16,000 mož, ki so tri tedne praznovali.
Slikar umorjen.
Pariz, 31. maja. — V krogih tukajšnjih umetnikov je zavladalo silno vzne mirjenje, ker sta bila odlični slikar Adolphe Steinheil in njegova tašča umorjena. Zadavljena so ju našli v stanovanju zraven ateljera ameriškega pprtretnega slikarja Seymour Tho-masa.
Pariz, 1. jun. — Dvojni umor slikanja Steinheila in njegove, tašče je razburil ves Pariz. Na ženo slikarjevo leti sum.
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Razpor.
La Crosse, Wis., 3. jun. — Vsled štrajka olovarskih pomočnikov so vsi tukajšnji olovarji proglasili takozvarii "open shop", kar je povzročilo razpor med mojstri in vsemi tukajšnjimi delavskimi unijami. Več neunijskih o-lovarjev (plumbers) je bilo na cesti dejansko napadenih.
"Mauretania".
New York, 1. jun. — Danes semkaj dospeli parnik "Mauretania" od Cunard-črte je na tej vožnji nadkrilil svojo dosedanjo največjo hitrost za 2 uri in 40 minut, kajti preplul je razdaljo od Daunts Ročka do Sandy Hook-svetilnika v 4 dneh 20 urah in 15 min., ka? je za 56 minut več, nego najboljši rekord njegove sestrske ladi-je, "Lusitanije". Povprečna hitrost je znašala 24.64 vozla. Včeraj je "Mauretania" prevozila ogrorhno razdaljo 635 ,milj. 1% je sedaj najhitrejša ladja na oceanu.
Javna zahvala.
Cenjeni director Collins N. Y. Medical Instituta:—
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravil v enajstih dneh in zdravila so mi še ostala, nisem pričakoval tako dobrih zdravil. Jaz sem imel zdravnika tu v Clevelandu 3 tedne poprej, ko sem se na Vas obrnil, a sem bil vedno slabši, potem ko sem uvidel, da ni drugače, sem se obrnil na Vas. Vaša zdravila šo. mi takoj pomagala, da imam sedaj trdno zdravje, zakar se Vam iskreno hvaležen.
»Še Vam še enkrat zahvalim Vaš prijatelj.	Pengov, 6219 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Dvoletna služba.
Dunaj, 30. maja. t- Ministrski predsednik baron Beck je v državni poslanski zbornici naznanil, da se načrt: uvedenja dvoletne službene dobe v av*-stro-ogrski pehoti bliža konečni rešitvi. Avstrijska vlada se sedaj pogaja z merodajnimi činitelji ogrskimi.
Žrtve vročine.
Pittsburg, Pa., 29. maja. — Izza pfol-noči je'tukaj vsled vročine deset oseb umrlo, dočim je zbolelih oseb nebroj* Toplomer kaže danes 88 stopinj.
Upor na otoku Samos.
Carigrad, 30. maja. — Prebivalci na otoku Samos, ki leži ob Mali Aziji, so se uprli zoper svojega kneza in zoper guvernerja. V nastalih bojih je bil® že nad 150 oseb usmrče-nih.
Slabe obisti*
utrujenost, glavobol, oslabeldst, šra* ge na obrazu, želodčni neredi, izguba okusa — to so znaki neredov obisti. Ko se človek počuti v teh neredih, takrat je treba se poslužiti Severovega Zdravila za obisti in jetra, ki ozdravi te organe telesa in jim da ftOvo moč. Odstrani vse nadloge )eter fn obistif prežene strup iz človeškega sest&Va ter pospeši pravilno detavatlj-e. Cena 75c ali $1.25. Vaš lekafnik prodaje to zdravilo. Poskusite eft<6 steklenico. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Banka kakoršne ne dobiš v Ameriki«.
80 akrov kmetija, 70 polja, 10 gožda> ograjeno z dratom; lepa hiša gospodarska poslopja, ležeča ob 2 glavnih železnic zraven 2, postaj ih mesta. 1500 sadnih dreves 12 let starih najfi-nejih vrst. Farma nese renta letno v pridelkih 4—500 t<g. Denarno se lahko zarenta za $3£0 letno. Vrt pose-be, kateri je plačal leta 1906 čistega 1975 tol. Cena $3300. Piši takoj: F. Gr-am, Naylor, Mo. Vsi prepisi garantirani po Title & Trust Co. Rent bi pobral letos noyi posestnik.
26 številka
..Ulll'Uj'lhi,..
UIWIUUUUMIIUI.
in nas je, že lepo število, da se zanimamo za to deželo. Sedaj je pa naj-pripravnejši čas si ta kraj ogledati, ker bila je v severnozaliodnem Tex-asu velika povodenj in sedaj je že tu prav vroče, tako da v New Yorku že od solnčarice ljudje mrjejo. Toraj videti hočem, kako vroče je kaj tam, kakšna je zemlja, kako obstojijo farmarji v okolici, ali so premožni, zdravi, vljudni i. t. d. O tem hočem vse opisati prihodnjič; upam, da mi bo naš vrli list A. S. to dopustil, kej- se je tudi izjavil, da to vse bi bilo dobro in da nam dopisnikom in posebno slovenskim farmarjem da prostora za to namenjene dopise.
Želeti bi samo bilo, da vsak dopisnik preje dobro preudari, kaj bo pisal, da bi se ne tiskala tako vsakovrstna godla, ki samo dela vznemirjenje med rojaki in jih še bolj v njihovih slabih lastnostih*vzdržuje. Vsak rojak naj bi si k srcu vzel dopis iz Bradleya, 111., s pridigo o trojih prijateljih v št. 24. A. S. in sprevidel, ako on dela prav ali ne za blagor naroda in za slogo med nami. Človeku je že tako dano, da kaj slabšega rajše posluša kot dobro in to se tudi med našimi rojaki zgodi, in ko je narejeno, je potem obrekovanje in nevoščljivost, tako da se nikamor naprej ne pride; in tisti, ki posluša slabe nauk'e, je zapeljan in obžaluje svojo izgubo.
Toraj rojaki, še enkrat opominjam vse: pazite na pisavo in besede, ki se pišejo in berejo in iz njih lahko spre-vidite, kdo jih je pisal, ali misli dobro ali slabo z Vami. Ako vidite, da si kdo izmed Vaše sredine opomore in zadovoljno živi, posnemajte ga in ne bodite mu nevoščljivi. Ako ima kateri veselje od Vas biti sam svoj gospodar na kmetijah, naj se ne ustraši nobenih obrekovanj, ampak naj sam pogleda in preudari, kje bi bilo boljše. Naj piše na več krajev in potem boljše Igraje si ogleda, in tako bo gotovo našel, kar si je želel. In kadar bomo složni med seboj in eden drugemu pomagali in zaupali, potem bo vsakemu lahko kaj začeti.
H koncu pozdravljam vse rojake ši-rom Združenih Držav in tebi, A. S., pa želim obilo novih naročnikov in veliko napredka pri združevanju naših rojakov!	Math Gaishek.
Newburg, O., 25. maja. — Kaj veselega nimam poročati v teh časih iz našega mesta, ker z delom gre zmerom bolj slabo in nič se ne sliši, kedaj bo z delom kaj bolje. Sedaj je še tudi štrajk v našem mestu in v Cleve-landu, tako da ni človek gvišen se voziti po štrit-karah; vsaki dan katero karp razbijejo, tako da je groza.
Vaš cenjeni; list, g. urednik, je res zanimiv in hvalevreden, ker so vse
IZ SLOVENSKIH NASELBIN
Joliet, 111., 3. jun: — Prekrasno slav-Ije ob krasnem vremenu smo imeli v naši naselbini včeraj (torek), ko je v , slovenski cerkvi sv. Jožefa praznoval , petdesetletni jubilej svojega mašni-štva Msgr. J. F. Buli, starosta sloven-skih duhovnikov v Ameriki. Več o tem na prvi strani.
Preč. g., zlatomašnik si je danes na- ' tančno ogledal tudi našo tiskarno in se zanimal za vse podrobnosti, kako se danes tiska A. S., kateremu je nekoč sam stal ob zibeli.
—	Pogreb pokojnega Karola Sitarja se je vršil zadnjo soboto dopoludne ob ogromni udeležbi, ki je pokazala, kako dobroznan in splošnopriljubljen je bil nele med rojaki, marveč med meščani vseh narodnosti naš nepozabni Karol. To se je kazalo tudi ves čas, ko je pokojnik v svojem stanovanju ležal na mrtvaškem odru; podnevi in ponoči so prihajali ljudje škropit in zadnjikrat pogledat dragega jim raj nika, ki mu ni mogla zbrisati milih potez z obraza niti bleda smrt. Krsta, v kateri je ležal in ki mu jo je oskrbel brat Josip, je! bila dragocena in krasna, kakor, je ni videti izlepa. Medtem je prišel tudi brat Anion s svdjo družino iz Minnesote, in prišel je dan pogreba.
Ob poldevetih dopoludne so zbrana društva odkorakala do hiše žalosti na Bridge cesti po krsto s truplom in potem so se vrnila v sprevodu z godbo na čelu do slovenske cerkve sv. Jožefa. Sprevod je razvrstil in vodil g. A. Nemanich. Pred godbo je korakal zastavonosec društva sv. Cirila in Metoda z razvito zastavo; za njim je slovenska godba ubirala tužne žalostin-ke; potem sta sledili društvi sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J. in sv. Martina št. 80. Z. K. U.; nato je korakalo osemnajst nosilcev cvetličnih darov, izmed katerih so bili mnogi res krasni; potem je sledil mrliški voz, najlepši v našem mestu, in ob vsaki strani voza 30 korakali slovenski oženjeni člani reda Kolumbovih vitezov, gg. Blaž J. Chulik, Jos, Dunda, Mat. Hriblan, John Pazdertz, John Strutzel in Jos. Strutzel; za mr- : liškim vozom so se vozili'potrti sorodniki, in sprevod je zaključevalo : društvo sv. Petra in Pavla št. 66. J. S. K. J. ter vsepolno vozov s sožalni-mi prijatelji in znanci.
Zvonovi z visokih lin so medtem privabili v našo cerkev toliko sočutnega občinstva, da so bili zasedeni vsi . sedeži do zadnjega. Peto sv. mašo zadušnico je daroval domači gospod, župnik, Rev. F. S. Šusteršič, ob asistenci domačega g. kaplana, Rev. Al. ' Kraschowitza, in Rev. p. Cy.riaka od nemške kat. cerkve sv. Janeza. Izborilo je bilo petje pod vodstvom g. Malovrha. Po blagoslovljenjti krste in izvršenih cerkvenih obredih je zado-nela s kora pretužna pesem "Blagor mu, ki se spočije"; peli so člani društva Sokol pod vodstvom istega pe-vovodje tako ganljivo, da je ostalo malokatero oko suho. In potem se je cerkev izpraznjevala in mrtvaški sprevod se je iznova razvrstil in pozemski ostanki rajnega Karola šo bili prepeljani na nemško katoliško pokopališče, kjer so bili položeni v obiteljsko rako rodbine Barthelme, s katero je bil naš pokojnik v sorodstvu po svoji soprogi. Ob svežem grobu prelitih solza nam pač ni treba omenjati; suho ni bilo nobeno oko, a brata Anton in Josip sta bila vsled silne žalosti skoro strta. Vsem sorodnikom izražamo naše iskreno spčutje. Blagemu pokojniku pa bodi tuja žemljica lahka in svetila mu večna luči
—	Maja meseca je bilo v našem mestu 53 pogrebov. Bela kuga ali jetika je zahtevala največ žrtev, namreč 9; potem pljučnica 5, srčna hiba 3; vzroki ostalih smrtnih slučajev so bili različni. Nasilne smrti je untrlo pet oseb, med njimi naša rojaka Jernej Marentič in Valentin Šenk, prvega so ustrelili roparji, drugi, je padel in si razbil lobanjo.
—	"Krasni" majnik se je tako od nas poslavljal, kakor nas je ob, svojem prihodu pozdravljal — hladno, da nam je srce trepetalo neprijetnih čuv-stev. V zimske suknje so se ljudje zavijali. zadnji dan prošlega meseca. Ali bo junij manj hudomušen?
—	Rojak Alojz Pire toži Illinois Steel-kpmpanijo za $5,000 odškodnine, ker je bil svojčas pri delu v jeklarni hudo poškodovan.
—	Čuvajte se sleparjev! Neki Ph. Greenwald (ime diši po česnu) iz Chi-cage je bil zadnjo soboto prijet v našem mestu, kjer je ociganil nad sto "inozemcev". Svojim žrtvam je obetal bogate dohodke, ako se pri njem zavarujejo. In zavarovali so se in izgubili svoj denar. Razkrinkal je sleparja naš rojak, g. A. C. Težak.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so ime% Kunčnik Mike, Pulek Karol, Surek John in Vidovič Mirko.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, TU.
, — Tudi doktorji grejo včasih na li-manice, Dr Gushing je,bil kupil 500 :.delriic od neke družbe zvane Amador
POKOJNI KAROL SITAR,
novice od vseh krajev sveta v njem zapisane. Jaz sem doma iz Primorskega, pa tako izvem v vašem listu kakor po pismih, ki jih kedaj dobim, da bi kmalu imeli še več naročnikov, ako bi šlo boljše z delom; seveda sedaj so slabi časi, si ljudje ne morejo naročiti.
Z Bogom!	A. M.
mrlega rojaka in člana našega društva, 1 Ivana Balkovca. Imenivani je šel dne ; '27. t. m. kakor po navadi vesel in 1 zdrav na svoje delo, ne misleč, da se ; ne bode več zdrav in vesel povrnil na svoj dom. Ali človek obrača, Bog pa | obrne. Bil je pri težkem in vročem delu, radi tega se ga čez eno uro in ž pol poloti huda onemoglost. Hoteč j si olajšati svojo onemoglost, si je o- j makal roke in obraz s frišno vodo, in ; naenkrat mu je kri zastala, da ni mo- 7 gel več besedice izpregovoriti. Bil je \ takoj odposlan v tukajšnjo bolnišnico i sv. Frančiška. Pri dohodu v bolnico ] so bili pri njem takoj štirje zdravniki, f Vsaki je poskusil svojo izurjenost, ali vse je bilo zastonj. Po grozno mučni in hudi bolezni je že v jutro dne 28. t. m. izdihnil svojo blago dušo, Imenovani Balkovec je bil star šele komaj 23 let, bil je lepe in velike po-stave, priljubljen in blaga duša za vsa- : kega. Iz stare domovine se je bil iz- |
Pittsburg, Pa., 30. maja. — Slavno uredništvo Am. Slovenca, prosim blagovolite naslednjih par vrstic priobčiti v priljubljenem mi listu. Ravno danes, ko se po vseh Združenih državah obhaja imenitni Memorial Day ali Spominski dan na nekdaj padle junake v boju za našo novo domovino, so bile kakor vsako leto na isti dan velike vojaške parade na tukajšnjem Velikem pokopališču Allegheny Cemetery.
A tudi naše društvo Matere Božje
št. 33. K. S. KI Jednote je imelo krasno parado, ne v spomin ,na nekdaj padle 1 junake, fUTip slc v s po m j,n nam . u-
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Pomnite, da "Najboljše ni predobro." Ako hočete prvovrstna zahtevajte "Severova", ker sigurna in zanesljiva.
NEPREBAYNOS1
Mining & Investment Co., ki je slepila ljudi z nekim zlatim rudnikom v Moiitam, vrednim baje $10,000,000. Pa I p prehitro seje zlata pena razblinila, da je sledilo spoznanje in kesanje.
— Ako se ponesrečite; ako kupite hišo ali posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
Broclcway, Minn., 29. maja. — Cenjeni Arrier. Slovenec, sprejmi par vrstic iz našega kraja. Tukaj od nedelje naprej dežuje kar vsaki dan.
Ker je križev teden, imeli smo procesije, kakor po navadi, v pondeljek, torek in sredo. Akoravno je bil dež, se je precej ljudstva zbralo v cerkev. Imeli smo vsaki dan mašo ob osmi uri, po maši procesijo, potem pa šmar-nice in blagoslov. Le v sredo ni šla procesija zavoljo dežja.
Zadnjo nedeljo 24. maja je imelo društvo naših Katoliških Borštnarjev svojo veselico v spomin petindvajset-letnice ustanovitve tega društva. Študentje iz St. John's College, College-ville, iMinn., so se tudi udeležili veselice kakor tudi nekaj duhovnikov iz tega kraja. Zapeli so nekaj pesmi 'in pa imeli nekaj govorov. Tudi naša dekleta so prav lepo zapele nekaj izvrstnih pesmi.
Naši rojaki, ki so šli na obisk v staro domovino, so pred kratkim časom srečno prišli na ono stran morja. Morje je bilo mirno in imeli so zelo dobro postrežbp. Dne 10. maja so prišli v Gorje na Gorenjsko. Prav veselo so jih sprejeli in prvo noč so prenočili pri gospodu Mihael Zalokarju. Za-lokar in soproga sta se zelo razveselila, ker je prišel njih žlahtnik Jožef Kociančič, da bi pri njih ostal. Čudili so se, da amerikanski rojaki znajo slovensko peti. Našim rojakom želimo: Na veselo svidenje!
Pred nekaj časom se je ponesrečila gospa Terezija Oman, zlomila si je levo roko. Upamo, da kmalu okreva.
Dne 2. junija bomo obhajali ženit-nino Andrej Blenkuša in Katarine Oman. Oba naša rojaka in dobro poznana v okolici. Želimo jima sreče v zakonskem stanu!
V torek 26. ,t. m. je minula šola v distriktu 13. Otroci so imeli svojo veselico, za kar jim je preskrbela učiteljica Mary M. Trzewik.
Naše dekleta bodo priredile igro Lurške Matere Božje. Kakor mislijo, igra bode dne 21. junija.
H koncu mojega dopisa pa pozdravljam čitatelje nam priljubljenega lista. Tebi, vrli list, pa želim obilo uspeha, mnogo novih naročnikov in predplačnikov.	j. p.
Chicago, 111., 27. maja. — Slavno uredništvo A. S., prosim za malo prostora v vašem katoliškem listu.
Naznanjam, da je umrl v Chicagi mlad fant, John Kjeuzer, v starosti 20. let. Umrl je 17. maja po s.voji dolgi bolezni. Bil je bolan čez eno leto. Bil je član društva sv. Jurija št. 960 C. O. F. Velikokrat se sliši, da mladi fanti povejo, da ima še časa dovolj pristopiti kateremu društvu ali pa Jednoti, ker je še mlad. Ali dragi prijatelj, saj ne veš ure ne minute, kje te čaka nesreča. Vsa čast naj gre njegovi sestri Tereziji Kremesec in svaku Math KremeSec za njihovo potrpežljivost in postrežbo čez leto dni pri njegovi dolgi bolezni, ker so več ur prečuli ponoči pri njem. Najlepša čast pa naj gre predsedniku Avgustu Poglajen od društva sv. Jurija št. 960. C. O. F. za njegov trud in govor nad rajnkim sobratom Johnom Kreuzer na pokopališču. Pa tudi lepa čast g. Antonu Gregoriču za njegov ginljivi govor v hiši in na pokopališču. Potem še omenim, da lepa čast vsem sobratom in prijateljem, ker so spremili rajnkega sobrata do zadnjega počitka in izročili materi zemlji.. Bodi mu lahka tuja zemlja! Rajnki zapušča stariše in štiri sestre v stari domovini,, tukaj v Ameriki pa enega brata in dve sestri.
Sklepom pozdravljam vse člane in članice K S. K. J. Tebi, A. S., pa želim veliko uspeha. *
Martin Kremesec.
Ali Vas nadleguje neprebavnost? Ali je vaš jezik nečist in sapa odurna? Ali vas nadleguje riganje in zguba okusa? Ali imate glavobol, bolan želodec zabasanost in bljuvanje? — To so vzroki neredov prebavnih organov. Srečni ste, ako vas še ne nadleguje zabasanost in ako ni kronika. Ne odlašajte ampak prec začnite rabiti
Severov želodčni grenčeč
4STOMACH* H
BITTERS I
ki je najzanesljivejše zdravilo za želodec. Zdravi neprebavnost v vseh slučajih. Prinese vam zdravje, dober okus in navadno moč. Cena 50c in $1
"Tri leta sem trpela na raznih želodčnih boleznih. Rabil sem razne zdravila in vprašal zdravnike za svet in pomoč, ki mi niso pomagali. Vendar po rabljenju ene steklenice Severovega Grenčeca za želodec sem bil ozdravljen in si vedno mislim, da me je to zdravilo rešilo trpljenja."
FRANK NOVAK, Arnana, Iowa.
Vprašajte po "Severovih."	Ne jemljite podelkov,
Zguba moči.
Kadar je treba, da se sestav okrepča in ko je treba pomoči takrat je tudi treba, da se rabi
Severov življenski balsam,
ki vam bode pomagal iz žalostne kondicije. To je izvrstna tonika in okrep-čilo veselega življenja. To zdraviloprenovi moči. Cena 75c.
Conemaugh, Pa., 26. maja. — Nedavno sem naznanil v A, S., da se je neki Feliks Zentar iz •Sojanjevasi, fare Radovica pri Metliki, poskušal u-streliti; to je bilo dne 18. maja. Pa vendar ni bilo slabega zato, ker potem jo je Feliks popihal iz Franklina, za-pustivši pri svojem gospodarju Petru Bukovcu dolga okoli $25 za hrano. Policija ga zasleduje.
Z bratskim pozdravom!
Mart. Černetič.
Nevaren hrbtobl
Ako imate hrbtobol je to znamenje, da so vaše obisti v neredu. Vze-
mite
Severov zdravilo za obisti in jetra
in vaš hrbtobol bode izginil. To zdravilo bo hitro prenaredilo vaša jefcra in počutili se bodete kot prenovljen mož ali žena. Cena 75e in $1.25.
La Salle, 111., 28. maja. V Namenil sem se naše razmere nekoliko v tem vrlem listu rojakom, po širni Ameriki naznaniti; upam, da boste moj dopis sprtijeli, kajti sem že toliko časa naročnik A. Slovenca, kolikor časa je list star.;
Prvo, kar sem se'namenil naznaniti ni nič kaj zanimivega. Kakor se od povsod večinoma bere in sliši, je tudi tukaj z delom bolj šiabp. Delo se ne dobi lahko, in plača je redkoma kaj
Pazite, da dobite "SEVEROVA
Prodaja se v useta lekarnah
prida. Da bi Bog dal, da bi vsaj kol-	in
majne kaj bolj ronale. Kadar imajo	m
kolmajnari dobro pedo, je vse bolj ve-	pi
selo. Večinoma v onem času napra-	kt
vijo razne veselice z godbo in plesom,	as
Naši vrli slovenski gospodje salon-	pi
kipari, fantje in možje se radi vdeleže	ot
poštenih veselic. Po salonih so bila	d<
lepo nakinčana in krasna naša vrla	k;
slovenska dekleta, bile so pripravlje-	m
ne za pošteno postrežbo; tudi plesati	vi
so šle s poštenim mladenčem, no, vsaj	oj
pošteno veselje ni prepovedano. Toda	n;
zdaj bojda je prepoved prišla, in vboga	tu
dekleta ne smejo več za baro; upati	in
pa je, da se bo še vse zboljšalo, bodisi	v<
za delo ali pa za kupčijo.	n;
Končavam s pozdravom na vse Slo-
vcnce in Slovenke. John Culjan.	ni
----d;
La Salle,'lil., 31. majal — Slavno	g< uredništvo A. S. Čim več je Sloven-	rc cev, tem manj je novic v naši okolici. Tudi jaz nimam kaj posebnega sporo-	s> čiti, pa vendar omenim, da majnika so	s imeli Nemci svojo slavnost posveče-	$■ nja cerkve sv. Jožeta. Zares lepa no-	ni va cerkev. Povabljena so bila vsa ka-	11 • toliška slovenska društva, kakor tudi naš č. g. Alojz Kastigar je imel v ta-	j11 mošnji cerkvi svoje sv. opravilo. In	,n slovenska godba je bila prav izvrstna	"J ter jo moram, pohvaliti. Slovenskih	™ društvenikov se je bilo tudi veliko ude	S£ ležilo, kakor tudi druzega naroda. Se-	^ veda, vreme je bilo izvrstno. Ne smemo pozabiti, da omenim tudi o petju,	v; bilo je izvrstno. Tudi povabljena je	PJ bila gospodična Fani Est ter se je tu-	v' di udeležila cerkvenega petja; njen	a' glas je čudovito izvrsten ter ji časti-tamo Slovenci. Le tako naprej!	z;
Delo se je zopet pričelo'in se dela
po navadi. Samo dež gre zmeraj, 6	te
dni v tednu, sedmi dan pa nič boljši.	SI
Vse potrebno imamo v La Salle, sa-	111
mo žalibog pevskega društva pa po-	P' grešamo, kar bi nas še posebno zani-
malo.	sc
Zdaj pa sklenem moj dopis in po-	n;
zdravjlam vse rojake po širnej Ame-	s'
riki in Evropi. Amer. Slovencu pa	™
veliko uspeha! John Šebat.	,a
Manestique, Mich., 26. maja. — Z	rc
delom gre tukaj bolj slabo, kakor pov-	P; sod. Nas Slovencev je tukaj veliko
brez dela in denarja. Bog nam daj	rc kmalu boljše čase! Vreme imamo precej lepo, ali zmiraj kaka mrzla sapa
piše, kakor je navada v državi Mich.	se
K sklepu svojega pisanja pozdravljam	n.
vse rojake širom Amerike, a tebi, A.	rc
S., pa želim veliko naročnikov in do-	j3(
brih dopisov. Naročnik. tu . -- ]a
•Mount Olive, 111., 31. maja. Cc- zi njeni gosp. urednik! Ker zadnji čas k; prihajajo tako različni dopisi zavoljo boljše bodočnosti naših rojakov i.Tiai,!" zo priljubljenem listu A. S., zato prosim, ~ natisnite še to moje mnenje, ki vem da bo v korist rojakov.	ji
Kar sem že jaz pisal o naseljevanju ria farme in o takih rojakih, ki imajo • nekaj prihranjenega denarja, pa med "t njimi vlada kriza in oni jemljejo vedno s kupa, tako da v boljših časih tu- i di kupa ne bo več — opomnim še en-kraf, naj si vsak premisli, ako ne bi . bilo boljše, da bi bil sam svoj gospo- T dar in imel vedno dela in tudi denarja za potrebo zadosti. Moj načrt je za j skupno naseljevanje na farme, da se s tem ohranijo naše svetinje, namreč naš materni jezik in naša katoliška vera, in da skupno lažje pomagajo eden drugemu. V skupini se lahko ustanovijo naša podporna društva, katoliška cerkev in šola, kmetijska šola, pevsko društvo i. t. d., kar "bi res bilo v splošno korist in zabavo naših ' rojakov. Kar se tiče krajev ali zemlje, sem dal že več naslovov od različ-' nih držav, kakor Minnesota, Wiscon-; sin, Oregon, Colorado in Texas.'Sem ' tudi poprbsil farmarje v teh deželah, • naj sporočijo svoje stanje, da se'tako 1 pomaga rojakom, da se bolj vedo kam 1 obrniti. Kar se tiče p'a zemljiščnih j agentov, jim tudi nič ne nasprotujem, in ako bi oni skupno delovali in-vsak 1 od svojih krajev resnico povedali in ne drugim svojim sodelovalcem očitali ižkoriščenja in goljufije, bi tudi bilo : boljše za agente in za rojake, ker vsak 1 bi pravo resnico izvedel; tako pa bere obrekovanje eden od drugega ih ne-1 voščljivost vlada med voditelji roja-1 kov in tudi med rojaki, da eden dru-: gemu ne zaupajo. Seveda, ako bo šlo ] tako naprej, bode naš narod še vedno delal svoja suženska dela in če ne bo v uniji dela dobil, bo skabal tako 1 dolgo, da se bodo Amerikanci spametovali in jih podili vun iz te države kot sedaj Kitajce in Japonce. Človek rojak, ne misli samo na delo, ampak misli na večji zaslužek in za splošno
-	korist sebi in svojemu narodu in tudi , e korist , vseh sodelovalcev. Ako bo
-	vsak delal za splošno korist, tedaj bo
-	tudi naš narod priljubljen v Združenih * a državah.
i Kar se vidi iz dopisov od gosp. Ig. «
-	Česnika in par drugih, ki so se naseli lili zraven njega, moram čestitati in
»• želim, da bi se tudi tam napravila slovenska naselbina. Kar sprevidite bralci A. S. od Poplar Bluff, Mo., bi bilo , tudi dobro za slovensko naselbino, kar piše g. Kresnik, in tudi g. Gram, Nay-il lor, Mo., pripravlja slovensko naselil bino,,tudi tam so izvrstni kraji. Kar ;i se tiče, homestead v Oregon, jih j« že . s tudi nekaj šlo tja in tudi tam si vsa-k i- lahko opomore, je tudi prav zdrava e klima. Kar se tiče prav juga v juž-novzhodnem Texasu blizo mesta Ed-ti na, mislim, da bo ttiili prav dober kraj ,, d in hočem prihodnji teden več sporo- j li čiti o tem, ker. na 2. junija se jaz tudi ,e t več rojaki peljem tja pogledat. Že ij več .so "'i e prav izrazilo za ta kraj
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
I'''— V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne: 8. maja 2 Slovenca; 11. maja 20 Hrvatov; 12. maja 11 Slovencev.
I — Iz Amerike se je pripeljalo do ; Ljubljane 250 Ogrov dne 13. maja.
—	Od 435 nabornikov v Ameriki 334. V Metliko je k naboru dne 9. aprila 1908 izmed 101 došlih mladeni-čev bilo le 23 potrjenih v vojake. Povabljenih je bilo 435. Toraj jih je v Ameriki 334.
i — Nadležen Amerikanec v Ljubljani. Dne 5. maja zvečer je prišel v stolno cerkev iz Amerike se povrnivši 28' letni dninar Miha Hribar iz Savme pri Kamniku, ter od klopi do klopi ponujal Vernikom svoj rožni venec v poljubo-vanje. Ker je bil preveč nadležen, so Poklicali policijskga stražnika, ki je Hribarja odpeljal v zapor.
—	Na Dolenjskem se žitna in sadna letina zelo dobro kažeta.
—	Toča je razsajala dne 7. maja po . Vipavski in goriški okolici. Napra | vila je precej škode.
—	Toča. Dne 7. maja ob pol 3. uri Popoldne je bila nesrečna blagoviška župnija. Kakor debeli orehi padajoča toča je napravila veliko škode na žitu, cvetočem drevju in hmelju. Prizadete so najbolj vasi Korpe, Zgornje Loke .Vošče. V Zgornjih Lokah je videti bila še drugi dan toča. Limbarska gora je bila od tu videti, kakor bi jo
J bil sneg pobelil.
t — Kranjska dežela v jubilejnem sprevodu na Dunaju. Sklenilo se je na inicijativo dež. glavarja na,mest. barona Lichtenberga, da se v prvotnem načrtu omenjena Romarska skupina o-■ pusti in da se opusti tudi petje pobožnih pesmi. Sklenilo se je, sestaviti veliko skupino, ki bi kazala kranjske et-nografične posebnosti ter bo predst&v ljala vrni{ev s semnja, ena skupina bo Predstavljala belokranjsko svatbo, dru ga pa gorenjsko svatbo. Splošno se je povdarjalo, da se morajo za te skupine zbrati le lepi, pravilno zraščeni ljudje.
—	Odlikovanje. . Prečastiti gospod stolni kanonik Andrej Kalan je imenovan hišnim prelatom sv. Očeta.
" ' " ', ' ';
—	Mati zadušila svoje dete v spanju. Barbara Petrovič iz suhorske župnije, je vzela dne 4. maja t. 1. svoje poldrugi mesec staro dete po noči k sebi na posteljo, ker se je jokalo. ■Mati pa zaspi in se v spanju obrne na dete in ga zaduši. Zjutraj, ko se mati prebudi, je bilo dete že mrtvo.
—	V Šturiji na Vipavskem je 7. maja umrl ondotni župan Avgust Schlegl, 52 let star. Šele 8. aprila t. 1. ga je občinski odbor v tretje izvolil županom. Bil je dolgo let občinski tajnik v Ajdovščini, tajnik ondotne "Posojilnice", okrajne bolniške blagajne, član skoro vseh narodnih društev v Šturiji in Ajdovščini. Vešč mnogim jezikom: angleščini, francoščini, italijanščini, španščini in slovanskim jezikom je posvetil vse svoje bogato znanje obema občinama. Smrt ga je ugrabila sredi napornega dela za javni bla gor. Položila ga je influenca, in ker si o pravem času ni dal miru, ga je zagrabila pljučnica in položila v prezgodnji grob. Ž njim so izgubili mo-ža-poštenjaka od nog do glave, plemeniti značaj, kakor ga morda pe pozna vipavska dolina. Bival je v Ameriki clalj časa. Kot izurjen slikar je živel v Rimu, poznal vse ondotne u nietnosti. Zapustil je več slik v do-
. mači župni cerkvi in v podružnici sv, Antona na Fužinah in več drugih.
—	Nesreča s smrtnim izidom. Blizu Dul je pri gradnji železniške proge Trebnje-Mirna peč padla na 50 letnega delavca Leopolda Pusta plast zemlje, da se je zgrudil na relso tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. V glavo je dobil veliko rano, eno uho pa mu je bilo odtrgano. Doma je Pust iz Gornjega Globodola občine Mirna peč in je delal samo tri dni pri gradnji železniške proge.
—	Umrli so v Ljubljani: Marija Po-tokar, nadstražnikova hči, 18 let; Angela Pečnikar, delavčeva hči; Kristina Goetz, zasebnica, 79 let; Marija Doli-nar, učiteljeva vdova, 30 let; v bolnici: Ljudmila Kovjar, nadučiteljeva hči, 12 let; Anton Gregorin, gostač, 57 let; Alojzija Schiffrer, postnega podurad-nika žena, 52 let; Anton Kavčič, dninar, 63 let.
—	Nezgoda. V Postojni je popravljal železnični mojster Iv. Perme dis-Itančni signal. Pri tem mu je izpodle-tela lestev, da je padel z visočine pet metrov ter zadobil notranje poškodbe.
—	Pogorela je hiša z gospodarskim poslopjem posestniku Jožefu šetina na Griču v Zbiljah, občina Medvode, v nedeljo 3. maja zjutraj okoli 1. ure po polnoči.
—	Požar. Iz Adlešič, 5. maja. Da-
nes popoldne ob četrt na štiri začelo je goreti pri Ivanu Adlešiču v Adleši-čih št. 19, pri Gornjem Grganu. Ker je bilo vse suho in je vlekel še jug, mu je v dobri uri zgorel hlev, ki je bil sicer zidan, a s slamo krit, in hiša, lesena in s slamo krita, ki je pogorela skoraj do tal. Sreča za našo vas je bila, da je vlekel jug in odganjal sla-
Vc
m o čez Kolpo proti Mrzljakom na Hr- yc vaškem. Ko bi bila pa držala burja, yj bi zgorelo brez dvoma več hiš naše pn vasi, ker bi se bil ogenj gotovo raz- te\ širil. Gospodar je bil sicer zavarovan pri francosko-ogrski zavarovalnici za .'
) K, a škode .ima čez 2000 kron. Zgo L.J relo mu je tudi več kosov obleke, plat- P' na in nekaj denarja. Ogenj je nastal po nesreči. Ta udarec je za Ivana Ad- ) lešiča toliko hujši, ker je pogorel tudi !m leta 1898 dne 17. novembra. Takrat I mu je zgorela hiša, hlev, pod in svi- ] njaki, veliko krnie in nekaj denarja. A stc
\	......	trli
zavarovan ni bil inc.	e
—	Požar. V soboto 9. maja je po- ' gorela hiša posestnika Vrhovnika na J Kosiših pri Kamniku. Zgorelo je po-1 pr polnoma vse, le živino so rešili. Za- ga žgala je šestletna hčerka.
gl,
—	Požar na Črnučah. Dne 15. ma- da ja opoldne je izbruhnil požar v župa- dc novi hiši poleg cerkve na Črnučah, so Pogorelo je trem gospodarjem. Županov sin, ki je šel gasit na goreči ^ kozolec je padel s kozolca in se smrt-1 J nonevarnopobil. Obležal je nezave- j sten. Ponesrečenca so takoj previ- j *■»> deli. Tudi cerkvenega zvonika se je
že prijemal ogenj, a gasilcem se je £> posrečilo preprečiti, da se ni unel. O- ia gen j je povzročila neka ženska, ki je pekla kruh in ki je tako zakurila, da so se vnele saje. Ogenj je pospeše- ri< val veter. Pogorelo je pri Podobniku 1« (pri Šubeljnu), kjer se je požar pričel, je žup. Snoja posestvo: hiša, hlev, ulnjak, pod in kozolec, vdovi Koderman je pogorel pod. Za časa požara je bil župan Snoj na smrtni postelji ter je umiral. Prenesli so ga v župnišče. D Njegov 16 letni sin si je pri gašenju H močno pretresel možgane. Živino in pohištvo so Snoju rešili. Podobniku je zgorelo tudi pohištvo.
—	Velik požar je divjal v soboto 9. maja v vasi Tihoboj blizu Sv. Križa pri Litiji. Pogorelo je 11 posestni- \ kom vse, kar so imeli, razen živine. Ogenj je nastal po neprevidnosti pri streljanju z možnarji blizu hiš ob pri- g liki, ko se je pripeljala bala neke neveste na ženinov dom.
lc
—	Se nekaj o požarih na Dolenj- n skem. (Ženska zgorela.) O zadnjih n požarih na Dolenjskem se še poroča od Sv. Križa pri Litiji. Pri nas sta bili
v par dneh dve veliki nesreči. V Ti- n hoboju je pogorelo dne 9. maja devet c posestnikov, v Brinju pa dne 12. maja P štiri poslopja. Zgorela bi bila cela vas, le požrtvovalnosti domačih orožnikov in mirnske in šenttupertske po- ^ žarne brambe se je zahvaliti, da se je ^ ogenj ustavil. Zgorela je tudi neka ^ ženska, ki so jo našli šele čez dva dni. Škodo cenijo na okrog 100 tisoč kron. — V Brinju pa je zažgal neki otrok. s Ubogi pogorelci prosijo, da bi jim dali c dobri ljudje kake podpore! — V Tiho- J boju zgorela ženska je 55 let stara sa- I mica Frančiška Komat. Hotela je re- š šiti iz neke skrinje denar.	p
i
—	Stranke na Kranjskem so se spo-1 ,
■	razumele glede novega volilnega re- j
■	da. Splošna kurija dobi 11 poslancev, y
•	od teh Ljubljana 1, ostali se razdele j
•	na deželo. Nemci dobe 11 mandatov, .
•	na kmetske in mestne občine odpade
■	27 mandatov. Deželni zbor bo imel _ - 49 izvoljenih poslancev in enega virili- ^ : sta (škofa).	(
—Vodovod v Preski se 'začne v krat- j kem graditi. Gradba je poverjena g. ' Ivanu Ogrinu, stavbinskemu mojstru i v Ljubljani.
i
—	Ahčinovo hišo v Wolfovih uli- \ I call v Ljubljani je kupil trgovec z že- j . leznino g. Fr. Golob za 80.000 K.
" — Cerkvena umetnost. Iz Senožeč se poroča: Naša župna cerkev je do-a bila te dni nov 'okras, dve veliki P°-
1	dobi za stranske oltarje, katerih prva c predstavlja venčanje Marije, druga pa
živo in mrtvo žrtev pri sveti maši. Slikal ju je dobroznani akademični sli-„ kar Ludovik Grilc v Ljubljani.
—	Poročil se je 56 let stari Franc a Bertoncel z 79 let staro Katarino Po-
gačnik, oba doma v Rovtah pri Pod-
•	nartu.
2
:; — Ponesrečen rop. Iz Novega me-[- sta se poroča: Dne 5. maja je vzdignil i- v kandijanski posojilnici Franc Bar-tel, posestnik iz Hrušice, star 38 let, 2000 kron denarja. Sešel se je v go-r" stilni Kobeta v Žabji vasi z Martinom >- Guštin, posestnikom iz Janšča, starim 36 let, nezapriseženim lovskim čuva-jem R. Smoleta, grajščaka in najemni-ka lova iz Grabna pri Novem mestu. Skupaj sta pila in Bartel je pri tem n povedal, da ima gotovo svoto denarja la pri sebi. Domov grede je Guštin Bar-e tlna prehitel, ker je slednji plačeval .g neki dolg v Gotni vasi. Med vasjo Cermošnicami in Št. Joštom je Guštin Bartelna počakal ter ga zavratno | a- napadel. Hcfrel ga je zadaviti in se ]
polastiti njegovega denarja. Bartel se je branil in klical na pomoč; dasi so mu moči že pešale, je vendar vztrajal, dokler ni došla pomoč. Ves obnemogel od davljenja ter obgrizen, je moral prenočiti v Št. Joštu; dobilo se je pri njem v gotovini še 1600 K. Napadalca zasledujejo, ki je po ljudskem mnenju hotel Bartelna omamiti, ga o-ropati in potem v potoku "Težka voda" vtopiti.
— Melioracije planin se bodo kmalu začele izvrševati v velikem obsegu s pomočjo države in dežele. Najprej se bodo zboljšale Jezerska planina na juž ni strani Krvavca v pogorju Košutiia
jih vidi, ko nosijo prodajat mleko, kruh in sadje v bližnji Trst, — samo da bodo oblečene v krasno narodno nošo. Tudi Čiči bodo tvorili posebno skupino, nadalje Hrvati iz Žminja. s Krka in iz Sušaka na Malem Lošinju.
koroško.
— Prezentiran je za župnijo	Ko-
kovo tamošnji provizor č. g.	Jos.
Knolc, za Gorje v Žili tamošnji	provizor č. g. Jos. Miklavič.
Oropan je bil na sv. Florijana
no od Ljubelja pod Košuto, planina Vogel južno od Bohinjskega jezera in Velo polje v Triglavskem pogorju. Vlada je že izdelala načrte, ki bodo predloženi deželnemu zboru v določitev deželnega prispevka.
—	Velika nemška posest v sredini Ljubljane. Kranjska hranilnica je kupila hišo Ivana Šiške v Gradišču št. 10 za 42 tisoč kron in hišo Ermacore v Gradišču št. 8 za 66,000 kron. Ker ima Kranjska hranilnica tudi Cenkar-jevo posestvo, je ves obširen del Gradišča sdaj nemška last. Na tem prostoru še skoro gotovo zgradi nemško gledališče.
—	Premalo previden je bil 15. maja 341etni Štefan Zgor iz Sodražice, ko je pripeljal v Ljubljano na nabor svojega pastorka. Bil je tako "vesel", da so ga aretirali in ko so natančneje pre gledali policijske zaznambe, so našli da Zgorja zasleduje sodišče radi hudodelstva javnega nasilstva. Izročili so ga sodišču.
ŠTAJARSKO
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosa* Co.
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev. Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
čal iz semnja iz Št. Andreja v bližini vasi Roje za 1420 kron. Imenovani je bil v spremstvu posestnika Jakobiea proti domu. Ker je imel pa Jakobič v Rojah še opravek, je šel pa Schrei-ner sam naprej, rekoč, da naj kmalu pride za njim. Ko se pa Jakobič' iz vasi kakih pet minut daleč pripelje, zagleda, kakor je mogel v mraku zapaziti, da neki moški na tleh leži, drugi ima pa nekaj okoli njega opraviti. Radoveden, kaj in kdo da je,Je Stopil z voza in šel proti oni snleri. Ko pa iščoči moški zapazi, da se nekdo bliža, pa hitro zbeži v gozd. Seveda Jakobič pa tudi steče proti drugemu, ki je še mirno na tleh ležal, ter spozna Schreinerja, ki je trdo spal, zraven je imel pa vse žepe preobrnjene. Ko ga pokliče in mu pove, kaj'da je videl, pa takoj zapazi, da mu omenjena svota manjka. Vsled prodirajoče noči nista mogla roparja zasledovati. Schreiner si ga je malo več privoščil, radi tega je pa tako trdo zaspal, da ni nič čutil.
r "Hrvatsko!
v napravo Zastav, društvenih znakov. Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d. Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim. Podružnica: 5324 Butler Street, Pittsburg, Pa.
JOLIET CITIZENS SHEWING CO.
Collins Street. JnUet, 111.
—	Jesenska setev (ozimina) je na Dravskem polju letos dobro prezimi-la ter obeta bogato žetev.
—	V Halozah se obeta letos po goricah obilo branje, če ne bo toče ali kakšne druge uime. Tudi sadno drevje je jako cvetelo.
—	Kobilice že zopet nastopajo v gozdih nad Laškim trgom.
—	Graščino v Loki sta kupila gg. Dermelj iz Boštanja in tovarnar Hauptman iz Ljubljane.
—	Iz Loč. Dne 12. maja je umrl po dolgi mučni bolezni župnik g. Anton Lednik.
—	V Grajski vasi je umrl g. Franc Lončar. V teku enega leta je umrlo tam 15 posestnikov!
-	Umrl je na Remšniku nadučitelj g. J. Smole v 54. letu svoje starosfi.
—	Umrl je v Žamencih (župnija Po-lenšak) 12. maja ekonom Ivan Vise-njak. Rajni je bil vrl in zanesljiv narodnjak.
—	V Rajhenburgu so že navozili kamenja in zemlje za cesto k novi farni cerkvi, ki bode stala izven trga. Ka-planija bode tudi kmalu pod streho.
-	V Pušincih pri Ormožu je umrl posestnik Borko, star 98 let. Bil je najstarejši mož v ormoški župniji in menda tudi daleč naokrog. Bil je le
dni bolan.
—	Pretep v Gaberju. Dne 11. maja so prišli v Lassmanovo gostilno pri cinkarni v Gaberju pečovniški rudarji Škorjanc, Faktor, Gobec, Cimerman, Papež in cinkarniški delavec Lesko-šek. Ker je med njimi več znanih pretepačev, so prišli v gostilno gotovo iskat pretepa. Hodili so že poprej po Bregu, pa najbrž ni bilo primerne prilike. V Lassmanovi gostilni so sedeli razsajati, jih je Ribizl miril: dabil je Rupnik, Pustek, Lesjak, Polner, Žekar in oba Stvara. Ker so začeli rudarji razsajati, jih je Rubizl miril: dobil j® zato sunek z nožem v levo stran prsi, na kar se je začel splošen pretep. Rudarji so rabili ostre nože, vsled česar je bilo kmalu vseh 9 cinkarjev ranjenih, sedem težko, dva, Lesjak in Polner le lahko.
-	Hrvaški dijaki štrajkajo. Zaradi umirovljenja profesorja šurmina so sklenili hrvaški visokošolci nadaljevati svoje študije na tujih univerzah. Dne 5. maja se je odpeljalo okoli 500 vseučiliščnikov iz Zagreba v Gradec, na Dunaj in v Prago. Ogromna množica ljudstva jih je spremljala h kolodvoru. Na kolodvoru je bilo do .15,-000 ljudi. Dijaki so navdušeno zapeli pesem: "Lepa naša domovina". Ljudstvo1 se je odkrilo in pelo z dijaki. V Pragi so Čehi in tamošnji jugoslovanski dijaki sprejeli hrvaške visokošolce zelo prisrčno.
-	Dalmacija za Hrvatsko. Po vsej Dalmaciji se sklicujejo shodi in nabirajo dari v podporo Hrvatom v boju proti banu baronu Rauchu in njegove mu nasilstvu.
Pijte samo "Elk Brand" pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah
najboljše pivo, žganje, vi- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
no in druge pijače ter pro- Prodajom tudi parobrodne listke ter dajajo najboljše smodke. pošiljam denar v staro domovino. V obilen poset se vam pri- -*-—----———--
poroča.	John Povsha, lastnik
133 Pine Street,	HIBBING, MINN.
primorsko.
Arhiv vojne mornarice prenesejo iz Trsta na Dunaj, in sicer iz previdnosti, da bi isti v slučaju napada na Trst ne prišel v roke Italijanom.
Dragonci 5. drag. poika s0 že tudi dospeli na Goriško. 1. eskadron bo nastavljen v Ločniku, 3. eskadron pa v Gorici. Kakor znano, služi v 5. dragonskem polku veliko Slovencev.
—	Toča je vse pobila dne 15. maja zvečer v okolici mesta Rovinja v Istri. Skoda je ogromna. Padala so na-vzmes zrna, debela kakor oreh. Vse polje 7 kilometrov naokoli je uničeno.
—	Smrtna kosa. V Solkanu je umrl nagle smrti v nedeljo 3. maja g. Jos. pl. Batistič, tamošnji trgovec, star 29 let. Pripeljal se je bil s potovanja v Solkan, na kar je tožil, da mu je slabo; čez kratek čas je bil mrtev,—V Kajiri je umrl g. Jos. Furlani, sin g. Furla-nija, višjega poštnega kontrolorja pokoju v Gorici.
—	Istra na jubilejskem sprevodu. V narodopisni skupini jubilejskega slav-
Too.
409 ^vetmwic/i ^^ S/04 Sft. S&te., ^ieve/tvnd,
SPOŠTOVANI ROJAKI!
Zadnje mesece je mnogokrat slišati in brati , da denar j i kteri sobili pos lani v staro domov i no niso tje dospeli po 3, 4 i" 5 mescev. To se nemore nikomur zgoditi, ako se s zaupanjem obrne na nas; vse denarne pošiljatve dospejo po nas poslane v 12-14 dneh.
Parobrodne listke dobite pri nas za ktero črto želite in za izvirne cene.
Obrnite se v teh slučajih vedno le na nas in prepričani bodete, da ste prav stori'li. Z veleštovanj em
FRANK SAKSER CO.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K/Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SL0YEMQ-A1, TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL. Tiskarn.! telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča -prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Rokopisi se ne vračajo. Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Friday? by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. -Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.

CERKVENI KOLEDAR.
pohlepu mesa in napuhu življenja.
Samoljublje se javi v pohlepu oči, v pridobivanju časnih dobrin, časnega imetja. Ne čista vestnost, ne pravičnost vodi ljudi pri njihovem delovanju, Ne delo, ne pridnost, ne božji blagoslov naj bi bil njun pogoj blagostanja in sreče. Ne! na drugi, popol-polnoma napačen, hudoben način hočejo priti dO svojega namena. Od-, tod trdosrenost, neusmiljenost, sovraštvo do bližnjega, od tod izsesayanje in trdpsrčno postopanje z njim.
Čutnost, uživanje je znak boleha-vosti našega časa. Ne marajo ljudje poznati meje nravnosti, nebrzdano naj bi vladalo meso, poželjenje in teptalo v prah Gospodove zapovedi. Ta duh je prodrl v vse ude človeške družbe, okužil je vse človeštvo.
Napuh vodi vso. življenje; svet hoče biti tak, a hoče biti tudi blag, seveda na svoj način. Več če biti, kakot. je: povsod pobeljeni grobovi, le zunanjost, le površnost, na značaj se ne ozira nihče. Zato zaničevanje vsake veljalnosti, odtod nepokorščina, odtod upor proti vsakemu redu. — Človeštvo potrebuje zdravja; in kje najdemo tem boleznim boljšo zdravilnico kot je nebeško Jezusovo Srce. Tu se svet lahko uči usmiljenja, potrpežljivosti, zatajevanja, sočutja, tu najde človeštvo zdravila, tu leka časovnim ranam. Kako zadovoljno je to božje Srce, akopram ono nima mesta, če tudi imajo lesice svoje brloge in ptice svoja gnezda. V njem biva sploh vse v izobilju, s čimur bi se dala v člove 1 štvu spraviti v tok nova kri — kri no-vega, boljšega življenja.
Pridimo vsi k presv. Srcu Jezuso vemu, častimo ta žrtvenik, to živo o gledalo, vsi poslušajmo glas, ki nam dohaja od tod: "Pridite k meni vsi, ki ste obteženi, utrujeni, tu je kraj utehe."—Vsi dobimo utehe, vsi zadobimo novo življensko moč, ki vodi do edino pravega namena, in kateri skupni smoter zamore dati človeštvu drugače lice, kot ga ima.
t
Nekaterim ljudem delajo njihovi sivi lasje grozne skrbi. Čudno pa je, da jim svoje dni skrbi niso delale sivih
las. . . r
* ■
Ne kar ve ali zna, ampak kar hoče, to odločuje človekovo vrednost, njegovo moč, njegovo srečo ali nesrečo..
*
Nemiri na Haiti! poroča neki brzo-jav. Kakor bi tam vladal večen mir...
t. 8. 9. 10. 11. 12. 13.
jun.
Nedelja	Prihod sv. Duha. Pondeljek Binkoštni pond.
Torek	Jezusovo srce.
Sreda.	Filip Net".,, spozn.
Četrtek	Jlarnaba ap.
Petek	Janez Fak., spozn.
Sobota	Anton Padovan.
CESŠČENJE PRESV. SRCA JE ZUSOVEGA.
(Za mesec junij.)
Ko je nekoč Mozps pasel Jetrove ovce na gori Horeb, zagledal je goreči grm, ki je' gorel, a ni zgorel. — Kje najdemo umestnejšo primero za božje Srce Jezusovo, ki tudi gori z živim plamenom ljubezni za nas ljudi, a ne zgori v tej ljubezni. "Glej, to je srce, ki je, ljudi tako močno ljubilo in jih ljubi!" so besede, ki jih je govoril Iz veličar pobožni redovnici v Paray Mo-nialu, Margareti Alakoški, ko jej je prvič razodel svoje srce. — "Dilatatum est cor meuin", besede psalmistove, kako primerne besede za ta žrtvenik ki ima v svoji obsežnosti prostor za pravične in grešnike, za svete in ne svete, bogate in revne, otroke in odrasle. Češčenje presv. Srca vedno napreduje, in kako ne,<saj je to češče nje potreba našega časa in izveličalno sredstvo sedanjemu času.
Pobožnost presv. Srca Jezusovega je potrebno sredstvo v rokah sv. cerkve, da zamore izpolniti nalogo, ki jej je izvršiti na zemlji. Cerkev mora čjojseštvo posvetiti in je privesti k Bogu., Kako,-imenitna in vzvišena, a tudi težavna naloga! Srce Jezusovo jej je tudi--v pomoč. Kdo naj bi premišljeval skrivnosti tega svetišča, ne da bi svoje lastno srce opazoval in je primerjal Jezusovemu Srcu. Kdor premišljuje .Srce Jezusovo, njegovo sve-t<?st,t.nedolžnost, ljubezen, ponižnost, mora-spoznati, kako revno je njegovo grešno srce, Priti mora dO spoznanja samega sebe in vsklikniti s sv. Petrom: "Gospod, pojdi od mene. ker sem grešen človek." (Luk. S, 8.) Govoriti mora: "Gospod, prestvari moje srce po svojem Srcu." Rad sledi notranjemu vabečemu glasu in nastopa pot kesanja in pokore. Kakor takrat, ko je Se Jeje,US na zemlji bival, iskajoč grešnikov in občevajoč z njimi, tako pridobiva sedaj njegovo Srce grešnike vodeč jih k zakramentoma pokore in altarja. Kjer se časti presv. Srce, v katerikoli družini, občini, župniji, deželi, med katerimkoli narodom, tam se pogosto prejemajo sv. zakramenti, tam.se oživi krščansko življenje. Kdo naj ostane trdovraten, ako vidi krvavečo srčno rano, ako vidi plamteti iz nje žar ljubezni; kako naj ostane tak mrzel? — Tako pomaga pobožno češčenje Srca Jezusovega cerkvi, da tem lažje posvečuje ljudi in tem bolj vspe-šno vodi vse k svojemu skupnemu namenu.
Češčenje presv. Srca pa je potrebno tudi sedanjemu svetu. Sedanji svet trpi za hudo boleznijo," boleha za srčno rano; sedež bolezni je v njegovem srcu. Sedanje človeštvo je ublaženega duha, a divjega srca. Ljubeznji-vosti, prave ljubezni ne pozna. Le "jaz", osebna korist je stopila na izpraznjeno mesto. Čim bolj pa človek misli nase, tem manj misli na Boga, izneveri se pravemu.,namenu, postane samemu sebi Bog. Zato se skrunijo nedelje/prazniki, zato so ti dnevi pogosto dnevi razuzdanega razveseljeva-nja, niso pa dnevi Gospodovi, ob katerih naj bi se dalo Bogu, kar je božjega Čim bolj človek na se misli, tem manj misli na bližnjika, pač pa do njega postane brezsrčen. To samoljubje pa se kaže v treh smereh: V pohlepu oči,
NAPAKE AMERIŠKE MLADINSKE VZGOJE.
V "Atlantic Monthly" govori Anna A. Rogers o napakah ameriškega družinskega življenja in o vplivu istih na otroško vzgojo; in ta razprava se le preveč podaja na moderni zakon, kakor se je izobrazil pod vplivom za sebnega zakonrušečega razumevanja.
Anna Rogers bridko obžaluje nespo sobnost Američanke, odgojiti svoje o-troke v polne ljudi, in se krepko oglaša proti oni slepi materinski ljubezni, oni "zatelebanosti" za otroka, ki ni le nesposobna, umno započeti odgojo malega zemljana, marveč ki je tudi družinskemu življenju v škodo. "Do-čim bi moral otrok starše tesneje družiti 111 vezati, pa pd nedolžnem povzro ča rastoče, otujenje."
Anna Rogers nadalje obžaluje, da odgoja, ki v nespametni zmoti ^tavi svoj smoter ali cilj v izobraženje sa močutja in neodvisnosti, nasilno za davlja in duši nežno notranje življenje otrokovo ter slepo krha in topi čut proti učinkom zdržne sramežljivosti.
Polegtega matere v tej deželi ne znajo zabavati, ne razumejo vzbujati lastne domišljije malčikov, da bi se samotvorno razvijala; vse igrače imajo izrecno umeten in mehaničen, to je, narejen in brezmiseln značaj, z malimi cirkusi, hipodromi, avtomobili in dragocenimi punčikami, za katere se plačujejo visoke cene, se domišljija otrokova nareja nepotrebna in topa. V kinematografih se kažejo z mrzličnimi pogledi tusedečim otrokom prizori iz ruske vojne, ali veliki požari in slike druzih dražljivih dogodkov, in bridek čut obhaja pričo tako čudnega vzgojnega načina", če potem pri takih predstavah čuje zvonke, drobne otroške glase, ki nemirno in radovedno vprašujejo za pojasnilo, zakaj se ti ljudje more in mučijo. "Pri ter razmerah se ni čuditi, da so otroci z 12 leti že nervozni, blazirani, nevraste-nični, da trpe na nespečnosti in kažejo vse znake naglega propadanja."
Sicer, če se govori o teh napakah Američanov, treba vedno dostavljati: V tem oziru so tudi mnogi, ki nimajo anglosaške krvi v svojih žilah, "Američani".
ISKRICE.
Spisal I. S.
Pravijo, da roka roko umiva. Skušnja pa uči, da navadno jedna umazana ostane...
*
Nek krojač v Hoboken išče s policijo svojo boljšo polovico, ki je odkurila 17 letnim mlečnozobnežem. Pač ni
vreden, da se je je znebil...
* '
Zakaj pa ne vzatneš gospice Evla-hje? Saj si jo vendar na prvi pogled ljubil. 'Vse res; pa veš, potem sem
jo videl Še — enkrat'...
*
Zdravniki si niso jedini, ali naj se človek do sitega ali samo na pol naje; glavno vprašanje bo menda le, koliko
ima kdo za snesti...
*
Veliko je stvari, ki se nam zde lepe; v resnici pa niso. Lepe so le zaradi spominov, ki so z njimi v zvezi...
'♦V;
Neki učenjak trdi, da bodo naši ameriški zanamci imeli čudno velike nosove. Vse mogoče! Vsaj sedanji rod .se da od prohibicijonistov, tem-petenclerjev i. t. d. pošteno za nos vleči...	,
Marsikdo hvali kako reč samo zaradi tega, da drugi ne zapazijo, da sam
sploh nič ne razumi...
*
Pot najti, je lahko; a pot si narediti, je pa umetnost, katero malokdo razumi ...
•r	*
Turčija je jedina država, ki ima dva mornariška ministra; pri oddaji pogodb si gledata natanko na prste, da
■si potem ložje — delita...
*
Ljudje smo pač že taki: vse, prenesemo in vse pretrpimo; če je pa treba na kaj čakati, je pa svet poln h...
*
V kongresu je bila izvoljena posebna komisija, ki naj preišče sredstva, s katerimi bi bilo mogoče mlade ljudi obdržati na farmah. Kaj lahko! Oženijo naj jih!
*
Ko bi bilo nujno potrebno, da bi imel človek svoje misli zbrane, takrat je gotovo najbolj raztresen...
ČUDEŽNO SV. OBHAJILO.
Star rokopis nekega samostana na Angleškem poroča naslednjo legendo.
Redovnice samostana so se odlikovale s pobožnim, mirnim življenjem. Plemenite rodbine so jim izročale svoje hčere v vzgojo. Med mnogimi deklicami je bila tudi sirota Imelda. Malo, šibko deklico so redovnice iz ljubezni do bližnjega vzele k sebi. Nikdar jim ni bilo žal, ker Imeldaj je bila tiha in bogaboječa. Z gorečo otroško ljubeznijo se je oklenila Je zusa v presvetem Rešnjem Telesu in nje edina želja je bila se ž njim združiti v sv. obhajilu. Zal, da radi pre-nežne mladosti ni smela k mizi Go spodovi.
Prišli so hudi časi za cerkev in nje služabnike. Marsikaka nevarnost, da celo smrt je duhovniku pretila, ako je opravljal očitno sv. mašo. Duhovniki so zapuščali Anglijo. Pač žalostna je bila uboga Imelda; nikjer katoliškega duhovna; — kedaj se združi z Jezusom ?
Prejšnje čase je bila navada, da se je sv. hostija hranila v srebrni posodi, koja je imela golobjo podobo. Tudi v tej samostanski cerkvi je bila tako.
Več ur, po dnevu' in ponoči je Imel da premolila pred altarjem, kjer je bilo Telo Gospodovo, in klicala v o troški priprostosti: "Jezus, glej kako hrepenim po Tebi, pridi Ti k meni; reci golobčeku, naj poleti do mene!"
Bilo je v ponočnem času. Opatinja je molila pred Najsvetejšim. Stopinje zasliši, in glej, mala Imelda prihaja, ter poklekne pred altarjem. S po-vzdignjenima rokama prosi Jezusa, naj jo vendar usliši. Opatinja ni hotela deklice motiti, a deklica nje ni bila opazila, ker jo je zakrival steber. A glej čudeža! Golob, v kljunu nesoč sv. hostijo se Imeldi približa, položi ji sv. hostijo na jezik in počasi vzleti na svoje prejšnje mesto.
Nebeški ženin Jezus je kmailu po tem dogodku svojo čisto nevesto Imeldo poklical v večna bivališča.
SLAVNOSTNA PRIDIGA MIL. ŠKOFA TROBEČA.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
delana. Tudi v več druzih krajih je majhne cerkvice postavil. —
Leta 1888. je bil prestavljen v Tower, kjer so železni rudniki. Od tam je obiskoval 8 misijonov v okolici. Ako-ravno je bil obložen z misijonskimi opravili, je začel časnik, imenovan "Amerikanski Slovenec", brez denarja in brez naročnikov. Zaupal je trdno na božjo previdnost, ker je spoznal, da je bilo njegovo drzno početje potrebno in Bogu dopadljivo. Povsod so bili že ljubi rojaki raztreseni po Ameriki, vendar nihče ni vedel, kje so se naselili. Po časniku se bo zved-lo, kje da so, in mogoče jih bo od časa do časa obiskovati, za njih dušne potrebe skrbeti ter j i la obvarovati najhujšega brezrta zanikrnosti in odpada od sv. vere. — Vse, kar so mu dobri ljudje dali, je vteknil v časnik in zraven se je globoko zadolžil iz čiste ljubezni do svojih rojakov. Posebna sreča mu je v poznejših letih pomagala, da je dolgove plačal. — Njegovi prijatelji so<mu odsvetovali se z novi-čarstvom pečati, ker mi stari misijonarji ne znamo slovenskega jezika, kakor se zdaj piše in govori. Vendar ljubezen do rojakov je premagala, časnik je prišel na dan. Kakor se je lahko pričakovalo, je bil koj zaradi po-mankljive slovenščine hudo napaden, kar pa preč. Mgr. ni ostrašilo. Po dnevu je opravljal svoje duhovske dolžnosti po misijonih, po noči je pa delal za svoj časnik. Spoznal je, da se je slovenski jezik v zadnjih 4t) letih mnogo spremenil. Zagotovil si je tedaj pomoč nekaterih slovenskih dijakov, ki so dobro slovensko znali, ter se je več let trudil z listom in vse žrtvoval, karkoli je dobil. Pretridil je, da je nemogoče več misijonov o-
skrbovati in zraven še časnik izdajati, zato raj ga je izročil vašemu čast. župniku. 'Amerikanski Slovenec' je prišel v vaše lepo mesto, kjer je našel boljšo podlago, boljše središče kakor je bil Tower v severnovzhodnem ko tu Minnesote. Pod vodstvom vašega izvrstnega preč. župnika in pridnih so delavcev, je časnik čvrsto napredoval in kmalo vse druge daleč prekosil. Vsi Slovenci se veselimo, da imamo tako izvrsten katoliški list in zahvaliti se moramo najpopred preč, Mgr. Buhu, ki je oče, 'Amerik. Slovenca' in kat. časnikarstva v Ameriki.
Iz Tower-a. je bil naš preč. jubilant prestavljen v Ely, da bi rešil cerkev, ki je bila tako zadolžena, da bi je neizkušen misijonar nikakor ne mogel, rešiti. Tudi to breme je rad prevzel in v nekaterih letih je ves dolg popla čal.
Preč. Mgr. Buli je bil povsod pri ljubljen in od vseh spoštovan, ne samo od katoličanov, ampak tudi od drugovercev. Bil je vedno za vse vnet, kar je dobrega, ponižen, pohleven, po-■ trpežljiv, nesebičen ter z vsem zado-: voljen. Njemu je zadoščalo za celo 1 leto, s čimur bi navadni človek komaj en mesec pošteno izhajal. 44 let je nevtrudljivo delal v atnerikanskih misijonih ter si veliko zaslug za nebesa pridobil, kjer ga čaka večno plačilo. Njegov milostivi škof je njegove zasluge spoznal, ter ga izvolil za svojega general-vikarja. Dobil je tudi zanj iz Rima redko odliko; sv. Oče so ga izvolili za Mgr. ter med prelate posta-vili.	I
Tako je bilo življenje preč. jubilanta do zdaj. Razumel je svoj visoki poklic ter vedno po njem ravnal. Vedel je, da mora duhovnik biti sol zemlje in luč sveta, ter je vestno spolnoval, kaj te lastnosti zahtevajo.
I. Znano je, da človek s svojo na ravno pametjo spozna Boga, stvarnika nebes in zemlje; znano je, da pamet in vest spoznata poglavitne nravne ali moralične dolžnosti, kaj človek sme storiti, kaj mora opustiti, kaj je. dobro in po volji Stvarnika in kaj je hudo, pregrešno in zoper voljo nebeškega očeta; vendar je to spoznanje temno, nezadostno. Zatorej se je nam Bog sam razodel, zatoraj je Sin božji prišel na svet, da bi človeški rod učil svojo celo in popolno postavo. Duhovnik je namestnik Kristusov in njegova sveta dolžnost je, resnice, ki jih jih je naš Odrešenik na zemljo prinesel^ otrokom in odraščenim oznano-vati in razlagati; vse resnice, ne samo tiste, ki jih človek že s svojo pametjo deloma in nepopolnoma spozna. Učiti mora tudi celo nravno postavo s priprosto, vsem razumljivo besedo, ter svoje poslušalce svariti, da to v življenji spolnujejo, kar jih beseda uči.
Vera je sq1 in duh družbenega življenja. Kakšno bi bilo to življenje brez vere, pravice, čistosti, treznosti, milosti, ljubezni in resnice? Vsi vemo, kaj je brezbožno, I'azujzdano življenje, ki nas s strahom napolnuje, življenje, nevredno človeka, ki je po božji podobi vstvarjen. Kdo spominja ljudi dan za dnevom, teden za tednom, bodisi ugodno ali neugodno, na imenitne resnice in dolžnosti, brez katerih bi svet pravi pekel bil? Ali ne vneti katoliški duhovnik? Svet, sam sebi prepuščen, kmalo pozabi Boga in visokih dolžnosti, ki jih mora spolno-vati. Pojdi med posvetne ljudi, poslušaj kaj govore, glej, kaj čitajo, pazi, kako se obnašajo. Li vidiš ali slišiš kaj, kar bi na Boga opomnilo, razun njegovo sveto ime, ki se v kletvi imenuje? Da, nekateri tako globoko zabredejo, da celo Boga taje, ter vse dolžnosti do Njega opuste. In glej, duhovnik povzdigne glas, dokazuje slepim, da je Bog, katerega morajo spoznati, vbogati, spoštovati, ljubiti in mu služiti v vseh okoliščinah življenja; glas, ki uči, da krščansko obnašanje je bolj imenitno, kakor bogastvo, posvetni blišč; glas, ki jih opomni na vest in svete dolžnosti,'in da po tem revnem življenju pride brezkončna večnost, za katero se pameten človek skrbno pripravlja v kratkem času, ki ga mu Bog dovoli; glas, ki ga opomni, da ni dosti samo za truplo skrbeti, ampak posebno za svojo ne-umrjočo dušo, da jo reši in večno zvehcanje doseže.
Brezbožni časniki in kužljive knjige imajo mogočen vpliv; trosijo po svetu krive nauke, škodljiva pravila, ki uničijo korenino prave čednosti, ostru-pe posebno mlada srca in kri družbenega življenja. Posvetni duh, ki je zoper Boga in vero ter zveličanje v veselicah in uživanju tega sveta išče, se zrn 1 raj bolj razširja. Kdo se bo vsem tem nevarnostim nasproti postavil? Katoliški duhovnik, poslanec božji. Njegov glas se vzdigne zoper vse take nevarnosti in pregrešne priložnosti, ki so neumrjoči duši škodljive, in to stori v imenu tistega, ki ga je poslal. Kristus m več vidno med nami, da bi nas učil in svaril s svojo žjvo besedo, kakor je svoje učence, ali med nami je v svojih namestnikih. Njegov glas, glas dobrega pastirja se še sliši, ki svari ljube ovčice, da naj se varujejo požrešnih volkov. Prerok Jeremija pravi: "Dal Vam bom pastirje po svojem srcu, in pasli vas bodo z modrostjo in naukom."
V javnem življepju ni več Boga, in ko bi ne bilo katoliškega duhovnika, bi prava vera kmalo izginila iz dežele. Da se še najde pobožnost med verniki, da duh svetih reči še osrečuje svet, se moramo zahvaliti dobrim duhovnikom, ki so sol zemlje. Svet se dandanes peča le s tem, kar se vidi; ljudje sploh se brigajo in zanimajo le bolj za materijalne reči. Posel duhovnika je pa jih opominjati, da je še
drugi čeznaravni svet, ki ga ne mo^ remo s telesnimi očmi videti, svet, ki je večen, ki ga ne bo nikoli konca, svet, za katerega se moramo pripravljati, ker tam je naš pravi, večni dom. "Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz božjih ust." Tako govori sv. pismo in tako kliče duhovnik spridenemu svetu, ki se bolj in bolj neveri bliža. "Kaj pomaga človeku, ako celi svet pridobi, 11a svoji duši pa škodo trpi."
II. Sv. pismo pravi: "Vi ste luč sveta". Dober duhovnik mora pred vsem biti luč lepega z;gleda. Besede mikajo, zgled pa vleče, pravi pregovor. Dober duhovnik tudi drži v roki luč resnice, na katero s'e ljudje obračajo, da po pravi poti hodijo, ki v večna nebesa pelje. On oznanuje Kristusa in njegove svete nauke in resnice, naj jih svet ljubi ali sovraži, naj jih sprejme ali zavrže. On mora svojo dolžnost storiti, da bo mogel pred sodnikom obstati. 50 let je naš preč. jubilant to vestno spolnoval. Povsod je ljudem svetil z najlepšim zgledom. Pridigoval je otrokom in odraščenim, nevednim 111 učenim, Indijanom in belim; ne s slovečo govornostjo, ampak s priprosto besedo je oznanoval večne resnice, ki so same na sebi mogočne ter segajo globoko v srce, posebno ako iz srca, ki je polno ljubezni do Boga in bližnjega, izhajajo. Lahko reče s sv. pismom: "Gospod je moja skala in moja moč, nanj trdno zaupam."
Pač jih je dosti dandanes, ki mislijo in učijo, da je vera odveč, le posvetna izobraženost je potrebna, da izobražen človek vse ve in razumi, kar je dobremu človeku in državljanu potrebno, da ga taka izobraženost uči vse lepe čednosti, da tedaj ni potreba duhovnikov, ne oznanovanja večnih resnic, ne sv. zakramentov. Vendar, ako pogledamo v dejansko življenje tacih učenih modrijanov, najdemo strašno gnjilobo in gnjusobo. Brez prave vere ni prave čednosti, vera je podlaga lepega življenja. Ta podlaga, ki je kat. duhoven oznanuje, je tako trdna, da je najhujši vihar ne more popolnoma razrušiti. Ustavlja se času in najhujšim napadom. Pač nikoli niso besede sv. Petra imele imenitnejše-ga pomena, kakor dandanes: "Gospod, kam hočemo iti, ti imaš besede večnega življenja?" Te besede večnega življenja niso umolknile, ko je Kristus na križu umrl, še, žive v ustih kat. duhovnika. Malahija pravi: "Du hovnikove ustnice naj učenost ohranijo in postava naj se išče iz njegovih ust, ker angelj je Gospoda vojskinih trum." Te besede se vedno spolnujejo v kat. cerkvi, kjer se ljudstvo uči sv. vere od učiteljev, ki so od Boga po stavljeni. V to šolo morajo tudi najbolj učeni hoditi, postati ponižni, kakor mali otroci, ter spoznati, da sv. vera in življenje po sveti veri je naj višja modrost. Tudi duhovnik sam je učenec. On ni znašel vere, katero uči in razlaga. Prava vera pride od Kri stusa, da kaže pravo pot v nebesa, uči nezmotljivo, kaj moramo verovati, kaj opusti, kaj storiti, da dosežemo večno življenje. Pamet sama ne more člo veka prav voditi, kmalo ga na stranska pota zapelje. Ljudje so kakor ovčice; ako nimajo pastirja, se zgube po puščavi in napadejo jih volkovi.
Katoličani, ki svoje duhovnike poslušajo, stoje na trdni podlagi, na podlagi sv. kat. cerkve, ki jo je sam Kristus vstanovil. Duhovniki so luč sveta, luč, ki tudi takim sveti, ki bolj ljubijo temo, kakor luč.
Ta luč se ne postavi pod mernik, ampak gor na svečnik, tako da jo vsi lahko vidijo. Duhovnik dela za vse, za učene in nevedne, za bogate in revne, za zdrave in bolne, za otroke in odraščene. Vsaj enkrat na teden celo čredo skupaj uči in opominja, pa paziti mora tudi, kolikor mogoče, na vsako posamezno ovčico. Z Jezusom, dobrim pastirjem, zamore reči: "Moje ovčice poslušajo moj glas in za menoj hodijo." Pride v dotiko z vsemi, pozna vse. Redi jih z živim kruhom, ki pride iz nebes. Napaja jih z živo vodo, iz studenca božjega. Dober duhovnik živi za svoje ovčice; vedno skrbi zanje in je pripravljen jim pomagati, kadarkoli je potrebno, bodisi po dnevu ali po noči, blizo ali daleč, v lepem ali slabem vremenu.
III. Visoke in svete dolžnosti zahtevajo od duhovna osebno posvečeva-nje in svetost; njegovo sveto življenje mora druge posvečevati. On ni samo sam luč, ampak mora tudi drugim luč prižigati. Ako hoče druge svariti/ da naj Boga ljubijo, ga mora sam goreče ljubiti. Ako hoče druge k popolnosti napeljevati, mora sam popolen biti. Dober oče uči, svari, kaznuje, če je potrebno, in varuje svoje otroke. Ravno tako tudi duhovnik: uči ljudstvo verske resnice, jih svari in vodi po poti pravice z besedo in zgledom. Bog mu je izročil del svoje oblasti; oblast njegovo besedo oznanovati in sv. zakramente deliti. On stoji pred studencem božje milosti ter (deli vernikom božje darove. On sprejme človeka v božje kraljestvo, v sveto kat. cerkev s svetim krstom; on ima ključ tabernakeljna, kjer je spravljen nebeški, angelski kruh; on ima tudi ključ milosti božje, da odreši in odveze izgrevanega grešnika v zakramentu sv. pokore. On stoji vsako jutro pri altarju ter daruje nebeškemu očetu nekrvavo daritev nove zaveze. Pokliče iz nebes Jezusa samega, ki kruh in vino v svojo telo in kri spremeni, ko duhovnik njegove slovesne besede izgovori: "To je moje telo, to je moja kri". —
To so čudeži, ki se vsaki dan gode vj kat. cerkvi. Take čudeže svoje milo-stije je Bog delal po svojem namestni-
ku, našem preč. jubilantu zadnjih let, in upamo, da jih bo še dolgo prihodnje. Koliko otrok je krstil t« v sveto cerkev sprejel — veliko od je že v nebesih, kjer zanj molijo-koliko Indijanov in družili je spreobi nil ter k Jezusu pripeljal; koliko tiso grešnikom,, ki so bili 11a duši hllii1 ranjeni, je kakor usmiljen samarita rane obvezal in zacelil; koliko tiso vernikov je prejelo iz njegovih I nebeško mano; koliko umirajočim dajal zadnjo tolažbo ter jih priprav 11a dolgo pot v večnost. Pomagal| kjerkoli je bilo potrebno, 11a duši" na telesu. Bog naj ga ohrani še mri1' go let! Vsi, ki se danes ž njim vei limo, ž njim Boga hvalimo za brote in milosti, ki mu jih je v letih dodelil. Tudi prosimo, da bi I nam še dolgo pri najboljšem zdrai ohranil. "Ad multos annos!" mnogo let! Amen.
NASLOVNI
slovenskih trgovcev, obrtnikov in g* stilničarjev, ki se priporočajo rojakod
JOLIET, ILLINOIS.
BAMBICH IN VERBICH, 920 H Chicago St. Gostilničarja.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chica* st., blizo slov. cerkve. Prodajal" moških in ženskih oblek.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicat St. Prodajalna pohištva in mošk> oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Sta« benik (contractor).
GOLOBITSH ANTON, 805 N. & cago St. Gostilna in dvora* (Skating Rink).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadw*! Izdelovalec kranjskih harmonik. ;
GRAHEK IN FERKO, 207 India« St. Mesnica.
HORWAT ANTON, 600 N. Chica« St. Izdelovalec cigar in trgovec1 likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicatf St. Prodajalec moških oblek in oW val. Agent vseh prekomorskih #
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio S' Grocerijska prodajalna.
PETRIC IN LEGAN, 209 India«' St. Gostilna.
PRAŠNIKAR IN VOLK, 1116 ^ Broadway. Krajača finih oblek, i
SIMONICH IN STRUTZEL, 920
Chicago St. Trgovca z ~m oblekami (up-to-date clothing)
STONICH GEORGE, 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, Pff mogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview A? Prodajalec zemljišč, lot, peska kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. 'V delovalec in popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 618 N. Broadw»f' cor. Stone St. N. W. telefon 17# Izkušena babica (midwife).
ROCKDALE, ILLINOIS.
JERMAN JOS., 120 Moen Ave. G"1 stilna.
MARENTICH ANA, 109 Moen Av* Prva slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO, ILL,
KOMPARE JOS., 8908 Greenba/ Ave. Salun in prodaja šifkart.
f MALI OGLASI.
KJE JE JOHN KURE IZ KRIV® glavice pri Metliki? Pred enim tom je bival v Pittsburgu, Pa. Z' njegov naslov bi rad zvedel njegff polubrat, ker mu imam več važnetf sporočiti. Nick Mutz, 913 N. Blu» St., Joliet, 111.
CECILJANEC, DOBRO IZURJEN1 slovenski organist, kateri je dovrS'! oglarsko šolo v Ljubljani z dobrin]' spričevali, želi službo sprejeti tako)' zlasti v kraju kjer bi imel dosti 6F lovati na glasbenem polju. Kdo kje, pove uredništvo tega lista.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ' ske cerkve na hribčku, v obrokih t0 $1.00 na teden. Vprašaj: Anton K C _ šiček, itci N. Broadway, Joliet, Ul
VPRAŠAJTE SVOJEGA MESARj^ za Adlerjeve domače klobase katef' je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. A<I' ler & Co., 112 Exchange St.. Toliej:
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod godnimi pogoji. Munroe Bros.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORT# Chicago St, Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj' nižji ceni.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI' poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cc ne. 104 Jefferson St., blizu mosta-
J. P. KING, LESNI TRGOVEC-Des Plaines in Clinton Sts. Ob* telefona 8. Joliet, 111.
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1694- Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:............John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. podpredsednik:..........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:...................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. Tajnik:..................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:..................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:............Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Paul Schneller, 505 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago St., Joliet, III.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547» Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 12971 Janez Zavodnik, roj 1884, spr. 4. junija 1908.	Dr. št. 88 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 12972 Janez Pavlovič, roj 1882, 12973 Jožef Grudenič, roj 1882, spr. 4. junija 1908.	Dr. št. 73 članov.
K društvu sv. Srca Jezus. 70, St. Louis, Mo., 12974 Peter Ivanetič, roj 1882, spr. 4. junija 1908.	Dr. št. 60 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu sv. Srca Jezus. 117, Murray Station, Utah, 11392 Matevž Lavrič, 11. maja 1908.
I. dr. št. 198 članov.
II. dr. št. 5 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., k društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 2908 Janez Vajdetič, 1. junija 1908. I. dr. št. 37 članov.
II. dr. št. 199 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 5017 Jakob Sejclič, 25. maja 1908.	Dr. št. 30 članov.
K društvu sv. Barbare 96, ICaylor, Pa., 10672 Karol Kosole, 30, maja 1908.
Dr. št. 27 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 7220 Alojzij Babič, 623 Janez Meglen, 730 Jožef Gačnik, 5538 Jožef Znidaršič, 7540 Jožef Perko, 8497 Janez No-san, 721 Janez Henigsman, 2610 Peter Prušak; 25. maja 1908.
Dr. št. 333 članov.
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 3084 Franc Bregar, 25. maja 1908.	Dr. št. 29 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 5894 Jurij Žot, 6713 Janez Špeh, 2. junija 1908.	Dr. št. 334 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 12302 Janez Sluga, 12409 Franc Gerl, 12220 Anton Križ, 7850 Anton Kotar, 9429 Jožef Centa, 16. maja 1908.	Dr. št. 207 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 6725 Franc Brula, 26. maja 1908.
Dr. št. 374 članov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 2618 Anton Papič, 10103 Janez Fi-lak, 1911 Jurij Rozman, 21. maja 1908.	Dr. št. 71 članov.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 8170 Karol F. Blatnik, 25. maja 1908.	Dr. št. 54 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 5535 Simon" Matelič, 11992 Janez Golež, 8511 Jakob Kenda, 11858 Jakob Kenda, 11858 Janez Žetko, 11650 Franc Urbane, 28. maja 1908.	Dr. št. 76 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 8756 Jernej Janežič, 9108 Jakob Oražem, 9941 Damijan Mesnik, 10078 Janez Skul, 10079 Jožef Železnikar, 10997 Anton Hrvat, 11168 Franc Mavc, 11443 Jožef Šerjak, 6820 Anton Grebene, 7924 Janez Malnar, 10082 Janez Janežič, 10506 Jožef Anzelc, 10083 Anton Anzelc, 12274 Matija Floridan, 7415 Franc Šerjak, 12450 Mihael Begolin, 25. maja 1908.	Dr. št. 93 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 12252 Jakob Slabič, 30. maja 1908.	Dr. št. 117 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 8088 Franc Trček, 8459 Anton Boštjančič, 30. maja 1908.	Dr. št. 95 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3607 Martin Saj nič, 30. maja 1908.
Dr. št. 368 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 8518 Ignac Lipovšek, 30. maja 1908.	, ,	Dr. št. 116 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 7790 Janez K. Žalec, 9614 Alojzij Košmrl, 9278 Jurij Muhič, 12438 Jožef Velkovrh, 5601 Peter Mihelič, 26. maja 1908.	Dr. št. 369 članov.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 1993 Martin Petritz, 25. maja 1908.	Dr. št. 53 članov.
Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 2098 Janez Čuliberg, 1. jun. 1908.	Dr. št. 41 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 7922 Anton Petrič, 7923 Alojzij Petrič, 8297 Anton Perušek, 8757 Anton Oven, 9586 Janez Prime, 10333 Franc Fister, 10503 Matija Železnikar, 8837 Janez Levstek, 10334 Janez Grmek, 10335 Janez Škerjanc, 11845 Janez Marolt, 9589 Luka Bergant, 25. maja 1908.	Dr. št. 81 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 12174 Janez Jakič, 27. maja 1908.
Dr. št. 26 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3647 Marija Majerle, roj 1889, 3648 Marija Malnar, roj 1889, spr. 4. junija 1908. Dr. št. 48 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2248 Terezija Babič, 427 Marija Meglen, 390 Ivana Gačnik, 402 Neža Henigsman, 490 Ivana Prušak, 25. maja 1908.	Dr. št. 165 članic.
Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 1433 Katarina Čuliberg, 1. ' junija 1908.	Dr. št. 9 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
če živali je preč prišlo. Takega dežja ne želimo več. Druzih posebnih novic ni.
K sklepu mojega lista pozdravljam vse ude K. S. K. Jednote in želim tebi, vrli list, dobrih naročnikov in predplačnikov.
Jožef Hočevar, I. tajnik.
Društvene vesti
♦O+O+O+O+O+OČ
Bridgeport, Ohio, 1. jun. — Naše društvo sv. Barbare št. 23. K. S. K. J. je imelo skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo dne 30. maja ob 6. uri zjutraj v cerkvi sv. Antona Pad., ker nas je obiskal č. g. Jožef Zalokar iz Bridgeville, Pa. Spovedi se je obilno število udeležilo, tako da skoro še no-benkrat ne toliko; ako se ne motim od 80 do 90 oseb. Č. g. Jožef Zalokar je imel pred sv. mašo lep zanimiv govor. Po domače nam je povedal Nekoliko iz stare domovine in od sv. očeta in kake nove postave so od sv. očeta ih še več novih stvari. Po sv. niaši je imel lepo pridigo in nam je na srce pokladal, kako moramo živeti, ®ko hočemo kdaj priti do vrha, kamor ysak želi; tako da ga je vsak rojak lt> rojakinja prav vestno poslušal. Potem je društvo odkorakalo nazaj v društveno dvorano,- kjer je nas obokal č. g. Jožef Zalpkar. Tu smo se
nekoliko po domače pogovorili, nakar je naš predsednik Mihael Hočevar imel lep govor in se v imenu celega društva lepo zahvalil za prihod in obisk, da smo zopet opravili velikonočno dolžnost, nakar se je zaklicalo č. g. Jožefu Zalokar 3 krat "živijo". Tako se je društvo nekoliko poveseli-lo par ur. Potem se je g. J. Zalokar poslovil od nas in je imel lep govor, opominjajoč društvo na lep napredek in zložnost med seboj. Č. gospodu izrekam tem potom za vse iskreno zahvalo. Bog ga živi!
Še nekoliko moram omeniti, da nas tukaj precej kriza obiskuje. Sicer delamo v eni majni prav po malem, tako da se še za hrano ne zasluži. V drugi majni se še nekoliko dela dozdaj, ali se ne ve, kako bo.
Tudi je nas obiskal dne 29. maja velikanski vihar, kateri je naredil precejšno škodo. Celo v Whelencreek kolmajni sta nevihta in dež prinesla toliko drevja, da je veliko škode v ma-šinhauzi, in celo rod je raztrgal, da bodo morali nekaj dni počivati, da se popravi. V kompanijske havze je povsod dosti vode prišlo. Veliko doma-
Chicago, 111., 31. maja. — Naznanjam članicam društva sv. Ane št. 106 K. S. K. J., da bomo imele svojo mesečno in poluletno sejo v nedeljo dne 7. junija ob 2. uri popoldne. Želeti je, da bi se udeležile polnoštevilno te poluletne seje, kajti na tej seji se imamo nekaj važnih stvari pomeniti.
Dalje prosim nekatere članice tega društva, da bi malo bolj točno in redno plačevale svoje mesečne prispevke, kajti znano vam je, da naše društvo je še mlado in slabo in da ne moremo zalagati in bogve koliko časa čakati. Dalje prosim vse tiste sose-stre tega društva, katere niso še oddale spovednih listkov, da jih prinesejo na prihodnjo sejo zgorajimenovanega dneva, kajti čas prihaja, da damo račun opravičenosti velikonočne dolžnosti.
Ob sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K.J.; A. S. pa želim čedalje večji napredek.
Terezija Kočevar, I. tajnica.
So. Chicago, 111., 1. junija. — Dne 28. junija bodo priredila vsa tukajšnja slovenska in hrvaška društva piknik (pic-nic) na Casino-Grove, na voglu 96th Street in Ewing Ave., ravno nasproti slovenske cerkve. Društva se bodo zbirala ob jedni uri popoldne na 93rd Str. in Commercial Ave., odkoder odkorakajo z domačo godbo na' čelu na kraj zabave. Žene bodo skrbele za dober prigrizek in možje bodo postregli z dobro pijačo, da se nikomur grlo ne posuši. Rojaki iz Chicage in bližnje okolice so vsi dobrodošli. Jamčimo jim izvrstno postrežbo. Torej na noge rojaki, ne pozabite na dan 28. junija. Na veselo svidenje na pikniku!	Odbor.
Cumberland, Wyo., 25. maja. — Naznanjam vsem sobratom K. S. K. Jednote, da je naše društvo Marije Zdravje Bolnikov št. 94 imelo dne 21. in 23. maja skupno spoved, 22. in 24. sv. obhajilo, katerega so se udeležili vsi naši člani in tudi mnogo drugih rojakov. Prišel nas je obiskat č. g. Alojz Mliner iz Seattle, Wash., kateremu se srčno zahvaljujemo za njegovo po strežbo. ,
Z bratskim pozdravom
Frank Kramer, I. tajnik.
Ironwood, Mich., 27. maja. — Naše društvo sv. Janeza Krstnika št. 20. K. S. K. J. je imelo dne 23. maja skupno sveto spoved in 24. maja zjutraj sveto obhajilo, katerega so se vdeležili vsi udje in še veliko drugih, tako da je vsaki imel lepo priložnost opraviti ver sko dolžnost v svojem materinem je-ziku. Spovedovat je prišel č. g. Luka Klopčič iz Calumeta, za kar se mu vsi iskreno zahvaljujemo za njegov trud. Tudi prosim kar jih je izven našega mesta, ki se niso mogli udeležiti z nami, da vsaki se potrudi, da 0-pravi svojo versko dolžnost in pošlje tiket.
Z delom gre pri nas precej dobro, tako da vsi Slovenci delamo in od krize še nič ne vemo.
V sklepu dopisa pa pozdravljam vse čitalce in čitalke A. S. po vsej širni Ameriki. Tebi, dragi mi list, pa želim obilo dobrih naročnikov.
Mihael Maurin, tajnik.
Rockdale, 111., 2. jun.-članom društva sv. Treh Kraljev se naznanja, da bo v nedeljo seja. Vsi člani naj se zbero točno ob 1. uri v Mavričevi dvorani, ker je več važnega na programu seje, da se vsak član lahko prepriča o izidu veselice in stanju društva.
Pridite torej Vsi!
Val. Pire, tajnik.
Steelton, Pa., 29. maja. — Vsi člani društva sv. Alojzija št. 42. K. S. K. J. so prošeni donesti ali pa poslati svoja potrdila, da so opravili velikonočno spoved, kar je najppej mogoče. Vsak je dolžan obaviti svojo dolžnost po pravilih. Zatorej kateri ne prinese svojega potrdila dr. tajniku do 12. junija 1908, bo suspendovan brez vsa-cega izpričevala.
In vdrugo: Vsi udje, kateri so v pohajati, kajti kateri bo izostal brez mestu, so prošeni svoje seje nekaj bolj potrebe, bo plačal globo. In tudi vsi naj svoje mesečne prispevke točno plačajo; vsak bo suspendovan, kdor bo dolžan več od 2 mesecev Toraj prosim, da si naj vsak to zapomni.
Društveni pozdrav od tajnika
L. J. Verbos, 144 F. St.
Sklepi sočutja.
Ob bridki izgubi našega prijatelja in sodruzmka, g. Karola Sitar, in še brid-kejsi izgubi za njegove drage sorodnike, bodi s tem
Sklenjeno, da v spomin pokojnikov izrazamo tem potom naše obžalovanje, ker smo izgubili iz svoje srede moža, v vsakem oziru vrednega našega spoštovanja,
Sklenjeno, da iskreno sočuvstvuje-mo s prizadeto rodbino, katero naj tolaži misel na Previdnost božjo, ki vodi vse stvari po nam nerazumni, a mi-lostipolni poti tako v življenje kakor v smrt,
Sklenjeno, da se to spričevalo na-
šega srčnega sočutja z rodbino in brati našega pokojnega prijatelja in delničarja te družbe objavi v jolietskih dnevnikih in v Amerikanskem Slovencu.
Joliet, 111., 31. maja 1908. Za Slovensko-Amer.diskovno Družbo Antorf Nemanich, preds.
Pozdrav!
Pred odhodom v staro domovino na obisk, pozdravljam vse svoje prijatelje in znance široni Združ. držav.
V kratkem se povrnem.
Toraj, z Bogom in na svidenje."
Anton Burgar.
New York, 5. maja 1908.
Poštenost je najboljša politika.
v Ta rek je tako dober kakor je star. Ce ga stavljamo v zvezo z oglasom za Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ima to namen, opozoriti čitalce na dejstvo, da to pošteno pripravljeno zdravilo, obstoječe iz najbolj šega rdečega vina in skrbno izbranih rastlin, zavzema prvo mesto rned sličnimi pripravki. Mnogoterni-ki so se prepričali, da je to vince izvrstno zdravilo pri vseh boleznih želodca in črev. Če si izgubil slast; če si slab, utrujen, bled, čemeren; če nimaš zdrave barve; če so ti oči medle; če te neprestano glava boli, ali te nadlegujejo krči, ali za.basanost, pomore ti gotoyo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Bankir izginil.
Cleveland, O., 2. jun. — Petsto razburjenih Italijanov je davi poskušalo vlomiti vrata zasebne banke "bankirja" Gaetano Liotta 11a Orange Str., ker ni bila o predpisanem času odprta. Policija je vlom preprečila. Liotta je izginil. Bančne vloge znašajo $30,000.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $ 10.35 ............... 50 kron,
za $ 20.50 .............. 100 kron.
za $ 41.00 .............. 200 kron,
za $ 102.50 .............. 500 kron,
za $ 204.50 .............. 1000 kron,
za $1018.00 .............. 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to Je? De. Struzinsky. N. Chicago St.
AKO HOČETE CITAT* DOBER, zanimiv in zanesljiv list, naročite se na Amer. Slovenca, ki prinaša vse zanimivosti iz vseh krajev. Samo $1 na leto; za Evropo $2.00 na leto.
POZOR, ROJAKI! Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ, 572 Blue Island Ave. Chicago, 111.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da s« pomenimo.
ML. B. Schuster
Young Building
JOLIET, - - ILLINOIS.
STENSKI PAPIR
za prihoduiih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in ftrnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass?
Chicago telet. 2794 «#teleI.N 82 7..
Očistite jetra Flexer's Pink Liver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA. Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET, ILL.
t
Zahvala,
Za vse tolažilne dokaze iskrenega sočutja med boleznijo in ob smrti našega srčno ljubljenega nepozabnega soproga, očeta in brata, gospoda
Karola Sitar
kakor tudi za številno častno spremstvo predragega rajnika k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in udeležencem najtoplejšo zahvalo.
Posebej in iskreno pa se zahvaljujemo č. g, župniku F. Š. Susteršiču in č. g. kaplanu AL Kraschowitzu, darovalcem krasnih vencev in cvetnih nakitov, Kolumbovim vitezom, slavnim društvom sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J., sv. Martina št 80 Z. K. U. ter sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J.; nadalje si. pevskemu društvu Sokol in pevovodji g. Malovrhu za ganljivo petje; konečno si. Slov.-amer. Tiskovnemu društvu za javne izraze sočutja.
Srčna hvala-vsakemu posebej in vsem skupaj. Joliet, 111., dne 1. jun. 1908.
Janez, Franc, Ignac, Anton in Josip, bratje.
Mrs. Charles Sitar, soproga, in Pavlinca, hči,

P
Dober Dremog
in DRVA
DOBITE PRI NAS. A. JRynkszel
1007 Marion St., Waukegan, I1L Phone 2182. Yard—North Chicago.
Rajski kraji
boljih ni na svetu. Slovenci kateri si nameravate kupiti kmetije, se vabite priti in ogledati sedaj te kraje v bujni rasti. Kedor je videl boljo zemljo v Ameriki, se mu plačajo vsi stroški. Videl bode sedaj kaj se lahko pridela tukaj, nove nasade krompirja, zelja, pese, tomatoes, paprike, karfisle čebule, kolorabe, to je mojih nasadov na nepognojeni zemlji. Jagode debele ko breskve, vse vrste sadja in trtja. Dve železnice zraven Fraht v St. Louis, llct. na 100 funtov.
38 slovenskih družifr je kupilo, polovica že naseljenih. Nova cerkev v mestu. Šole povsod. Kedor koli mi dokaže, da so kje lepši kraji, plačam vse vožnjo in stroške. Cena gozda 4—12 tolarjev aker, obdelanih kmetij 8—20 tolarjev aker.
F. GRAM,
NAYLOR, . . MISSOURI.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli! ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 835	Joliet, III
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
((
Hill Girt Vineyard"
Dobro vino od 35o do 45c gal., staro vino po 50o galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino siivovko. Fino muškatel vino po 50o galea. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
-Box 77— Crockett, Contra Costa Co.,Ca)
Pozor, rojaki!
Ako si hočete izboljšati sedanje stanje; ako hočete postati neodvisni celo življenje ter biti svoj gospodar — potem si morate kupiti farmo od nas. Naprodaj imamo najboljše farme v najboljši deželi. Cene so prav nizke in obroki lahki po lastni volji kupca.
Za podrobnosti pišite v slovenskem jeziku na
International Colonisation Co.
Poplar Bluff, Mo.
Potrebujemo agentov.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržitn najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612. iota N. Broadway.....JOLIET, ILL.
Bambich & Verb»ch
slovenska gostilničarja
priporočata rojakom fino "Elk Brand" pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406.
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet
ohn Stefanic
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET.
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
"THe 0, S." 10c. in "MeerscUamn" 5c.
Na drobno se prodajajo povsoa, na debelo pa na
103 Jefferson cesti v Joliet Ills
Ustanovljena 1871.
TMoiMiiaM
Of Joliet Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli s najnižjimi tržnimi ce nami...Mi imamo v zalogi vsakovrst nega leta..
Za stavbo hiš in poslopij mehki nt in trdi les, late, cederne stebre, desk« in šinglne vsake vrste.
Nas prostor Je na Desplaines alio blizu novega kanala.
Fredno kupiš LUMBER, ogli.si » pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi t> bomo zadovoljili in ti prihrinili (lenai
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINŽIS IN CLINTON STS
nnsfU " " w f i
hajam, ker lahko spišem 15 do 20 strani na dan." —
— "Svoj položaj ste mi ptečej natančno pojasnili," je dejal Holmes. "Ta gospod tukaj je moj prijatelj, dr. Watson. Vpričo njega smete govoriti odkrito, kpt z menoj. Prosim, le pripovedujte nadalje o svojem znanju z Hosmer Angelom." —
Gospodična Sutherland je zardela ter v zadregi in razburjenosti pulila čipke svoje obleke. "Videla sem ga prvič na plesu uradnikov in tehnikov plinarne. Dokler je živel oče, pošiljali so nam ■ vedno vstopnice, a tudi po njegovi smrti smo bili vedno povabljeni. Gospod Windibank nas ni pustil na ples; sploh nima rad, da zahajamo v družbe. Jezil bi se do razburjenosti, če bi naredila le en izlet.
Topot sem si pa vtepla v glavo, da hočem na vsak način na ples. Kakšno pravico pa je imel, da mi to zabrani? Trdil je, da ona družba ni za nas primerna in vendar so bili tam le prijatelji očetovi.
Potem se je izgovarjal, da nimam kaj obleči, a moja modra obleka je bila šele nova. Seveda bi ne bilo iz plesa nič, če bi ne bil moral moj oče v trgovskih zadevah odpotovati na Francosko. Z materjo sva šli potem na ples, spremljal pa je naju gospod Hardy, naš prejšnji prvi pomočnik. Na tem plesu sem se prvič seznanila z Hosmer Angelom."
"Gotovo to ni bilo všeč gospodu Windibanku, ko se je vrnil iz Francije?"
"Nasprotno, prav nič ni bil nevo-ljen. Smejal se je, skomignil z rameni ter dejal, da je popolnoma brezuspešno, ženskam kako reč odbiti, ker naposled vendarle to store, kar same hočejo."
"Tako torej. Ce prav razumem, seznanili ste se na plesu z gospodom po imenu Hosmer Angel."
"Tako je. Oni večer sem ga spoznala in naslednji dan nas je posetil. Potem smo se še — to se pravi — jaz sem se še dvakrat sešla ž njim, da sva šla na izprehod. Nato pa se je vrnil oče in Hosmer Angel ni mogel več k nam na dom."
"Ne?"
■ "No, vedite, moj oče ne trpi tega. Če bi bilo po njegovem, bi nikdar ne sprejel kakega gosta. Vedno trdi, da naj se žena zadovolji s svojim najožjim rodbinskim krogom. V tem jaz ž njim tudi soglašam in dostikrat sem že dejala materi, da pogrešani baš takega najožjega rodbinskega kroga."
"In kaj je počel gospod Hosmer Angel? Ali ni ničesar storil, da vas zopet vidi?"
"Čez osem dni bi moral oče zopet odpotovati na Francosko in zato je pisal Hosmer, da je najbolje, če do takrat počakava. Saj si ta čas lahko dopisujeva, in res mi je pisal vsak dan, Pisma sem dobivala ysako jutro, tako da ni oče ničesar opazil."
"Ali ste se takrat že zaročila z'gospodom?"
"Da, zgodilo se je to na najinem prvem izprehodu. Hosmer — gospod Angel — je bil blagajnik v neki trgovini v Leadenhall street — in..."
"V kateri trgovini?"
"To mi žalibog ni znano."
"In kje je stanoval?"
"V hiši, kjer je trgovina."
"In vi veste za njegov naslov?"
"Ne; vem le toliko, da je stanoval v Leadenhall street."
"Kam pa ste naslovili vedno svoja pisma?"
"Poste restante, poštni urad v iqie-novani ulici. V trgovino jih nisem smela pošiljati, češ, da bi se, kakor je dejal, tovariši iz njega norčevali, ker dobjva pisma od ženske. Hotela sem mu pisati s strojem, kakor je to delal on sam, pa tudi s tem ni bil zadovoljen, češ, pisana pisma so mu mnogo ljubša, ker se mu zde naravnejša, med tem ko se mu zdi pri onih, ki so pisana s strojem, kakor bi stal med njim in menoj v resnici stroj. Vidite torej, kako me je ljubil in kako rahločuten je bil' celo v malenkostih."
"Da, to pomenja nekaj," dejal je Holmes. "Zame so take male okol-nosti že od nekdaj posebne Važnosti. Ali se spominjate morda še na katere druge slične malenkosti pri gospodu Hosmer Angelu?"
"Bil je jako skromen ter-je šel rajši zvečer z nmoj, kot podnevi, češ, da ne mara, da bi ga kdo opazoval. V svojem obnašanju je kazal dobro vzgojo in bil tudi bolj molčeč; govoril je bolj potihoma ter mi pripovedoval, da je to posledica bolezni izza . otroške dobe, ker je bil v grlu operiran. Mnogo pa je držal na svojo obleko; vedno je bil lepo opravljen. Bil je pa, kakor jaz, kratkoviden ter je vedno nosil temna očala."
"Kaj se je zgodilo potem, ko je vaš očim gospod Windibank zopet odpotoval iia Francosko?"
"Takoj nas je obiskal Hosmer zopet na domu ter predlagal, da se poročiva še predno se povrne oče. Da je smatral vse kot resno, je dokaz to, da sem mu morala pri bibliji priseči, da mu ostanem zvesta, naj se zgodi karkoli. — Moja mati je bila mnenja, da je bil upravičen zahtevati to prisego, češ, to je tokaz njegove vroče ljubezni. Materi se je prikupil takoj pri prvem obisku; zdelo se je, da ga ima rajše, nego jaz. Ko sta se dogovarjala o nameravani svatbi, sem jaz omenila, naj bi vendarle čakali, da se vrne oče. Pa izjavila sta oba, češ, zanj se ni treba brigati, saj bode vse še itak dosti zgodaj izvedel. Tudi je obljubila mati, da bode to zadevo ž njim uredila že sama. Reči moram, gospod Holmes, da mi to ni posebno uga jalo. i Sicer se mi je naposled sami
Spretna prevara.
Angleški spisal C. Doyle.
"Dragi prijatelj," dejal mi je Holmes, ko sva nekoč sedela ok kaminu v njegovem stanovanju v Bakerjevi ulici, — "življenje ti donaša več zanimivosti, kakor vse, kar si more izmisliti človeški duh. Če bi se mogla midva dvigniti roko v roki ter odleteli skozi, tole okno ter plavati v zraku nad tem velikanskim mestom, nad vr-večo množico, če bi mogla dvigati krove ali Saj videti skozi strehe ter opazovati, kaj se vrši pod njimi, strmela bi glede raznih načrtov, občudovala raznotere dogodke in zaplet-ljaje, iz katerih slede tako raznovrstna dejanja.. Vsa poezija s staroznani-nii oblikami, po katerih lahko presodimo tudi konec, zdela bi se nama plitva in brez vednosti."
"Jaz nisem povsem tvojega mnenja in prepričanja," sem ga zavrnil.—"Vsi slučaji, o katerih poročajo častniki so navadno čisto vsakdanje nravi ter suhoparni. — Naša policijska poročila pretiravajo ter tirajo realizem do vrhunca mogočnosti, — konečni vtis pa, ki ga dosežeja, — to se ne da tajiti, ni niti zanimiv, tem manje podoben umetnemu zaključku."
"Da se doseže pozitiven realističen vtis, treba je neke posebne izbere ter previdnosti," nadaljeval je Holmes. "Te pogrešajo policijski razglasi, v katerih vid'mo, da se posebno rine v ospredje delovanje uradnikovo, medtem, ko se niti ne ozirav na razne postranske zanimivosti, iz katerih resni opazovalec lahko posname vzrok, ki je bil povod dejanju. Varuj mi, nič ni tako nenavadnega, kot naša vsakdanjost." ;
Zasmejal sem se. "Ne čudim se, da misliš tako ti," sem odgovoril: "ti, —■ pomočnik in svetovalec ljudstva treh delov sveta, ki si ne ve pomagati, imaš opraviti le z nenavadnimi in posebnimi dogodki. Daj tla ti dokažem jaz svojo trditev praktično." Pobral sem na tleli ležeči časnik. "Glej prvo poročilo: 'Surovost, nekega moža proti svoji ženi'. Poročilo obsega tretjino strani, a vsebino ti lahko povent, ne da bi čital. Brez dvoma je prizadeta dru ga ženska oseba, v ostalem je dejanje enostavno: pijanost, surov® obnašanje, nasilnost, pretepanje, naposled pride na pomoč sestra ali hišna gospodinja, Navaden pisač ne bi mogel iznajti kaj bolj navadnega," —
"Popolnoma napačno," zavrnil me je Holmes, ko je le površno prečital poročilo. "Tvoja primera je prilično enaka deski pred očmi. V tem slučaju se, je šlo za ločitev zakona in slučajno sem imel z zadevo opraviti tudi jaz. Mož je bil abstinent — človek, ki se je odpovedal vsem opojnim pijačam. Prizadeta ni bila nobena druga ženska. Obtožnica se je glasila: Mož je imel navado, da je zaključil vsakokratni obed s tem, da je redno, ko je položil žlico iz rok, snel svoje umetno zobovje iz čeljusti ter je vrgel na glavo svoji soprogi: nekaj, česar ne pade Itako kmalo v glavo niti kakemu pisatelju; — to mi gotovo pritrdiš. — Tu, doktor, vzemi prašek duhana in priznaj, da tvoja primera ni bila posebno srečna." —
Rekši ponudil mi je šatuljico z du-hanomj bila je iz finega starega zlata, v pokrov pa je bil vdelan velik in dragocen ametist. Poseben vtis je napravila ta dragotina v primeri z Hol-mesovo skromnostjo in njegovim preprostim življenjem. Nehote sem mu to. omenil. 1
"A tako," odvrnil je Holmes, "pozabil sem; da se že nekaj tednov nisva videla. To je darilo kneza O.... v spomin za moj trud, ko se je šlo za listine Irene Adler."
"In ta prstan?" vprašal sem nadalje ter pokazal na izredno krasen de-mant, ki se mu je lesketa! na prstu.
"To je, dar člana kraljevske rodovi-ne holandske. Toda zadeva, s katero sem imel opraviti v tem slučaju, je tako kočljive nravi, da je ne morem zaupati niti-tebi, ki si mi najboljši prijatelj in ki si opisal že. toliko mojih doživljajev." —	<
"Ali je tačas tudi kaj opravila?" vprašal sem radoveden.
"Najmanj kakih deset do dvanajst različnih slučajev, vendar pa ni nobeden posebno zanimiv, četudi so vsi pre cej važni. Malovažni dogodki dajo navadno za opazovanje najširši de-i lok rog; kar stori preiskavo zanimivo je to, da se'hitro reši povod in učinek. Pri velikih hudodelstvih je stvar navadno preprosta in enostavna, kajti čim večji je zločin, tem Iožje se ponavadi zasledi povod. Razven neke zapletene zadeve, za katero sem dobil nalog iz Marseille, nimam sedaj ničesar takega, kar bi bilo vredno omeniti. Mogoče pa je, da nama že prihodnji trenotki prineso kaj novega, kajti če se ne motim, prihaja ondi k meni nova klijentinja." —
Holmes je med govorom vstal ter stopil k oknu in zrl na pusto ulico. — Stopil sem k njemu in zagledal na drugi strani ceste damo velike rasti z težko boo krog vratu. Veliko rdeče pero je preko širokih krajev njenega klobuka koketno viselo proti ušesu. — Izpod širokega pokrivala ozirala se je nemirno proti najinemu oknu, kakor bi se ne mogla odločiti. Zdelo se je, da omahuje ,in premišlja, naj gre li naprej ali nazaj. — Nervozno je odpe-
njala in zapenjala gumbe pri rokavicah. Naposled je hitro prekoračila cesto, kot plavač, ki se požene od obrežja, in v tem hipu je krepko zapel zvonec pri hišnih vratih. —
"Te znake poznam," dejal je Holmes. in vrgel ostanek smodke v ogenj. "Neodločnost tik pred vratmi — dokaz ljubavne zadeve. Rada bi sveta, pa omahuje, češ, ako ,ui zadeva pre-nežna za tretjo osebo. Pa tudi te vrste slučaji so različni. Če se je pripetila ženi krivica od strani moža, potem ravna odločno, potem skoro odtrga zvonec. Sedaj pa imava opraviti s srčno zadevo in ta daimi je gotovo manj razjarjena, kot pa v skrbeh radi tega, ker si sama iie zna pomagati. Sicer je pa že tu in bo najine pomisleke takoj rešila." —
Medtem ko je Holmes še govoril, je potrkala in mali sluga je vstopil, da jo prijavi, takoj za njim pa je vstopila ona sama. Sherlock Holmes je pozdravil tujko z njemu lastno vljudnostjo ter ji ponudil stol. Zaklenil je vrata, med tem pa jo je motril, kakor' je imel navado, strogo od pete do glave, a vendar tako, kakor bi se ne zanimal/zanjo.
"Ali niste še opazili, gospica, da Vam delo pri pisalnem stroji vsled Vaše kratkovidnosti postaja naporno?" vprašal je Holmes. — "To se mi je zdelo početkom, da,"
—	je odgovorila; — "toda sedaj, ko sem se privadila, me to ne ovira, ker vem za črke, ne da bi se ozirala nanje"' Ko je izgovorila, se je šele zavedla, kaj je povedala; prestrašila se je ter skrb in strmenje se je videlo na širokem a prijaznem obrazu. Razburjena; je .vprašala: "Ali ste že čuli o meni, gospod Holmes, in kako morete tO vedeti?"
"Bodite brez skrbi," odvrnil je z nasmehom Holmes. "To spada v moj po,sel. Jaz vidim in vem marsikaj", kar drugi ne: opazijo. Če bi tega ne bilo, čemu pa bi bili potem vi prišli semkaj iskat sveta?"
"Prišla sem, gospod Holmes, ker mi je o Vas pripovedovala gospa Et-herge; njenega moža ste našli na najlažji način in to potem, ko ga je smatralo %se, policija in cel svet za mrtvega. •— Ah, gospod Holmes, če bi bili v stanu tudi zame to storiti! — Nisem bogata, imam pa stalne letne rente nad 100 funtov, razven tega, kar si prislužim z delom. — Vse to bi dala, če bi mogla izvedeti, kaj se je zgodilo z gospodom Hosmer Angelom."— "Kako je to, da se Vam je naenkrat tako silno mudilo priti k meni?" je vprašal nadalje Holmes, stisnil konce svojih prstov in nepremično zrl v strop.
Zopet se je videlo strmenje na sicer brezizraznem obličju mlade dame.
"Res, z nenavadno naglico sem odšla z doma," je odgovorila, "ker sem bila tazljučena zaradi tega, ker je gospod Windibank — moj oče — v moji zadevi 06tal tako hladen in mirnodu-šen. Ni hotel iti k policiji niti k Vam, sploh ničesar storiti in trdil,, da vsa stvar ni vredna korakov, zato me je to njegovo obnašanje razljutilo, — vzela sem klobuk in plašč ter se podala naravnost k Vam." —
"Vaš oče —-" je vprašal Holmes. — "Skoro gotovo očem — ker imate drugo ime."
"Res je, očem. Imenujem ga očeta, četudi zveni to nekam čudno, kajti on je le pet let in dva meseca starejši od mene." — "Ali še živi Vaša mati?" "Živi in je še trdna. Bila sem presenečena, gospod Holmes, ko se ,ie kmalu po očetovi smrti iznova orno-žila in sicer z n^ožem, ki je bil skoro petnajst let mlajši od nje. — Moj oče je bil lastnik trgovine s steklenicami v Court-road in je zapustil razvito trgovino, katero je potem nadaljevala mati s prvim pomočnikom, z gospodom Hardyjem. —
Ko je pa prišel Windibank, morala je trgovino prodati, češ, da je on sedaj na višji družabni stopinji kot potnik velike, vinske trgovine. — Za prodano trgovino prejela sta štiritisoč osemsto šterlingov. Če bi bil živel moj oče, prejel bi bil mnogo več."
Pričakoval sem, da postane Sherlock Holmes med tem pripovedovanjem nestrpljiv, toda poslušal je z napeto pozornostjo.
"Ali izvira Vaš dohodek iz trgovine?"
"Ne, to- je dedščina po mojem stricu. Novozelandske delnice so, ki do-na,šajo štiri odstotke in pol Zapuščina je znaša)a dvatisoč petsto funtov in jaz imam sedaj pravico do obresti."
"Prosim, pripovedujte dalje," dejal je Holmes. "Ker znaša Vaš dohodek znatno svotico stotaka na mesec in še poleg tega služite, gotovo večkrat' potujete v zabavo ter uživate življenje.
—	Z Vašimi dohodki, menim, se da prav dobro izhajati."
"O kar se mene tiče, gospod Holmes, jaz ne rabim niti toliko; toda dokler sem v hiši svojih starišev, jim nočem biti v nadlego. Zato jim prepuščam svoj denar, dokler ostanem pri njih. — Seveda samo dotlej. Gospod Windibank dvigne vsako četrtletje moje obresti ter jih izroči materi, jaz tpa s tem, kar zaslužim s pisalnim strojem, popolnoma lahko iz-
---^
* Kritičen slučaj. *
1O0BPB TBT$m&
Ko kdo v rodovini oboli je treba prec pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in Človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa.
Ko se vam pripeti, da--
izgubite okus se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.	'
V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346.	Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue, ,	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje!
i i a
zdelo neumevno, čemu bi morala prositi svojega očeta dovoljenja, saj je bil le nekaj let starejši od mene. Toda skrivnosti nisem hotela imeti, zato sem mu pisala v Bordeaux, pisma pa naslovila na francosko tvrdko — a ravno na jutro onega dneva, ko bi se imela vršiti poroka, vrnilo se mi je pismo neodprto."
"Torej se mu ni dostavilo?"
"Ne, ker se je med tem že vrnil na Angleško."
"To je bilo res jako neprilično. Ali ste bili potem poročeni v cerkvi?"
(Dalje prih.)
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokuanejie meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in •joskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phbne 4531. N. W. Phone 1113
Podpisani naznanjam rojakom, a sei.. kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL.
Sobe 801 In 202 Barbel bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti aH drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
JOLIETJU.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. **
Compagnije ? Generale ^ Transalantiqu«
FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, NewYork
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent, 3127 Arc her Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo.
Obuvalo za vsakogar.
Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? Po-trebujcte-li čevlje za težko delo?
Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene.
CENE ZMERNE.
Ed. Bantion,
503 RUBY STREET.

JOLIET, ILL.

b (Nadaljevanje z 2. strani.) 'il v Brazilijo, bil je tam nekaj čez leti, lanskega leta se je preselil v 'teburg med svoje ožje sorodnike in Iti kratkem je pristopil zgoraj-^enjenemu društvu, kar naj bi bilo sPominu tudi drugemu vsakemu no-"Prišlemu rojaku v Ameriko. Rajnki Pušča v stari domovini žalujočega ;eta in mater, enega brata in 2 sestri, ftkaj v Pittsburgu pa dva strienika, ga in Matijo Balkovca, katera sta fiven našega društva posebno potovala, da so se obredi njegovega 'Sreba v najlepšem redu izvršili. Rolf je bil doma iz fare Vinica, vas ^novec na Dolenjskem. Žalujočim 'rišem in ostalim sorodnikom izre-!ln srčno sožalje, a rajnki Ivan Bailee naj počiva v miru in naj mu "de lahka tuja žemljica!
Mihael Vidina.
ta k!
Pittsburg, Pa., 24. maja. — Za delo 'ukaj menda najslabeje; svet je rein vse toži, kaj bo, če bode tarko 'go.
ttmrl je tukaj Nikolaj Malič po dol-bolezni. V soboto 23. t. m. je bil 'Peljan v cerkev, kjer je bila brana !a peta sv. maša za njega ob 10. uri 'P- Po maši so ga odpeljali na po-. jališče. Pripadal je društvu Mate-* Božje Sedem Žalosti št. 33 K. S. K. } Nik Malič je bil najstareji nasede tukaj izmed Slovencev; naselil !t je v Allegheny pred 20. leti. Tukaj (iPušča ženo in dva sina in tri hčere; S sta že davno preskrbljeni, tretja !«v šolo hodi. Pokojnik je bil doma
Vinice, okraj Črnomelj. Naj v miru ^čiva 1
tomrl je tudi Jure Vranešič dne 14. 'tja. Pokopali so ga brez cerkvena blagoslova, samo izpovedan in '^ajan je bil pred sftirtjo. Živel je tft let z neko žensko skupaj in osta-je dva nezakonska otroka.
J. Verbiščar.
Chisholm, Minn., 1. jun. — Včeraj od tukajšnje cerkve pokopali raj-fea rojaka Frank Slabničer, ki je bil kakor eno leto bolan. Zapušča JWcaj ado ženo in dvoje otrok. Po-f°ini je bil član društva s'v. Jožefa, ^tero mu je preskrbelo dostojen po-
V tem slučaju zopet vsak lahko vi-,'> kako dobro je biti ud kakega dru-s|va. Če ubog delavec v dolgi beležil nikjer nima nobene podpore dobiti, le res siromak in zabrede v veliko ^ščino.
.Biti ud katoliškega društva je do-r o v življenju, kajti nad vsakega pride lahko kakšna nesreča ali °lezen; je dobro v slučaju i J111 rt i, kajti društvo skrbi za dosto-' Sprevod in plača stroške za po-
f?b; i(i 0 ž"11 iis kor.i"
' n o za družino, *da žena in "troci ne zapadejo veliki revščini;
dobro po smrti, kajti katoliki društveniki tudi poskrbijo rajnemu bratu darovanje sv. maš in vsi so dolžni moliti za dušni mir pokojnega. Da bi se katoličani naše fare malo zjedinili in da bi se bolj zavedali Medsebojne odvisnosti, se ustanovi tu ?ruštvo katoliških borštnarjev za žene 111 za može. Vsaka žena med 18. in letom in vs^k mož med 18. in 45. etom, ki je malo zmožen angleščine ali pa se hoče učiti po angleško govo-nti» je povabljen pristopiti k temu društvu. Vstopnina stane za žene ?7'00 in za može $4.50. Kateri hočejo Pr'stopiti naj se oglasijo precej v staranju Dr. Nelsona na Clark loca-tlQn za zdravniško preiskovanje.
Katoliška župnija brez dobrih ka-to'iških društev je kakor dvorišče brez stfaže. Rojaki, stisnite roke vsem bratom po edinosti, složnosti
ln medsebojni pomoči do zmage!
_R,'T-
i, Rib Lake, Wis., 28. maja. — Slavno ^dništvo A. Slov. Prosim za natis ^slednjih vrstic rojakom v pojasnilo 1,1 kot odgovor na napade na mene. .Kakor znano, sem jaz pisal dva do-p'sa glede tukajšnjega zemljišča. O-^ačeni so bili tudi pridelki, kaki obro ?'io tukaj, to je vse resnica; to trdim ki sem videl na lastne oči. Precej j6 tudi močvirnate zemlje, ki se pa ahko osuši, vendar pa te ni treba ku-^ti, ker se dobi še d6sti zemlje bolj ^'soko ležeče. Dalje je treba pofnniti, 11:1 Taylor Co. leži bolj proti severu, l°raj je okoli 6 stopinj hladneje kot v p>icagi, 111. ter tudi letna sezona rajša kot v južnih in osrednjih drža-Vah. Treba je toraj severna semena Sejati; ta smo dobili iz Washingtona poljedelskega tajništva brezplačno i E>ne 6. maja so bili prišli štirje ro-lafei
iz Pennsylvanije to zemljo si o-8'edat. Dopadlo se jim ni; rekli so, ^ je kraj premrzel, premočviren in Prekamnit. Ti rojaki niso vedli, kam s° prišli in kam so se bili podali. Za-^edavši to naše malo jezerce, so tr-1 li, da je to Michigansko jezero, ^'oh so ga pa imenovali "morje". Ogledovali so zemljo tik mesta, ka-I^a je res slaba, dalje od mesta niso
■	°teli iti. Eden izmed njih je še bil v ^ložaju takem, da me je sram tukaj ženiti; ni čuda, saj še v dopisu ne ^Ore biti brez keka.
. Res je tukaj še bolj divje, treba se le Prijeti dela in to ni lahko, gozd in ®rmovje spremeniti v rodovitno zem-)0- Dobi se tudi okrogel kamen, te-je treba zmetati na kup in je vse ^bro. Rojaki, kakor tudi jaz, so si Predstavljali, tb zemljo vse drugače,
■	akor je v resnici. Tudi mene ni bila
kupiti. Ker sem pa videl, da ^emci dobro obstojijo (zadnjih 5 let Se je veliko Nemcev iz Chicage, 111.
in Streator, 111., naselilo, ki se vsi pohvalijo o tukajšnjem kraju in ne mislijo iti proč od tukaj), pregovorili so tudi mene ,in tako sem kupil lep kos gozda. Ker sem pa sprevidel, da letos si nikakor ne morem toliko zemlje izčistiti ter obdelati, da bi imel kaj jesti, sem si vzel na pol obdelano farmo v najem. Na tej farmi vidim, da je lansko leto rastla koruza; tudi moj sosed je je letos'vsadil, gotovo pričakuje, da mu bode trud povrnila. Dalje tri milje vzhodno od mojega zemljišča je velika naselbina čeških Nemcev, stara že 9 let; vsi so zadovoljni. Dalje tri milje severno od tukaj je druga'nemška naselbina okoli jezera zvanega Spirit Lake. Jaz sem bil nedavno tam, videl sem veliko sadnega drevja, vse v cvetju, jablane, hru ške in črešnje. Dotičnega farmarja sem vprašal, ako mu sadje dozori; rekel mi je: "Da, obrodi mi vsako leto prav dobro, tako da moram veje podpirati, da se mi ne polomijo." Rekel mi je, da dobi vsako leto okoli 3—4 sto dolarjev za sadje. Zopet drugi se peča največ s pridelovanjem žlahtnih jagod (strawberries). Vprašal sem ga, kako more pričakovati kaj dobička od tega; on mi je rekel, da prav dobro proda svoje jagode, ker so zrele kasneje kot drugje, zato imajo te ceno visoko, tako da se mu več kot splača jih gojiti.
Toraj jaz razvidim, da ti ljudje žive dobro in zadovoljno in med temi ljudmi sem se namenil tudi jaz živeti; ne skrbi me prav nič, kjer človeški rod prebiva, bodem tudi jaz. Slovencem pa rečem: Ne sem!
Urban Olivani nekaj čečka o detelji: da, tukaj smo jo vsejali, padla je doli v Pennsylvaniji, sedaj se je pre<-selila sem ter je že do 10 palcev visoka. Dalje, trava ravno tako: konec junija jo bodo že kosili, in tudi jaz na tej farmi, ki jo imam v najemu, sem si kupil kravo, ki se pase po grmovju in mi da 3 gal mleka na dan, toraj je vendar paša še dobra v grmovju. Dalje si upam pridelati na tej farmi sena in detelje okoli 10 tonov. Seno "Thi-moty" se proda po $10.00 ton, dva tona ga lahko pridelam na akru. Detelja istotako se proda po $9.00 ton. Dose-daj ni bilo treba nobenemu naselniku stradati, vsi živijo zadovoljno. Za spre membo gredo vsako pomlad, ko si obdelajo svoja polja, v gozd lubje lupit, to delajo ko košnje, na zimo gre do pa v gozd; živini poklada lahko žena ali pa bolj odrastli otroci. V gozdu se zasluži od 30 — 45 dol. in hrano; ak<5 pa, ima par dobrih konj, dobi pa $75.00 na mesec s hrano sebi in konjem. To delo bode trajalo najmanj še 25 let.
In to je, za kar sem jaz priporočal tukajšnja zemljišča, ker farmar začetnik z malim denarjem lahko začne, ker »i koj lahko pomaga, Uu ne trpi pomanjkanja ter si počasi čisti zemljo. Jaz sem šele sedaj prišel sem z veliko družino, najemo se do sitega vsaki dan trikrat, imamo tudi' dosti boljšo hrano, kot smo jo imeli v mestih.
Dalje, da bi bil jaz kedaj pisal, da tudi trta obrodi, je laž. V prvem dopisu sem trdil, da trta ne obrodi. Sicer mi je moj sosed pravil, da se en farmar 2 milji zahodno od mesta peča z vinorejo, obrodi dobro ter grozdje dozbri; sicer mu tega ne vrjamem, doJ kler sam ne vidim.
Jožefu Jordanu pa rečem, da v Fair-childu se tudi ne cedi med in mleko, sicer ne bi ondotni farmarji prišli vsako zimo sem s konji delat. Onega dopisa ni on spisal, ker ga osebno poznam, toraj vem, da pisati ne zna. Sicer pa bahačev ne potrebujemo tukaj. Toraj to naj zadostuje za sedaj.
Pozdravljam vse rojake po širni A-meriki. Tebi, A. Slov., pa želim, da bi te čital vsaki Slovenec.
Peter Perushek, Rib Lake, Wis.
Steelton, Pa., 28. maja. — Tukaj so našli v kanalu vtopljenega Ivana Fric-a iz Verškovca, župnija Vivodi-na. Govorica je, da so ga ubili. Ali kolikor je 011 meni znan, ko je bil 3 leta pri meni na hrani in stanu, pa ni imel niti enkrat dela, ker se mu je mešalo, zato jaz mislim, da je bilo tako tudi zdaj, ker ni imel dela več mesecev. On je bil pošten in priljubljen človek. Naj v miru počiva!
Z delom je še zmiraj slabo po starem. Obetajo, da bo "by-by" boljše, ali amerikanski baj-baj je dolg.
Pozdrav vsem rojakom, Am. SI. pa dosti naročnikov in predplačnikov.
J. A. Pibernik.
Valles Las Platinas, New Mexico,
29. maja. — Naznanjam, da se sem preselil v Mexico in prosim, da mi pošljete list na novi naslov.
Tu je jako velika vročina. Dne 20. maja je kazal toplomer 118 stopinj vročine na solncu, a v senci pa 104 stopinje. Noči so jako hladne in dežja je dovolj.
Deželo bom že kasneje opisal; tudi nekaj o delu, ker vem, da bo zanimalo čitalce.
Pozdrav iz vroče Mexike!
Ig. Plahutnik.
Planina, Notranjsko, 12. maja. — Že je en mesec in 12 dni, odkar zapustil sem novo domovino Ameriko ter se podal v svoj rojstni kraj. Spota sem se bil že malo oglasil, in danes rojakom širne dežele Zjedinjenih držav kot drugod poznanih me sporočam iz mojega obiska stare domovine sledeče.
Danes, ko to pišem, sem prišel ravno iz svatbe; kajti nek stari Amerika-nec, ki je prišel pred par leti iz Ame-
rike, zavezal je zakonsko zvestobo z mojo sorodnico, in kot sorodnik bil sem na svatbi, vriskajoč in vesel, kot ves čas, bodisi v rojstnem kot v bližnjem kraju. Bil sem ta čas vesel, žalosten, je2en, včasi skoro mklo v rož'-cah. Prepotoval sem suho, mokro, kot Belo Krajino, ter sem pozdrave, poslane po meni iz Amerike, oddaval povsod. Tako sem 11a Gorenjskem bil kupčevalec kot n. pr. za surovo maslo, živino ter leseno robo.
Te dni dobil sem iz Amerike več razglednic. Tako n. pr. neki prijatelj poslal mi je krasoto, katero je Bog iz Adamovega rebra vstvaril. Zopet drugi ameriškega vojaka z razno opombo. In zopet- drugi me šaljivo vpraša, ali imam saboj marelo kot Pavliha. Zopet nek rojak iz Pennsylvanije je pa poslal nekemu gostilničarju v Planino sledeče priporočilo: "Opljunite roke ter napijte Pogorel-cu." Neimenovani rojak bil je v domovini nedavno. Spominov imam vse-polno iz domovine. Tako 11. pr. bil sem na božjem potu na Jurjevo nedeljo na Ljubljanskem gradu, ki neki že 35 let ni bilo jednake slavnosti; bilo je vse veselo ter trobojnice plapolale so kroginkrog.
Danes odhajam v slavno. Postonjsko jamo in sem preje že malo obiskal Kras ter se mudil v Predjamskem gradu, kjer je smrt storil zadnji gospodar Lugar. Še kakih par mesecev bodem v domovini in je moj naslov:
M. Pogorele, Planina pri Rakeku,
Kranjsko, Austria.
Prvi avtomobil v sveti deželi. Prvi avtomobil, ki so ga videli prebivalci Palestine, je bil last zakonske dvojice Glidden iz Amerike. V spremstvu kon zula Walace si je dvojica ogledala z voza Jeruzalem in okolico. Za to je bilo treba posebnega sultanovega dovoljenja.
Pes—umetnik stradanja. Neki New-yorčan je nehote zaklenil svojega psa v hišo svojega kluba. Ko je zapazil, da je pes izginil, se ni spomnil, da bi ga šel iskat v klub. Šele 26 dni pozneje je nekdo slučajno zaslišal, kako je pes cvilil v zaprti hiši. Člani kluba so odprli hišo ter našli v nekem kotu psa, vsega izstradanega. Spravili so ga h gospodarju, kjer se je kmalu popravil.
Važnost tiska. Nekega dne je govoril linški škof Doppelbauer na občnem zboru ljudskega društva za Gornjo Avstrijo o važnosti tiska ter rekel med drugim: "Zidamo cerkve, olepšavamo oltarje in dajemo miloščine; toda dandanes je ravno tako važno, da podpiramo katoliške liste, kar vam zelo priporočam." Te besede so šle zboro-valcem do srca. Malo dni pozneje je nekdo, ki se je bil udeležil shoda, izročil uredniku katoliškega lista 10,000 K kot podporo za katoliški tisk. Pri tem je dejal, da je govor škofov povod daru.
Kako se je poročil japonski milijonar. Iz San Francisca se poroča: V Los Angeles študira japonski milijonar Katow. Ta se je zagledal v kalifornijsko damo Miss Gwendolin Whi-tham White. Kalifornijske postave pa najstrožje prepovedujejo zakone med belimi in rumenimi. Katow je pa znal postavam okom priti. Naročil si je ladjo, vzel s seboj nevesto in nekega uradnika ter se odpeljal tako daleč na morje, da je dospel v nevtralno ozemlje, kjer niso kalifornijske postave nič več pravomočne. Ondi se je izvršila poroka in mlada dvojica se je vrnila v Los Angeles, kjer je bila potem slovesnost v , čast novoporo-čencema.
Zmaga slovanske pesmi v Parizu. Pevecke Združeni (pevsko združenje) moravskih učiteljev, ki si je s svojimi koncerti pridobilo slavo v raznih nemških in slovanskih mestih, (lani je pelo v Ljubljani), je napravilo letos izlet v Pariz, kjer je dalo več koncertov. Prvi nastop je bil dne 24. aprila v mestni hiši, kjer je češke pevce sprejel župan z mestnim zborom in prefekt (namestnik) pariški. P0 slavnostnem sprejemu se je vršil v mestni dvorani koncert. Zupan in vsi kritiki so čestitali dirigentu na sijajnem vspehu, vsi pariški listi so prinesli o češkem koncertu navdušena poročila. 25 apr. je bil velik javni koncert v Trocaderu. S tem si je češka pesem pridobila tudi' v Parizu ono priznanje, katero zasluži. Najprej so skazali v Parizu češki Sokoli svojo zdatnost, sedaj pa je najboljši češki pevski zbor z dejanjem dokazal resnico, da je Češko konser-vatorij Evrope.
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIM^
SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi Litre ga ozdravljenja-Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z Zbornimi vspe-hi v slučajih reumatizina pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez nietra O, Rev«. W. Prey ta j. Hatnel, Hi.
kTl - * sakl steklenici je
25 in 50 cent. v vseh lekarnah, i F.Ad.R.CHTER&C0. 1
j"5P«arl St., New York.
Filip lEIibler
Northwestern Phone 1422. 1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
B RITNICA
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
Mahkovec & Božich
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino "Elk Brand" pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset. N. W. Phone 384.
MAHKOVEC & BOŽICH,
Emil Bachman
S80 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih ck3 z»akov (badges), regalij, kap, ba»dei in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet' kaj za društvo. Pišite slovensko. K» tolog aa zahte, an je zastonj.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO, kjer točim izvrstno "Elk Brand" pivo. fino žganje, dobro vino in tržim diše-te smodke. Rojaki dobrodošli 1
Math. Stefanich
400 Ohio St.,
Joliet, 111.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chioago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
o. W. Brown, predi Robt. Plloner, podpted
W. G. Wilcox, kasir. >
ViWWAWASVW.ViVAV.W.V.%WMV.V.VAV.V.V/.V«;
>Kje je najbolj varno naložen denar ? %
Hranilnih ulog je: aa milijonov kron.
Rezervnp«™ "ik^.a je: <s00,000 kron.
I
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. I Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje ! 1 hranilnica sama.	'
[ V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseb [ ; ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana t vsem ■ svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to- [ lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava1 država a posebnim zakonom in zato c. kr. sodiSča nalagajo denar malo-! letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poa jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Amerikil Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno \ varnost za vai denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.! Naš zaupnik v Združenih državah je že več let n^š rojak rog GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA! PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
iVWAW.V.V.VANW.'ASVA |
FRANK SAKSER:
ZEMANQVO "GRENKO VINO",
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA "TATRA",
ielodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-■kega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo šelodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdraviL
B. ZEMAN,
777 -A.lpoi*t St. CHICAGO, ILL.
Kapital «100,000.00.
BARBER DILDIKG. OLIET.ILL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota- če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam. ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zju traj, pa do 4. ure pop.
John f Golob
608 N. Broadway Joliet, Illinois
Izdelujem
Kranjske harmonike.
najboljše vrste in sicer.
4 DO S GLASNE.
Cena od $35 do $100
i ~—^—.—
Na željo tudi popravljam in uglasu-; jem harmonike in orgije.
Najlepše in najrodovitneje zemljišče
za kmetije obsegajoče 6000 akrov se kupi od nas po jako nizki ceni. Na tej zemlji pridelaš vse poljske pridelke. Seno zraste 6 čevljev visoko. Na zemljišču je drevja toliko, da ako ga prodaš dobiš več denarja zanj kot pa daš za zemljišče. Zemljišče je poleg železnice in poleg mesta kjer vse lahko kupiš in vse lahko prodaš. Naši pogoji so eno četrtino gotovine prec ostalo plačaš lahko v teku petih let. Obresti si prvo leto prost. Vsak se mora naseliti v 6 mesecih na kupljeno zemljišče. En aker te zemlje stane 16 dolarjev. Naš naselnik g. I. Česnik zna za to vse zemljišče in govori slovensko: on vam pokaže vse natanko ker mi smo prepričani, da je zmožen. Mi plačamo čas kar ga on zamudi za pokazati zemljo. Ztorej pišite za natančno pojasnilo le g. Česniku, ker mi se ne moremo oečati s to stvarjo. Ko si izberete zemljo, pridite v naš urad The First National Bank, Fairchild, Wisconsin in mi vam vse papirje pravilno izdelamo v Clark Countiju Court House. Vsa pi-o.ua pošlite na naslov:
Ignac tesnile,
General Delivery, FAIRCHILD, WISCONSIN.
FAIRCHILD N. E. RAILWAY, N. C. FOSTER, president, Fairchild, Wisconsin.

J. J. KUKAR,
ZASTOPMK
fvseli parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
J. J•
536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
POZOR, SLOVENCI!
Ko semudite v našem mestu se nadejam liašeg p poseta ^
mojjej moderni gostilni.
Točim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in drne;e pijače, tudi prodajem dišeče Uniou-Made' smudke. Rojakom se priporočam.
RUDOLF
Washington St., blixo iOtli Av>,	(JAJIY, IND,
l»rod.«i m [>.in»br«(liie listke; pošiljara denar v star« domovino in posreknjem pri kupovanju zemljišč in lot.
LINJEVIČ,
Ruski listi vseh političnih smeri prinašajo o umrlem generalu simpatično in toplo pisane članke. "Rječ" piše, da če pokojnik ni bil izreden diplomat in vojskovodja, da je bil vsekako karakteristična, tipična glava. Linjevič je bil zelo popularen v armadi, v narodu in v družbi, imenovali so ga vsi na sploh le "očka". Pokojnik je imel zdravo pamet, bil je malo čudak, dobrodušno karajoč, razdražljiv in samo-glavno nepodajen. Linjevič je služil dolga leta življenje ubogega armadne-ga častnika, ki se brez akademične izobrazbe, brez protekcije in brez gmotnih sredstev ni mogel preriti v ospredje. Svojo karijero je začel, kakor večina ruskih častnikov, na Kavkazu, v rusko-turški vojski si je pridobil sicer slavno ime, na višje mesto pa le ni prišel. Šele 1895. 1. je postal poveljnik južno usurskega okraja in za časa bok-serske ustaje so ga izvolili vrhovnim poveljnikom združenih evropejskih vojsk v Kini. Kot tak je proti volji tujih generalov napravil bokserski u-staji hitro konec s tem, da je marširal brez obotavljanja nad Peking in si kitajsko prestolnico tudi takoj podvrgel. S tem je postal po celem svetu slaven. Ko je nastala rusko-ja-ponska vojska, je bil Linjevič poveljnik priamurskega kora. Vsak bi bil mislil, da bodo gospodje v Petrogradu poverili njemu glavno poveljništvo armade; dali so je Kuropatkinu — posledice so vsem znane. Šele po Muk-denu so storili to, kar bi bili po zdravi pameti morali storiti na početku. Linjevič je storil svojo dolžnost, čast armade ni več trpela — a mir je bil sklenjen in s tem je bil konec njegovemu poveljniškemu delovanju. Vojska mu je zaupala brezpogojno, ker je z njo prenašal vse muke in napore. Njegovo pravilo je bilo: Prvi na konju, zadnji v postelji.
ANTON NEMANICH
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Na koga se zanesti
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, «• 1*$, kakor tudi vse	^Ino bolezni, zdravi hitro
in z popolnim uspehom. Zdravljenje	-boleznij
ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem Času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane aa licu od zobobola.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
FRANK MEDOSH
9478 Ewlng Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske d kve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Ch1c8!
Cenlenl gospod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero sto razkazovali za časa moje bolezni, Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim Sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravetfii, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom 00 širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Prane Steklassa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland, O.
Velecenlem gospod doktor)
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljujem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se n§ Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo.
Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box 941 West Newton, Pa
Za pol milijona ruskega premoga bo nakupila dunajska občina za svoje elektrarne. Ruski premog je cenejši in boljši kot prusko-šlezijski.
OBLEKE ČEDITI IN ČISTIT*;
je naše delo. Gladimo obleke vS^ vrste. Prinesite jih k nam; mi jih H pravimo, da izgledajo kot nove. ES uzorec našega dela vas bo prepričan Delo izgotovimo točno za mal | nar.
Bivši igralki v Berolinu, Katarini Parsenov je v pasji razstavi v New Yorku odgrizel neki ruski pes nos, ker se je preveč približala kletki. Obraz je bil zelo lep.
Frank Polh
310 Midlant Ave. Rockdalle, III.
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
j—j-j-pqp
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th STREET,	NEW YORK, N. Y
JOLIET STEAM DYE HOUS* James Straka ft Co. 620-633 Cass St. JOLIET, W Pokličite nas po telefonu N. ' <88. Chicago 489.
Župnik mucenec za svoj narod. Iz Budimpešte se poroča: Porotno sodišče je obsodilo suspendiranega rožen-berskega župnika Andreja Hlinko radi hujskanja proti ogrski narodnosti in radi spisov v poldrugoletno ječo in 400 kron globe.
Nov tip podmorskih čolnov. Mornariška oblast v Washingtonu je naročila podmorski oolri tip Lake, ki bo največji in najhitrejši, kar jih je bilo dosedaj zgrajenih. Čoln bo preplovel pri hitrosti 16 vozljev v uri 3000 morskih milj.
Pozor Slovenci!
Ker se je oglasilo več rojakov, kateri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO.. 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino.
Prevzel sem tam v nrodajo 17,000 akrov najlepše zemlje ter določil za "Slovence F,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 — $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in sicer pod jako ugodnimi pogoji.	• ,.
Jackson Co. je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsako leto 35-40
eol, toplota znaša največ 95.
O tem so se slovenski zaupni možje 21. aprila t. 1. prepričali na lastne oči.
"Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite se tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo. t
Dana Vam je sedaj prilika, napraviti si v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem na mene in pripomnim, da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem.
Kupcem se bodo na zahtevanje poslale slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov, ker se toliko potrebuje za vspešno poljedelstvo.
Slovenci, poslužite se te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta krasna zemljišča ljudje drugih narodnosti.
Prodajam tudi zemljišča v Mich igan-u, Lake Co. aker od $7.00 naprej. Že obdelane farme dobijo se tam za ceno od $600.00 naprej. Nadalje prodajam vozne listke (šifkarte), preskrbim zavarovalnine, kupujem in prodajam nove in stare hiše v Chicagi, ali pa jih zamenjam za farme, pošiljam denarje na vse kraje, iztirjavam zapuščine in opravljam vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestujem mi zaupane denarje po 5 odstot. Dopisujem v slovenskem jeziku.
JOHN J. POLLAK
Hišni in zemljiški posestnik, javni siov. Notar. 534. wt 18th St., Chicago.
Za grehom kazen. "Hlasu Naroda" v Pragi se poroča: Na poseben način je prišel ob življenje v Jiterni te dni delavec Matija Trklin. Nesel je ponoči ukradeno drevo iz gozda domov in nedaleč svojega stanovanja se je spodtaknil; drevo mu je padlo na glavo ter prebilo lobanjo. Zjutraj so našli umirajočega moža pri njegovi hišici.
Mojstrska dela cerkvene umetnosti.
V	Pragi so otvorili v palači grofa Thuna razstavo, ki predočuje razne krasne izdelke cerkvene umetnosti. Raastava vzbuja največjo pozornost.
V	štirih dvoranah je razstavljenih nič manj kot 200 najdragocenejših litur-gičnih predmetov. Razstava je prirejena v proslavo papeževega jubileja.
Otvoritev češke razstave v Pragi se je zvršila dne 12. maja na slavnosten način. Razstavo je otvoril prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, v katerega spremstvu so bili vsi pražki civilni in vojaški dostojanstveniki, minister F'edler, Prašek in Pra-de, dež. in državni poslanci itd. K • otvoritvi je prišlo tudi 69 novinarjev, .zastopnikov dunajskih, francoskih, angležkih in italijanskih listov.
i Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. |
I Kranjska hranilnica v Ljubljani.
USTANOVLJENA LETA 1820.
| sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
j Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906, nad 69 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskegafsklepa
85,105,396 kron,
Majhen razloček. Neki nemški časopis je obelodanil sledečo šalo: Čvrst rudokop v Mansfeldu je bil zelo podoben knezu Bismarcku. Na to svojo vnanjo podobnost je bil zelo ponosen. Nekega večera je sedel v krogu svojih tovarišev v gostilni ter se bahal s tem. Povdarjal je, da ima natančno isto podobo, isto velikost, enako brado, iste poteze na obrazu, samo dva funta je lažji od Bismarcka. Temu besedičenju je pristavil nek tovariš: "Seveda, ta dva funta ti manjkata na možganih."
Nova japonska parobrodna zveza. Društvo "Nippon" ustanovi novo par-niško zvezo za tovorni promet med Japonsko skozi sueški kanal v London in New*York. Dosedaj se Japonska ni udeleževala pri trgovini v severnem Atlantiku. Dosedaj vzdrževala je imenovana družba samo redno poštno in potniško progo z Londonom; poleg tega pa vzdržuje tudi več črt v Avstralijo in čez Tihi ocean v Ameriko. Kedar bo ustanovljena gori omenjena tovorna proga, pr eže-na bo vsa zemlja z japonski vi-škimi črtami.
lillf»Jl
VSAKDO "VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PR Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
B. BERKOWITZ,
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroh spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popr^vnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.
E.mT^^EWING COMPANY
IpozoRrHpozo^
j Bliža se sezona balov in domačih veselic. •! S Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača ■! 5	v dno pri roki. In to je gotovo	H;
i JUH slovenski popj
J ^gl^m ki ga izdeluje znana [j
I Joliet Sloven i c Bottling Co. ji
$	913 N. Scott Street, Joliet, 111.
S Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344.J;
2j	Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna hi
%	hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in Ji
%	prepričani boste, da trdimo zgolj lvsnico. Nadalje izdeluje ista drui- >,
S	ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri- J
J«	poroči t. Rojaki podpirajte d omače podjetje in držite se gesla: jI
S	SVOJI E SVOJIM! Ž
ROJAKOM !
priporočam svojo	i
Gostilno,*1®!
tjer se toči vedno sveže pivo, žganje ' ter najboljša vina. Tržim tudi
domače smodke.	'
.A-rxt. Slsioff, ;
N. W. Phone 6og.	«
1137 N. Hickory St.,	Joliet '
The Joliet National Mi j
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE j KRAJE SVETA.	,
KAPITAL $100,000.00 <
T. A. MASON, predsednik.	J
G. M. CAMPBELL, podpredsednik	1
ROBT. T. KELLY, blagajnik.	i Na voglu Chicago in Clinton ulic. <
1 ^Pletenje las.fj
pletem verižice, prstane, cve- < in drugo iz LAS. To is ! lep spominek za može L. mladeniče.
DELO IZVRSTNO.
| MRS. M. STAUDOHAR !
^^107 Indiana St., Joliet, 111. 1.
g-------------si
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvorili novo lepo urejeno
GOSTILNO i
kjer se toči dobro pivo, whiskey in ' vino ter prodajajo fine cigare. Obi-ičite nasi
DRNULC ft BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Rojaki! Pijte	|
"Elk Brand" pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts. N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ..............37,877,422 K
Posojila občinam in kor-
poracijam............ 1,979,582 K
Menice.......-......... 738,000 K
Vrednostni papirji....... 32,977,286 K
Vrednost kis v Ljubljani, Trstu in Dunaju ter graščin ............... 2,920,893 K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, W se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem j na Kranjskem.