SPREMEMBE IN DOPOLNITVE V MUZEJSKIH ZBIRKAH Tudi X letošnjem letu so muzejske zbirke Loškega muzeja doživele nekatere spremembe in dopolnitve. Zbirke v pritličju so še naprej ostale nespremenjene, čeprav so oziroma liodo tudi tu po dolgoročnem načrtu potrebne večje preuredit\e, Le-le so vezane na pridobitev ozi roma funkcionalno ureditev prostorov v kleti ob nekdanjem grajskem vhodu. To pa je se veda povezano z večjimi finančnimi sredstvi, ki bodo na voljo v pribodnjih letih. Delno preurejene in za\'arovane pa so bile letos zbirke v prvem nadstropju. Iz zbirke obrti je bilo izločeno oziroma premeščeno si- tarstvo. Na izpraznjeno mesto je bilo presla\- Ijeno usnjarstvo, ki je doslej zavzemalo, sku paj z drugimi manjšimi obrtmi, južni del zbirke. Izpraznjeni južni del obrtne zbirke je bil uporabljen za prikaz nove obrti — streharstvo. Predstavljeni in ponazorjeni so trije načini kritja strehe: skril, slama in skodle. Uporabljen je bil tako imenovani šolski način prikazovanja. \ sak od teh načinov kritja je prikazan tako, da je raizločno viden način dela, vidni pa so tudi vsi pri kritju uporab ljeni elementi. Manjka še ponazoritev prido bivanja oziroma prirejanja posameznih krovnih elementov, v glavnem skrilnih ploščic, škopni- kov in skodl. Ta naloga bo opravljena v pri hodnosti. .Sitarstvo. ki je bilo izločeno iz dosedadjega okolja, je bilo premeščeno v zbirko, kjer je bila nekdaj ponazorjena kmečka hiša. Ta ponazoritev pa je v luči originalne in popolne opreme .^koparjeve hiše v muzeju na prostem izgubila svojo nekdanja veljavo in je bila torej preureditev zbirke umestna. Pri preureja nju zbirke je bil eden glavnih namenov, ohra niti ključne atribute nekdanje zbirke, to je lesen strop in značilno kmečko peč. Odločitev, da sem prestavi sitarstvo, ob tem ni bila slu čajna. Sitarstvo je ena najbolj čistih hišnih obrti, torej tistih, pri katerih se proizvodni proces skoraj v celoti odvija v prostorih, ki so prvenstveno namenjeni prebivanju. Tako so nekdanji elementi postali v novi zbirki dobro došlo dopolnilo prikazani obrti. Z novo posta vitvijo je sitarstvo prikazano bolj nazorno in je dopolnjeno z nekaterimi novimi orodji. Eksponati so bili zaradi slabega in grajanja vrednega odnosa obiskovalcev do razstavljenih muzealij pred preselitvijo, v slabem stanju. Na pol izdelano sito, napeto na statvah, ki naj bi nazorno, praktično in učinko\ito prika zalo delo Sitarja, je bilo močno poškodovano, »knofi« žime so bili bolj podobni neurejenemu odpadnemu materialu kot pa lepo urejenim in povezanim snopkom žime, pripravljenim za tkanje. Vse to je bilo popravljeno in urejeno v spodobno obliko, seveda ne brez težav in stroškov. V zbirko je bila uvedena tudi novost. Z odkupom inventarja in dokumentacije sitar- skega trgovca-manufakturista iz Stražišča je muzej pridobil pomembno in dragoceno, morda celo edinstveno gradivo, ki mimo vsega ilu strira tudi obdobje, ko je sitarstvo prešlo v čas manufakturalno-kapitalističnih odnosov. Del te ga gradiva, ki naj ilustrira trgovanje s siti in zadnjo fazo razvoja sitarske proizvodnje, je že razstavljen. Z nadaljnjim študijem sitarstva v zadnji dobi pred njegovim zatonom, ki ga omogoča pridobljeno gradivo, pa tudi s študi jem muzeološke ponazoritve, bo ta zbirka do bila svojo določnejšo in dokončno obliko. Makete kmečkih hiš so bile prenesene v zbirko ljudske umetnosti in tako skupno z maketo Spanove hiše dopolnjujejo prikaz kmečke arhitekture. — To so glavne vidne preureditve v muzejskih zbirkah. Letos pa je bilo rešeno v zbirkah še eno vprašanje. Kočljivo stanje, ki ga je vedno znova povzročal že omenjeni in vse prej kot pravilni odnos obiskovalcev do muzealij, pred vsem v zbirkah tkalstvo, barvarstvo, obrti in sitarstvo, je zahtevalo hitro in učinkovito re šitev. Obiskovalce je bilo nujno potrebno za držati v taki oddaljenosti od razstavljenega inventarja, da bi bilo onemogočeno dotikanje in otipavanje ter s tem v zvezi seveda njegovo poškodovanje. To smo dosegli s preprosto pre- grajo iz vrvi, napete skozi fiksirana stojala. Ta prcgraja je bila postavljena samo v že omenjenih zbirkah, ki so bile najbolj ogrožene. Karakteristika razstavljanja v teh zbirkah nam reč onemogoča uporabo vitrin. Dejstvu, da S pregrajo ni bil storjen kak poseben napre- 14* 211 dek 2 vidika moderne muzeologije, se zoper- stavlja naloga, da je eksponate treba zaščititi. V danem primeru pa je bila izbrana edina učinkovita možnost. Janez Eržen LETOŠNJA DELA V MUZEJU NA PROSTEM V skansenu Loškega muzeja letos niso bile opravljene večje akcije, ker so to preprečevale zapreke različnega izvora. Po načrtu bi ena od večjih akcij morala biti prestavitev žage samice. Vse objekte te vrste, ki smo jih pre gledali na terenu, pa smo zaradi prevelikih dimenzij morali odkloniti. Problem je pred stavljala tudi lokacija, saj zaradi svojstvenega karakterja tega objekta, ni mogoče izbirati med številnimi variantami. Zaradi tega je bilo vprašanje prestavitve žage odloženo za nedo ločen čas, t. j. do dne, ko bomo našli na našem muzejskem področju žago, ki bo po dimenzijah primerna za loški skansen. Kot bomo videli, pa smo nepričakovano le našli ustrezno žago. ki bo v prihodnjem letu dopolnila skansen. Prva od akcij je bila letos prestavitev in predstavitev oglarstva. Lokacijo smo našli v skrajnem zapadnem kotu grajskega vrta. Ob jekt, oglarsko kolibo, pa smo našli in odkupili v Cabračah v juliju letos. Opravljena so bila tudi zemeljska dela za postavitev oglarske kope, ki bo prišla na vrsto v prihodnjem letu. Druga akcija v skansenu je bila navezana na kozolec. Le-ta je bil sicer postavljen že v drugem letu del na grajskem vrtu, vendar je bil tedaj provizorno pokrit z deskami, mo ral pa bi imeti slamnato ali skodlasto streho. Odločili smo se za slamnato in danes ima ko zolec že povsem drugačni videz. Postavitev zidanega vaškega znamenja tudi letos ni bila mogoča, ker freske z znamenja v Volči, ki so namenjena za skansen, še niso konservirane, kot to zahtevajo pogoji razstav ljanja na prostem. Tudi ta akcija predstavlja eno važnejših nalog v delovnem programu mu zeja na prostem v prihodnjem letu. Jeseni, ko zaradi vremenskih razmer ni bilo mogoče več planirati večjih del na prostem, smo nepričakovano v Davči našli žago, ki bo po dimenzijah primerna za loški skansen. Za Jetos smo se omejili na izbiro lokacije. Ob lokaciji za žago se je pojavil, kot že prej pri mlinu, problem vode. ki naj vsaj nakaže ozi roma delno ponazori funkcioniranje objekta. Ta prvi pogoj je število možnih lokacij prak tično skrčil na dve. Od teh dveh je kot naj ugodnejša za sedaj ostala ona nad mlinom v pobočju platoja pod čebelnjakom. S provizorno postavitvijo dimenzioniranega profila žage smo ge prepričali, da je prav ta varianta od vseh najprimernejša. Zaradi nestalnih vremenskih pogojev v jeseni, delno pa tudi zaradi večjih finančnih izdatkov, ki so za prestavitev in od kup žage potrebni, a za letos niso bili pred videni, smo to veliko akcijo določili za pri hodnje leto. Letos torej v muzeju na prostem ni bilo opravljenih mnogo del, ki bi prinesla končne rezultate. Opravljene pa so bile obsežne pri prave za uspešno nadaljnje delo v prihodnjem letu. Zaradi prizorišča Škofjeloških poletnih prireditev, ki je bilo letos prestavljeno v am- bient skansena, pa je bilo treba opustiti tudi večja zemeljska dela. Slej ko prej je ostalo odprto vprašanje konservacije lesenih objektov v skansenu. Preizkušeni in visokokvalitetni pre parati, ki jih z uspehom uporabljajo v podob nih muzejih v tujini, so za nas. zaradi skoraj astronomskih vsot, ki bi jih zanje in za kon- servacijo z njimi potrošili, nedosegljivi. Za radi prvega pogoja, da s prepariranjem in kon- serviranjem objektom ne bomo spremenili se- Alei Mrzel ZAfiASNO POROČILO O SONDIRANJU GRAJSKEGA DVORIŠČA Loški grad je v svoji več kot sedem stoletij dolgi zgodovini brez dvoma doživel številne spremembe in prezidave. Nekatere spremembe so sprožile povečane potrebe, druge zopet na ravne katastrofe, tretjim pa je morda botroval novi namen, kateremu naj bi grad služil. Prvotni zunanji videz gradu bi danes brez dvoma težko rekonstruirali, prav tako težko pa bi v današnjih grajskih prostorih našli sledove njegove najstarejše zidave. V najstarejših do kumentih so namreč našteti le nekateri pro stori, ni pa grad natančneje opisan. 212