Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*50 Din. 3>elavsko- kmetski ti st. Spominjajte se so-druga Sedeja, Klopčiča, spominjaj se trpljenja rudarjev in nešteto drugih borcev za proletarsko stvar! Dokažite, da čutite z njimi in jim pošljite kak prispevek! Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 9/11. Leto 1. Žerjav. LJUBLJANA, 13. novembra 1924. Stev. 13. Večina sodrugov iz ljubljanskih zaporov je na prostem ! h' P° triinpolmesečnem preiskoval-nem zaporu so bili pretekli teden izpuščeni na prosto sodrugi: Le-mež, Makuc, J. Zor ga, Vrhove, Osterc, Velkavrh, Gorenc in Ku-sold. V zaporu je ostal še sodr. Hlebec. Tako se je končala dolgotrajna preiskava proti sodrugom in vse, meščansko časopisje, ki je napovedalo velikanska razkritja, je kot vedno tudi to pot postavljeno na laž. Ko smo ope-tovano intervenirali za izpustitev sodrugov, je višja inštanca sklenita, da morajo vsi ostati nadalje v preiskovalnem zaporu do obravnave, ker se morajo zagovarjati za kazenske zadeve, ki predvidevajo kazen več kot 10 let in celo smrt. Nad desetletno ječo je bur-žuazija nantenila našim sodrugom, po štirimesečni preiskavi se pa ugotovi, da ni proti sodrugom nobenega obtežilnega materiala, na podlagi katerega bi prišli pred obravnavo in bili sojeni. Skoro štiri mesece so gospodje po nedolžnem držali v preiskovalnem zaporu naše sodruge, ki so večinoma družinski očetje. Ali jim bo povrnil materialno škodo tisti, ki jim je pripisoval krivico?! Dočim najtopleje pozdravljamo osvobojene sodruge, protestiramo najodločneje proti temu, da se ne izpusti s. Hlebca in 24 celjskih jetnikov, ki sede . že šesti mesec v preiskovalnem zaporu, ne da bi se jim moglo dokazovati kako krivdo. Izpustite jih na prosto! PašičPribičevič- 1 o tritedenski komediji se je kriza rešila na ta način, ki ga je želeta mQ_ narhija in militaristična klika od vsega početka, to je s tem, daje d. ’ ' ]j vlado Pašič-Pribičevič-Zerjavu, ki ra55pU. stiti parlament in izvršiti nasilne volitve do 8. februarja 1. 1925. Ko je prišla koncem julij?, na krmilo Dsvidovič-Korošec-Spahova vlada „demo-kl'acije in parlamentarizma, sporazuma, zakona in poštenosti1' in ko je začela de-1 1 n» vse strani frazarske obljube, tedaj smo mi rgjjjj delavcem in kmetom, naj 86 ne, a,,,° “mamiti in uspavati s praz-je^sedela' že^v*" °.bliubami gospode, ki vije in dokazaC^ie ^ Juf8!a: kmeta in .delavca.“ J na besede, ampak na dejanja! Klerikalne besede so eno, a klerikalna dejanja so drugo. Klerikalne besede' obljubljajo' raj a klerikalna dejanja vodijo nazaj v Pašič- Pribičevičevsko reakcijo. In dogodki so dokazali, da srno imeli prav. Vlada bloka (Davidovič-Spaho-Korošec) ni stopila na prste srbski kapitalistični in vojaški gospodi, temveč je hlapčevsko uklonila pred njo hrbet, dočim je istočasno ^zatirala delavsko gibanje. In ko je militaristična gospoda povzročila krizo, niso klerikalci napovedali boja tej gospodi, ampak so rekli: Radič je kriv, da nam kralj ne da zopet vlade. S takim podlim ravnanjem so dali nove korajže skrajni reakciji, ki bo izvedla volitve v znamenju najhujšega nasilja. Klerikalci niso upravičeni, da farizejsko lajajo na novo reakcionarno vlado, ker so klerikalci s svojo politiko pripravili povratek Žerjavovega režima. Ali so to storili namenoma ali nenamenoma, to je v politiki vseeno, kajti glavna stvar je •— rezultat. Tri tedne se je pripravljalo pot Pašič-Pribičevičevi vladi. Tri tedne j,e bila skrajna srbska reakcija marljivo na delu. In vse te tri tedne niso vstali klerikalci odločno proti podzemeljskemu delu srbske reakcionarne gospode. Nasprotno! Uklanjali so še ji in napadali Radiča, zakaj da ne molči o hrvatski republiki. In kdor se klanja, je uklonjen. Pašič-Pribičevič (P.-P.) sta stopila na sklonjeno hrbtišče Da-vidovič-Korošec-Spahine trojice, stopila sta na slovensko, lirvatsko in srbsko ljudstvo, ki je poverilo svojo usodo voditeljem, ki so korajžni napram zatiranemu delavstvu in pasje ponižni napram zatiralcem. In železno peto Pribičevičeve diktature bo slovensko delovno ljudstvo bolj čutilo kot pa SLS in njen nesposobni voditelj Korošec. A to bo morda tudi zbrihtalo slovensko delovno ljudstvo, da bo krepko zagrabilo za železno žerjavovo peto in Koroščevo hrbtenico, da jim bo odpovedalo svoje zaupanje in da bo svojo usodo vzelo v svoje roke. Pasič-Pribičevičeva vlada je po številu že dvanajsta meščanska vlada v Jugoslaviji. Po bridkih izkušnjah z vsemi meščanskimi strankami brez izjeme se menda bo delavsko-kmetsko ljudstvo toliko spametovalo po dvanajst vladah, da bo trinajsta številka nesrečna za jugoslovansko buržuazijo, pa ne za delavce in kmete. Delavci in kmetje morajo napeti vse sile, da se ne povrne zopet Pašič-Pribi-čevičeva diktatura. Da se pa ta ne bo povrnila, zavisi od zavednosti delavcev in kmetov. Širši opozicionalni blok (Davido-vič-lladič-Korosec-Spabo) se noče in ne namerava dosledno boriti proti reakciji in diktaturi arijke buržuazije. Da tega ne namerava. (okazuje njegova praksa in njegov volivni manifest, ki se izgublja v frazah. Širši blok in klerikalci posebej se hočejo le sporazumeti s srbsko gospodo, da bi v sporazumu z njo jahali delovno ljudstvo Ju oglavij«. Vs stranke se že pripravljajo za volitve. Ladikali in demokrati imajo v rokah vLJo, blagajno, tiskarne, žandarme-Orjuno in Srnao. Širši opozicionalni ok (Davidovič-Radič-Spaho-Korošec) ima is ®r,u’> denar, ali vlada ne bo dovolila svobode agitacije zlasti Radičevi JIRSS ne. Delavci m revni kmetje pa nimamo n,ti vlade, n.ti denarja, , niti 'tiskarn, niti prizme, niti svobode — aii imamo pa eno in to zaleže več kot vse drugo: samozavest in trdno željo, da se osvobodimo izkoriščanja in zatiranja. Imamo lačne želodce, lačne družine, žuljave roke, vlažna stanovanja po kleteh in vagonih in — bridke izkušnje teh šest v katerih nas je neusmiljeno bil bič ju6u»lovan*ke bur- žuazije zate/, ker nismo bili enotni, ker so mnogi /telavci in kmetje glasovali in poverili svfije želodce in duše meščanski klerikalni iitranki. Star in resničen je nauk, da posameznega človeka ne spametujejo nauki drugih ljudi, ampak da se spametuje le na podlagi svojih lastnih izkušenj. Isto velja za večje skupine ljudi. Delavci in kmetje Slovenije smo menda v šest letih dovolj preizkusili, da spoznamo glavno svojo potrebo — enotnega, složnega nastopanja proti gospodi. Razcepljeni smo bili plen reakcije in nasilja, združeni bomo svoje sreče kovači. Volitve ne bodo prinesle končne odločitve, ker je še nikdar niso in je ne morejo, ali volitve bodo pokazale razmerje sil. Delavci in revni kmetje Slovenije pojdimo kljub vsemu, kljub vsej reakciji združeno v volilni boj: proti poostreni reakciji srbske buržuazije ! proti nacionalnemu in socialnemu zatiranju ! proti zakonu o zaščiti države! proti korupciji, draginji, oderuštvu in posrednim davkom! za obdavčenje kapitalistov ! Proti brezposelnosti! Proti oboroževanju, za mir med narodi in upostavo zvez s sovjetsko Rusijo! Za vlado delavcev in kmetov.! Za svobodno delavsko-kmetsko Slovenijo ! Za federativno zvezo delavsko-kmet-skih republik Jugoslavije in Balkana! Kmetu zemljo, delavcu tovarno! Klerikalni manifest. Klerikalci so izdali svoj prvi volilni oklic v posebni izdaji „Slovenca“. Oklic je kratek, poln fraz, brez jedra. Vidi se, da so klerikalci izgubili ravnotežje in da ne vedo, s kakšnimi parolami bi prevarali ljudi, da bi glasovali za klerikalce. Manifest se prične: »Korakali smo po potu do samostojne Slovenije, do popolne ravnopravnosti. Toda odstopiti smo morali od tega pota, čeprav srno imeli z enakomislečimi Srbi in Hrvati v narodni skupščini večino, ter prepustiti usodo naših narodov trem zlim duhovom: Pašiču, Pribičeviču in Žerjavu." Nato sledijo nove volivne klerikalne parole: Slovenska individualnost, najširša svoboda in vsestranska poštenost stoje v vrsti slovenskih idealov med prvimi. Vsi ti ideali se dajo doseči z revizijo ustave in z zakonom . . . Spoštovanje ljudske volje se mora jasno v ustavi zajamčiti . . . Živela Slovenija!, Živela svoboda! Živela poštenost! Za njo v volivni boj! Kot se vidi iz tega manifesta, je SLS pozabila na avtonomijo Slovenije in na glavne interese kmetov in delavcev. SLS postavlja nekake splošne frazerske parole, ki ne pomenijo nič drugega kot poskus sporazuma s srbsko gospodo na račun slovenskega de-lovne?* 'iudstva. Klerikalci pravijo sicer Živc.„ o v oboda! ali iz klerikalne prakse vemo dobro, kaj ta svoboda pomeni. Klerikalci niso za svobodo delavskega razreda in njihovih organizacij, ampak le za svobodo klerikalne gospode. Klerikalci v svojem nazad-njaštvu ne zaostajajo mnogo za Žer-javovci. Žerjavovci prekašajo klerikalce le v tem, da razen z drugimi sredstvi terorizirajo ljudstvo tudi z oboroženo Orjuno. In ko so bili klerikalci na vladi, niso hoteli razpustiti Orjune, temveč so držali izven zakona delavske organizacije. To dokazuje, da je klerikalcem vendar ljubša Orjuna kot pa del. organizacije. Če hoče priti proletariat v boljše razmere, mora napraviti konec klerikalni in orjunski „svobodi“ in upo-staviti res svobodno delavsko-kmetsko Slovenijo! HR8S. Novi Pašič-Pribičevičev režim hoče izvajati najhujše nasilje nad HRSS (hrvatsko republikansko seljačko stranko). Radič je menda radi tega zopet zapustil Jugoslavijo. Poslanec Preda-vec je pa žurnalistom izjavil: „HRSS bo ostala v kmetski internacionali, ker nima razloga, da izstopi. Jasno je, da HRSS ostane pri svojem programu. HRSS se je posrečilo, da iztrebi komunizem, kjerkoli je prevladala s svojim vplivom. G. Radič ne bo odšel v inozemstvo." To je malo Čudno govorjenje — ostati v rdeči kmetski internacionali in trebiti komunizem. Taka izjava je popolnoma podobna nedavnemu govorjenju Radiča, ki se je v istem govoru izjavil za republiko in monarhijo. Treba je biti za eno ali za drugo. Oboje je nemogoče istočasno. In napačno je voditi boj proti reakciji na ta način, da se govori delavcem in kmetom eno, gospodi pa drugo. Ljudstvo ne potrebuje voditeljev z dvema glavama, ampak odločne, dosledne voditelje, ki gredo po začrtani poti. Zavezniki. Naši klerikalci so „fejst“ ljudje, samo čudno politiko vodijo. L. 1920. so pri volitvah v konštituajnto pogoreli. O. Korošec je pomislil, s čim bi zopet pridobil ljudi za S(tranko) Ljudskih) S(leparjev) — in je iznašel avtonomijo Slovenije. Agitiral je za avtonomijo, dokler SLS nf prišla na vlado. Kajti, ko so stopili klerikalci na vlado, so popolnoma pozabili na avtonomijo, ker so to zahtevali od njih višji faktorji in so se začeli navduševati ljudi, za ustavno monarhijo, red, zakon in poštenost! Radič jim je pripomogel v vlado, kralj pa jih je trpel na vladi pod pogojem, da pozabijo na avtonomijo. Ali potem jih je poslal iz vlade in jim stavil še večje zahteve. Istočasno, ko so klerikalci do tal klonili svoje hrbtenice, samo da bi prišli zopet v vlado, je pa njihov »zaveznik11 Radič tako odrihal po monarhiji, da monarhisti niso mogli več zaupati kle-čeplaztvu klerikalcev in jih niso pustili nazaj na ministrske stolčke. To je seveda razjezilo klerikalske koritarje, ki so dali tudi duška svoji jezi v št. 253. „Slovenca“. Tam piše Slovenec med drugim: To bi nas lahko privedlo do tega, da bi razčlenjevali osebnost tega voditelja hrvatskega naroda, loda za nas kot politika. Naj bo g. Radič tak ali tak, za politika, ki mora imeti globoko razvit čut odgovornosti za vsako svojo besedo in dejanje, ne sodi. 0. Radie pa ima še to jako nesimpatično lastnost, da svoje lastne napake, ki jih v svojem bolestnem samoljubju seveda na sebi ne vidi, pripisuje drugim. Tako venomer trdi, da dr. Korošec ne vodi načelne politike, ampak samo taktično. (To se pravi, da je Korošec samo za korito. Op. ur.) Dalje pravi „ Slo venec11: . . Dočim g, Radič ni pokazal doslej niti trdnosti in doslednosti v načelih niti taktične modrosti in prevdatmosti. Danes proglaša kvazi -boljševiško republiko, jutri se pred grofom Begouenom izjavi praktično za monarhijo, samo da je po angleškem vzorcu, pojutrišnjem pa zopet napada monarha na način, ki je v popolnem protislovju z angleškimi običaji. Danes je g. Radič navdušen za delavsko stranko, jutri se hvali, da ima svoje najboljše prijatelje med konservativnimi lordi. Danes hvali krščanske tradicije angleških laburistov, jutri spušča framazpuske fraze. 1 n tako dalje. Z eno besedo, g. Radič se je s svojo demagoško, nestalno in od ene skrajnosti do druge nihajočo miselnostjo za današnje čase preživel, in kar imenuje na sebi načelnost, ni nič drugega kakor velika samoprevara njegove prenapete samozaljubljenosti. Sedanji trenutek rabi ljudi drugačne politične miselnosti in kova: praktičnih delavcev, ljudi, ki pozabljajo nase in se znajo’ brzdati, mož, ki svoja načela v vsakdanjem! neumornem delu vztrajno udejstvujejo in brez potrebe ne bliščijo z duhovitostmi, ki se izkažejo v dejanskem življenju kot prazna pena, 'politikov, ki-imajo pred očmi cn cilj, ne pa tUoč fantomov.u Tako je prav. Zato mora obrniti delavstvo hrbet vsem takim samoljubnim politikantom, ki se samo igrajo z ljudstvom za svoje osebne interese. Delavstvo bo bridkih izkušnjah teh let volilo svoje delavske borce. Najemniki in podnajem* mki zahtevajo svoje pravice. V soboto zvečer seje vršil v Ljubljani dobro obiskan shod stanovanjskih najemnikov in podnajemnikov oziroma sostanovalcev. Za predsednika shoda je bil izvoljen Veneajz, ki je tudi na kratko podal sliko stan ja 'najemnikov in kako hoče vlada še poslabšati njihovo stanje z ■ novim stanovanjskim zakonom. Ožigosal je. zlasti finančnega ministra Sto jadinoviča. ki 'e poročal „zvezi narodovu. da v Jugoslaviji sploh ni stanovanjske b\le. Sto:jidinovič torej ni hotel videti (i,'!0 Vovnatih bajt v Beogradu, stotin vagonov, v katerih morajo stanovati Zagrebčani, 1 ,;ubjjaiičani i. dr. Izjava Stojadinoviča dokazuje, tja naše vlade nočejo imeti razumevanja za stanovanjsko vprašanje. Vlada je dovolila za vso državo 5 milijonov Din za zidanje hiš, a beograjskim hišnim posestnikom je dala 500' milijonov Din za povzdigo hotelov. Zaščiti je treba ne samo najemnike, ampak tudi podnajemnike. Na Dunaja se daje milijone in milijone za lajšanje stanovanjske bede, pri nas pa nič. Občine morajo vzeti to vprašanje v svoj delokrog. Za Vencajzem je govoril Gustinčič, ki je zlasti naglašal, da je treba v bodoče obračati pozornost na to, da prevzamejo stanovanjske zadeve stanovanj samo občine. Kritiziral je vlado in zlasti sedanjo kapitalistično družbo, ki stremi samo za tem, da ugodi hišnim posestnikom, tira pa še dalje v drvarnice in v podstrešja delavca in uradnika. Naj raj« država zida za orožništvo in vojaštvo svoje stavbe, kot pa da odkupuje stanovanjske privatne hiše, ali pa naj odkupi vojašnice od občin, da morejo te z odkupljenim denarjem zidati zato primerne hiše. Občina, ne kapitalist naj zida hiše. Za njim je govoril g. Rupnik. Zidali bi tildi mi, je poudarjal, ali treba nam je posojila, kot ga nudijo druge državo. Razni najemniki so zmetali tisočake in tisočake raznim stanovanjskim komisijam za kolkovine, pa so še danes pri starem. Dal;e je zahteval v govoru, da naj občina zida zase, država zase ter da naj se premoženje vsem verižn i kom kontiscira. Govoril je še bi' ši občinski svetovalec g. Mihevc, ki je med drugimi izvajanji prebral še dopis društva hišnih posestnikov, s podpisom g. Freliha, kjer hoče predsednik sugerirati na župana Periča, naj ne spravlja v jsko je postavljenih 660 milijonov več! Herriot je v skrbeh, kako bi knl veliki primankljaj. Iz: bur-žuadje si ne upa iztisniti več denarja, da ga ne bi vrgla več iz sedla. Zato hoče udariti po uradnikih, katerih je skupaj z njihovimi družinami 3 milijone. Uradniki so slabo pkčani in so silno ogorčeni nad tako »demokratičnostjo" ..demokratične vlade". Zato so urad- Maksim Gorkij: Oewefi januar. (Nadaljevanje.) ,Na- „Od štirih zjutraj stojimo,“ so govorili, ravnost strašno!" „Leži in — umri . . .“ »Odšli bi vi, kaj? Tudi mi bi odšli v vojašnice, v toploto." „Koliko je ura?" Bilo je okrog dveh. »Zakaj se vznemirjate? Kaj čakate?" — je govoril narednik. Njegove besede, njegov soliden obraz in resen, prepričevalen ton je ohlajal ljudi. V vsem, kar je govoril, je bil nekak poseben smisel, bolj globok nego njegove priproste besede. „Kaj čakate! Ničesar... Le, da vojaštvo radi vas trpi." „Kaj nas boste streljali? — je vprašal mlad človek v kapuci. Narednik je pomolčal in mirno odgovoril: „Ukažejo — bomo!" Odgovor je vzbudil izbruh očitanja, psovk, posmehovanja. »Zakaj? Zakaj?" — je spraševal od vseh najglasneje visok, rujav človek. „Ker ne ubogate ukazov načelstva," je pojasnjeval narednik in drgnil lice. VojaTri so poslušali govorjenje množice in pobiti kimali.' Nekdo iz njih je tiho vzkliknil: »Rad bi nekaj toplega sedaj! »Moje 1. srdit, mrk glas. - hočoi: je vprašal neki »Nisem zver,“ je godrnjaje in užaljeno odgovoril vojak. Vsi so bili hladni in brezčutni kakor njih puške — kar so razumeli' nekateri iz množice. Mnogo oči je gledalo v širok priploščen obraz v dolgi vrsti stoječih vojakov s hladno, molčečo radovednostjo, z zaničevanjem, ugibanjem. Večina se je trudila, da jih razžge z ognjem svoje razburjenosti, da zgane nekaj v srcih, ki so pod vplivom vojašnice krepko stisnjena, v glavah, ki so nasmetene s smetmi-vojaške znanosti. Večina ljudi je hotela nekaj delati, nekako utelesiti svoja čuvstva in misli o življenju ter se je uporno udarjala ob to sivo, hladno kamenje, ki je želelo samo enega — kako bi segrelo svoja telesa. Vedno bolj vneto so zvenele beskle, vedno bolj jasni so postajali govori. „Vojaki,“ je govoril krepak mož z veliko brado in modrimi očmi. „Kdo ste vi? Otroci ruskega naroda. Obubožal je narod, pobit je, zapuščen brez obrambe, brez dela in kruha. Danes pa je šel, da proti carja za pomoč, a car vam je velel, da streljate v narod, da ubijate. Vojaki! Narod — očetje in bratje vaši — se trudijo ne samo za sebe, nego tudi za vas. Vas so postavili proti njemu, proti narodu, vas pehajo na očetomor, bratomor. Pomislite! Ali ne razumete, da greste pr..,; samim sebi?“ Ta glas, miren in jasen, lep obraz in sivi lasje v bradi, vsa postava človeka ter njegove priproste, resnične besede so vidno razburjale vojake. Povesili so oči pred govim pogledom, poslušali pazljive .najau z glavo, vzdihovali, drugi so mršili obrvi, se ozirali, nekdo je pol-tiho svetoval: „i s tem se nemška buržuazija še ne zadovoljuje. Kakor hitro je bil razpuščen parlament, je dala vlada policijsko preganjati vse uglednejše komunistične poslance. Zlasti bi radi ujeli Ruth Fischer, voditeljico berlinskega proletariata in giavo levega krila v stranki. Buržuazija je izdala parolo, da se mora Ruth Fischer nahajati do 7. decembra (dan volitev) v zaporu. In socialpatrioti podpirajo tako »demokratično11 vlado. — Nov dokaz, da so socialpatrioti povsod tretja meščanska stranka. Anglija grozi, da se združi z Nemčijo Znani angleški dnevnik „Tiines“ piše o nedavni ustanovitvi nemško-fran-cokega železarskega trusta, kateremu se bodo pridružili tudi industrialci Belgije in Luxemburške. „Times“ pravi, da je Amerika prva V produkciji železa in da grozi sed;ij konkurenca Amerike in nemško-francoskega trusta, da stisne angleški kapitalizem. List pravi, da je treba potlačiti zopet vzhajajočo francosko zvezdo in da mora najti nova Baldinova vlada oporo v Nemčiji proti Franciji. Predsedniške volitve v Ameriki. Pri njih je zmsgal dolar. Zmagal je dolar, kajti Amerika je država ,.demokracije", a demokracij 1 je švindl. Zmagal dolar, kajti volivni zmagovalec — star: in novi predsednik Coolidge (i/govori: Kulidž) je bil glavni kandidat republikanske stranke, ki je politična organizacija ameriškega bančnega kapitala. Tudi demokratska stranka, ki je kandidirala znanega Dawesa (Davvesov načrt!), j.: stranka finančnega kapitala in se ne. loči od republikanske niti v cilju niti v programu. Ali demokrati se priznavajo za odkrite pristiš; in podpornike nasilnih faši>tovski h metod in organizirajo v ta namen bojevno faši- , ---------------------------------------- stovsko organizacijo, ki se imenuje v Ameriki Ku klux klan. Volivna udeležba pri teh volitvah je bila zelo velika. Padlo je 32 milijonov glasov. Leta 1896 se je udeležilo volitev 80u/o volivnih upravičencev, leta 1900 nekaj čez 73%, leta 1912 samo 62%, a pri volitvah leta 1920 komaj 49%. Predsednika v Ameriki ne izvolijo direktno volivci. Temveč ti izvolijo 513 elektorjev, ki izvolijo predsednika. Republikanci (Coolidge) so dobili 19 milijonov giasov in 371 elektorjev, demokrati Davves) 8 milijonov glasov in 144 elektorjev in progresisti (La Folette) 4 milijone in 16 elektorjev. Progresisti so malomešč insko-del.ivska stranka, ki je pri letošnjih volitvah prvič nastopila. Volitve so bile zelo burne, Ku-klux-klanci so prelivali kri, ubijali, uničevali glasovnice. No, sedaj je končan ta krvavi »demokratični" volivni boj, čigar izid smo že zgoraj označili, kako ga treba presojati. Ameriške volitve so se končale s podobnim izidom kot angleške. Ali se bodo tako končale tudi nemške in naše ? Železničarska stavka v Avstriji in odstop vlade. Že^ v zadnji. številki smo javili,, da stoje železničarji v Avstriji pred stavko. In pretekli teden so po brezuspešnih pogajanjih res stopili v stavko. Stavka je popolna. Ves promet je ustavljen. Klerikalna vlada ni hotela ugoditi njihovim zaht vam in je odstopila. Tako močni so avstrijski železničarji, ker imajo enotno strokovno organizacijo. Pri nas pa so razcepljeni na 11 kategorijskih in nacionalnih organizacij. Kdaj' pridejo tudi n. š železničarji na pravo pot? Upajmo, da kmalu, kajti „Org. železničar" kaže na to pot. Sledite ji! Izgloda, da bo tudi v Nemčiji izbruhnila splošna železničarska stavka. StrekciFiii w©@fiiik. Poročilo z glav. skupščine lesnih delavcev. Na 2. novembra t. S. se je ' vršila v Olju glavna .skupščina lesnih delavcev za Slovenijo. Po poročilu tajnika in blagajnika se je prešlo na' vpn,Sanje zunanjo in notranje onjentacije lesnih delavcev za Sloveni.) ... Koliko nam je znano, se je s tem vprašanjem *c biVHa tuli plenarna seja vseh lesnih delavcev v Jiig^laviji v avgustu t. 1. m končno je prišlo do tega sporazuma, da se v celoti priključijo vsi lesni delavci k Amsterdamski TJijiji ali za notranjo orijentacijo se ni doseglo popolnega sporazuma. Tozadevno je plenarna *eja predlagala naslednjo resolucijo o reorganizaciji Saveza lesnih delavcev Jugoslavija. Plenarna seja, ki se je vršila v Ljubljani dne 16., 17. in 18. avgusta "kousta-tira naslednje: Savez lesnih delavcev Jugoslavije, ki je na federalistični podlagi ujedinjen, ni v možnosti, da v sedanji situaciji odgovarja Potrebam boja in življenja lesnih delavcev. Da se Savez čim preje oaposobi za uspešnejši boj in zaščito lesnih delavcev, p en um smatra, da je prehod iz f e de ral i-f ' t,nf v oentralistično obliko nujna potreba It! io ' 6!rev' ^er 80 kongres Saveza, ne more v T’ 8iaV,J‘1 P°tem’ da ljavno na svojem skuS^0 ko,,i':no^-I, * r MPnem kongresu. Ta predlog so tud. podpirali po na, ' delegati ,z Ljubljane, Maribora in ho, glavir. skupščina 8e ni na to ozu«ia, nego enostavno ni dala na gla- sovanje resolucijo o centralizaciji. Tu se vidi, da gotovim ljudem ne gre v račun, da se delavstvo zjedini v eno močno in strugo centralizirano organizacijo. Z druge strani je to zločin, ko vidimo, da so se kapitalisti in indmtrijci strogo zjediniU proti delavskemu razredu, da. ga laže iskoriščajo. ' Da je tako potekla glavna skupščina lesnih delavcev Slovenije, je zasluga onih ■ Tokanovcev, ki so zbrali vse svoje o 1-bornike, nadzornike in celo vičanske podjetnike, ki so preglasovali mnenja članstva. 0 tem bomo še govorili v prihodnji števil ki. Lesni delavci, ne dajte se po tem činu nekaterih elementov izzvati, ne zapustite organizacije, temveč organizirajte še neorganizirane, da se strok, organizacija utrdi in da pride končno v pravo smer. Potem bomo lahko stopili na prste podjetnikom, pa tudi nekaterim — elementom, ki so jim njihovi birokratski interesi najsvetejša stvar'. Poraz rudarjev v Belgiji. Proletariat se mora učiti tudi iz izkušenj proletariata drugih dežela, izkoristiti nauke velikih stavk in jih znati uporabiti v praksi. Po vztrajni stavki desetih tednov se je moralo podvreči podjetnikom 35.000 rudarjev v okrožju Borinage v Belgiji. Več stotin delavcev se sodnijsko zasleduje, vodilni rudarji sede v ječah, obtoženi upora. Več rudarjev leži v bolnici, ker so jih ranila kopita in krogle žandarskih pušk. To je negativna bilanca tega čudovitega boja, ki so mu pripravili reformisti poraz. Po izredno ugodnem letu za rudarsko industrijo Belgije je šlo I. 1924 vedno ulj nazaj. Podjetniki so začeli uporabljati leparaeijiki premog (ki ga mora dajati ennuj.i) in ta|f0 prjprav]jaij naskok na rudarske plače. / evl,nui^a so podjetniki prvič naskočili in sklenili, da znižajo rudarske pince za 8 /0. 1 o dolg,L pogajanjih so reformistični voditelji pristali na to da se plače stopnjeina znižajo za 8% in. da se jih najprej zniža za 5%: Revolucionarna manjšina rudarjev je bila proti temu. To polagano zniževanje plač pa ni zadovoljilo . ki o Šli junija meseca v nov, osuejši napad. Podjetniki so kratkoinalo proglasili, da se znižajo plače za 10 %> in sicer najprej samo v revirju Hit n-du-Oocur. Delavci tega revirja so stopili takoj v stavko. Reformisti so stavko lokalizirali, t. j. omejili saino na do tiču i revir. To j 3 podjetnike opogumilo, da so proglasili znižanje plač za 10°/o v celem okrožju Borinage. Ku larji so stopili spontano v stavko, 13. avgusta je bilo splošno glasovanje o stavki. 9.347 rudarjev se je izreklo za stavko in 2.386 proti, 138 glasovnic je bilo praznih. 25.000 rudarjev je bilo med glasovanjem že v stavki. Reformisti so prevzeli stavko. Reformisti so od vsega pjčetka zavirali razširjenje stavke na ostala okrožja Belgije, nastopili so proti glasovanju o generalni stavki rudarjev v vsej Belgiji. Sele 10 dni pred koncem stavke so izdali reformisti oklice za zbiranje prispevkov za stavkujoče! 17. septembra je bilo drugo glasovanje o stavki. 16.962 glasov je bilo za nadaljevanje, 2512 proti, 169 glasovnic praznih. Reformisti so nato predložili eno meščansko razsodišče o stavki. To je ogorčilo stavkujoče, ki so poostrili boj in posebno lov na štrajkbreherje, na kar je vlad., odgovorila s proglasitvijo izjemnega stanja in poslala v revirje ojačeno žandarmerijo, kije začela uganjati nasilstva. Rudarji so začeli graditi barikade,, rušiti progo cestne železnice in sabotirati električno centralo. Prišlo je do spopadov z žandarmerijo. Polno ranjenih, eden mrtev. Medtem se je zopet sestala paritetna komisija in pristala na 8% znižanje plač. Reformisti so hitro sklicali delegate krajevnih skupin in jim dejali, da bodo odrekli vsako podporo stavki, če ne sprejmejo tega predloga. S takim pritiskom so med hrumom in šumom dobili neznatno večino za predlog. Hitro so proglasili konec stavki. Skoro polovico rudarjev se ni takoj vrnila na delo. Rudarji obračajo hrbet reformistom, mnogi pa sploh nočejo slišau o organizaciji. Ruski konsumi so dali stavkujočim 1000 funt šterlingov (okrog 350.000 Din) podpore, mednarodna del. pomoč je delila med rudarje živila. Rdeče organizacije so s tem dale največ podpor udarjem, ki sedaj dobivajo zaupanje v rdeče strokovne organizacije. Podjetniki pa sedaj po zlomljeni stavki znižujejo rudarske plače v celi Belgiji. To so posledice Dawesovega načrta. Splošni nauki te velike stavke so: potreba enotnosti delavcev proti buržuaziji, enotna fronta vseh rudarjev, odstranitev reformističnih voditeljev. Pred splošnim stavkovnim valom v Nemčiji. Današnji indeks življenskili potrebščin je ostal neizpremenjen v primeri z zadnjim tednom. Ali ta uradni indeks ne odgovarja resnici, resničnim cenam, ki ne padajo, ampak se dvigajo. Kljub temu so zapo-čele desne meščanske stranke gonjo za znižanje delavskih plač. Ta teden so so začela pogajanja vlade z delavskimi strokovnimi organizacijami. Splošna nemška strokovna zveza je izdala proglas, v katerem pravi, da je treba računati s splošnim valom delavskih stavk v celi Nemčiji. Zivljenski nivo nemškega delavca je dane* za 30 do 40% nižji kot pred vojno. (Pri nas je še nižji, op. ur.) Živilski delavci. Večkrat smo žs pisali o razmerah o organizaciji živilskih delavcev in do danes smo videli, da ti ljulje, ki vidijo to centralo, gledajo le na svoje interese in da delajo po direktivah g. Svetek-Uratnik in g. policajsocialista delovodjo 1. Delavske pelarne Megušarja. Da pokažemo delovanje teh birokratskih socialpatriotov, kako delajo proti temu, da bi se delavstvo združilo, da bi bilo kompaktno, da bi se moglo uspešneje, boriti proti ofenzivi kapitala. Že večkrat so se izmenjavali pismeni in tudi ustmeni brezobvezni pogovori, po kaki poti bi prišli živilski delavci do enotne organizacije v celi državi. Delavci brez ozira na politično prepričanje, so že dolgo zahtevali, da se izvedejo in upostavijo vezi med vsemi delavci Jugoslavije. Zagrebški sodrugi, ki so v najboljšem položaju glede delivnega časa kakor imajo tudi večje plače. Seveda so si to morali priboriti le z bojem potom svoje razredne organizacije. Videvši položaj, v katerem se nahaja živilska stroka osobito v Sloveniji, so predlagali, da se likvidira to neznosno stanje in da naj tudi s svoje strani’ dajo svoje mišljenje potom svojih podružnic in centrale, da se črmpreje upostavi enoten savez na podlagi proletarske demokracije in upoštevanja, da se manjšina pokori večini. Toda ta socialpatriotska gospoda, ki se zmeram trka na svoje izdajalske prsi, da delajo in se borijo za delavske pravice, so tukaj zopet pokazali, da so le hijene v delavskem pokretn. Vodili so na svojo roko, brez vednosti članst/a razgovore in so tudi odklonili poslati delegata na to konferenco živilskih delavcev cele Jugoslavije, ki bi na tej konferenci po poročilih in razmerah pO posameznih pokrajinah mogli najti pota in uvideti, da je le v enotni organizaciji mogoče poboljšati mizerni in suženjski položaj v živilski stroki. Ljubljanska podružnica, ki pa je le slučajno, po nerodnosti našega centralnega odbornika zvedela za to, kako delajo ti gospodje za hrbtom članstva, je ogorčeno obsodila te izdajice delavstva in je sklenila na predlog večine, da se pošlje delegata na to konferenco. Ta predlog je bil sprejet. Vi socialpatriotske izdajice se borite proti temu, da se delavstvo združi, vi, ki ste s svojim delovanjem dokazali, da ste le lakaji in agenti buržuazije, ste krivi, da je živilski delavec posebno v Ljubljani zopet suženj in da imamo nočno delo, 12 do 13 urni. delavnik, v sobotah celo 18' do 19 ur. Ari, ki ste s pomočjo policije iz svojih podjetij metali na cesto delavce, ki so se borili za to, da se odpravi nočno delo in uvede osemurni delavnik. In danes, ko nam preti še večje poslabšanje vsled povečanja števila vajencev, (mojstri imajo tri do štiri vajence brez pomočnika) ste hoteli za hrbtom članstva pripraviti nov udarec pekovskim pomočnikom, ki še danes trpijo k>ot črna živina. Toda vi, birokratske hijene vedite, da delavstvo bo šlo preko vas in si bo ustanovilo enotno razredno J zavedno organizacijo, ki si bo potem iz-vojevala boljše pogoje. To bo dokazala bodočnost. Pek. pomočnik. Odgovor „Delavcu“. V mariborskem „Delavcuu št. 40 od 30. oktobra t. 1. piše neki analfabet poJ naslovom ^Komunistična tarifna "'-'^ika44 same laži, katere so "• ,.ob:i»j g. II: ■',vnini iz Opčeg Radničkog Saveza, ki ga delavstvo imenuje „Ričetferein“. 1. Ta konfuzionist piše o podjetju v Brodu n. S., da sta tam dve lesni industriji in da je v njih 2000 lesnih delavcev in da se tam ni vodilo nobenega mezdnega gibanja. Prvič ni resnica, da je ‘2000 delavcev, kajti v resnici jih je samo 906. Drugič, leta 1922 v avgustu je bila velikanska stavka v teh podjetjih, ker so delavci popolnoma zmagali tako, da imajo plače od Din 2 do 4’50 na uro in iz magacina dobijo mož, žena in en otrok vso živilsko obskrbo za K 186 na mesec. Dokaz tega je pogodba, ki je še danes v veljavi. 2. Ta konfuzionist pravi, da je ORS ozir. „Ričetferein“ plače zvišal nekoliko-krat in zboljšal delovne razmere. Povedati nam je samo to, da tista podjetja, katera so bila org. v „Ričetfereinu“ so že 1922. leta delala 10 ur na' dan, in so torej delavci delali dve uri več brez procentov. Za to je dokaz Češko selo, Karlove in Plaško, kjer je ta gospod vodil takšno tarifno politiko, da so dva delavca po nedolžnem ustrelili. 3. Podla laž je, da so delavci v Brodu n. S. v omenjenih podjetjih stopili v stavko t. 1. Da je to laž, more potrditi ves brodski proletariat. 4. Dalje piše isti nesrečnik, da so v teh podjetjih bili neki „ultra-revolucionarjiu Osari, Krpan in Lončar in da so se prodali za Judeževe groše. To je ponovna laž tega konfuzionista, ker so tisti sodrugi znani borci za delavski razred, podjetniki jih kot take poznajo in so jih vrgli na ulico. Ta stvar je taka: namreč gospod socialist Steve Bublič, dosedanji župan v Brodu, je dobil od tovarne vagonov pred kovinarsko stavko K 20.000, da pomaga stavko delavcev zlomiti v prid podjetja. Za dokaz njegove borbenosti za delavce je to, da je ta vojni socialist in revni žnidarski pomočnik Bublič imel poprečno Din 1.500 županske mesečne plače in pred par mesecev si je kupil hišo v Brodu na Savi za en milijon kron. Drugo je pa to, da je tovarna vagonov plačala tajnika Petrinca kovinarske org. v Brodu na Savi in mu je dala eno sobo za pisarno. Zamislite si zdaj, kako se je boril ta socialist in eksponent Glav. Rad. Saveza za delavski razred. Kdo je potem kupljen za Judeževe groše? Ta konfuzionist je že povsod skrahiral in v hrvaškem Zagorju, ko so rudarji stopili v stavko, jih je nameraval prodati podjetniku, pa je bil od svojih članov dobro pretepen, da je komaj pobegnil. Tako je, dragi „Delavec“ 1 Francija ni oaza. Ne v Francijo! i. Vsled prevelikega dotoka delavstva iz Jugoslavije v Francijo hočemo svojim sotrpinom, ki se nameravajo preseliti sem, malo očrtati razmere v tukajšnji industriji, da ne bi mogoče kdo mislil, da je Francija obljubljena dežela, kot to nekateri govore in pišejo hotč ali nehote. Gotovo je še vsem dobro v spominu, ko je lansko leto v decembru odpotovalo iz Trbovelj okrog 29 rudarjev v železni rudnik Tucqueguineux (izgovori Tiknje) za zaslužkom in kruhom, brez družin, ker so komaj zase spravili skupaj potrebni denar, da so odpotovali. Prve trenutke smo bili zadovoljni, ker smo imeli delo, kajti večina nas je bila že dalje časa brezposelna vet mesecev, da celo leto. Stanovanjska mizerije ni take kot v revirjih trboveljske premogok. družbe, in ni bilo treba pozneje družine natrpati enega na drugega. Sploh je na nas napravila slika tukajšnje delavske koloni; najboljši vtis. Toda že prvi dan, ko smo šli z dela, je marsikdo tožil, da je delo težko. Pred očmi so se nari) pojavljali kaznjenci, katere so in jih še pošiljajo v nekaterih državah v železne rudnike, kjer je delo najbolj naporno ter najbolj opasno za zdravje in kamor svoboden človek sploh ne pojde delat. VTiknjeških železnih rudnikih je socialno zavarovanje jako ža-lastno, posebno, ako kdo zboli, ne da bi se bil ponesrečil v rudniku. Tako n. pr. dotičnik, ki je obolel, prejema dnevno dva franka bolniščine. Ako ima družino in traja bolezen dalje časa, kaj naj stori? Če ni ljudi, ki bi se ga usmilili ter ga pod ' je primoran, da si san napravi Konec. Tako s i imamo v železnih rudnikili že dva slučaja, Godec iz Trbovlj in Senegačnik iz Hrastnika, ki ima devet otrok. Oba sta se ponesrečila pri delu ter sta nesposobna za delo. Kar sta prejela in prejemata nezgodne zavarovalnine, nikakor ne zadostuje njihovim najnujnejšim potrebam. Za delo sta nezmožna, od zraka pa tudi ne moreta živeti s svojimi družinami. Za Senegačnika smo v tukajšnjem okraju nabrali okrog 175 fr. Kdor pride v železne rudnike, četudi na lastne stroške, le da je imel sprejemnico od tega rudnika, se ga smatra, da dela na pogodbo, ter se mu tudi napiše papirje, ki jih izstavijo francoske oblasti. Tako mora vsakdo delati v omenjenem rudniku eno leto ter se ga drugje ne sprejme v službo. V slučaju pa, da gre kdo pred enim letom proč, se mu odtegne za sprejemnico 30 do 60 fr. Zgodilo se je, da so prispeli delavci iz železnih rudnikov v tukajšnje premogovnike ter dobili delo. Ko se je nato s strani rudniške uprave pre-gledavalo papirje, se je ugotovilo, da so „kontrahtarji“, ter se jim je dejalo, da toliko časa ne morejo na posel, dokler ne prinesejo od prejšnje rudniške uprave odpustni list, da niso vezani na omenjeni rudnik s kakšno pogodbo. Preostajalo jim ni drugega, kot da so se peljali nazaj po odpustni list. Poglejmo še to, kaj to stane. Vlak v Tucquegneux in nazaj okrog 90 frankov, zamuda dela dveh dni 50 frankov, torej skupaj 140 frankov. S to svoto se en delavec že lahko preživlja 14 dni. Vsak, kdor je le mogel, je pokazal hrbet železnim rudnikom ter se preselil na sever v premogovnike. Toda žal le preveč je še onih, ki se niso mogli in se ne morejo odtrgati proč. Ali imajo veliko družino, ali jih je zadela nadloga bolezni, ali pa so dobili predujme, ter so še nadalje primorani sužnjevati francoskim železorudniškim mogotcem. Dosti je bilo takih delavcev, ki so prispeli na lice mesta suženjstva ter zaznali, kakšne so razmere v ondotnem rudniku, da so se takoj odpeljali v premogovnike, drugi pa napravili en par šiht ter potem storili isto. Imeli so ti pač več sreče, ker so bili malo boljše založeni z denarnimi sredstvi, ter jim ni bilo treba okušati dobrot železne rude in dobrohotnost dr. Dimnika. Vsak naj dobro premisli, predno se poda na pot v Francijo za zaslužkom in kruhom, naj si bodo to oni, ki so že opravljali delo v rudnikih, ali pa oni, ki so začetniki, to je kmetje in njihovi sinovi, ker jih zemlja ne more več živeti, vse po zaslugi državne kapitalistične uprave. Nekaj slovenskih rudarjev iz Tucquegnieux. Dopisi. Liboje. Na vseli svetov dan je pri nas priredil Uranjek sestanek z namenom, da ustanovi tu podružnico klerikalne „ju-goslov. strokovne zveze11. Na sestanek je prišlo malo delavcev in še ti, ki so bili, so večinoma pripadniki drugih organizacij. Ko je stopil v sobo s. Pohlin iz Zabukovec, se je Uranjek kar ustrašil, ker je vedel, da mu bo sodrug preprečil vse nečedne načrte. Nato je Uranjek povzej besedo in za njim Keše iz Trbovelj. Nekaj je govoril dobrega (tega seveda ni mislil v svojem srcu), še več pa slabega in obregnil se predvsem ob komuniste, oziroma neodvisne, češ da jih nikjer ni. V resnici je pa ravno narobe. Nato je dobil besedo s. Pohlin, ki je govoril o današnjih nalogah delavskega strokovnega gibanja, razkrinkal klerikalce in njihovo protidelavsko politiko. Poščegetal je Ura-njeka, ki je začel groziti s tožbo in sodiščem, Česar se pa seveda s. Pohlin ni ustrašil. In mti je povedal, da lahko desetkrat toži, da pa rudarjev kljub temu ne bo spravil na klerikalni lim. Da, g. Uranjek, vaša petletna izdajalska pot je znana tudi tukajšnjemu proletariatu, ki ga ne boste več varati. In Uranjeku svetujemo, naj postane kar odkrit orju-nec, ker tam je mesto za njega. Uranjeku se torej ni posrečil sestanek. In tako je prav. Tako naj povsod obrne delavstvo hrbet izdajalcem in zapeljevalcem delavstva! Vse delavstvo mora stopiti v enotne razredne strok, organizacije in tedaj bo zmagalo. Popotni opazovalec. Zahvala. Podpisani se zahvaljujem vsem rudarjem za podporo v znesku 690 Din, katere so mi dali rudarji za časa moje dolgotrajne bolezni. Karl Odlazek, Toplice-Zagor je. Fakinov grob. Ob praznikih so se rudarji spomnili vseh padlih žrtev za pravico in svobodo in so okrasili njihove grobove. Zlasti so okrasili grob sodr. Fakina. Na njegov grob so prinašali cvetje zagorski, trboveljski in hrastniški rudarji in steklarji. Rosne so bile oči rudarskih ženA in deklet. Vsi so ob njegovem grobu prisegli v svojem prol. srcu, da bodo maščevali njega in njegove sodruge. Družina s. Fakina se vsem najtopleje zahvaljuje. Mi pa beležimo z radostjo, da niso padle zaman žrtve, ampak da bomo z grobov teh žrtev zagledali prej ali slej solnce rdeče svobode. . . . Vas žrtve nesmertne zahteval je boj, mi tonemo v plaču, bodočnosti soj. Ko žar se svobode prek vse bo razlil, tedaj oznanjali bomo vsepovsod, kako za svobodo v smrt šla vam je pot . . . Rudarji. Zakaj smo plačani?! Sodrugi! Halo! Sodražice! Delavci in delavke, kmetje in kmetice, poglejmo in vprašajmo se: „Zakaj smo še vedno izkoriščani? Zakaj nas še vedno tišče k tlom z raznimi davki itd“. Ali se zavedaš, zakaj ? Oh, žal, da si tega vprašanja še ni niti najbolj zaveden delavec, ali dragi ni zastavil. Poglej! in tudi spreglej sodrug (sodružica). Najpreje bo pa sprevidel oni, ki je poročen ter ima 2—4 ali pa celo več otrok, še vse nepreskrbljene, toraj moraš ti zanje delati, da jih prehraniš. Mnogokrat preklinjaš draginjo, davke itd., govoričiš in tarnaš „Joj, kako se nas izkorišča?11 Nato pa ti pride na misel: „vsled žalosti- tako se izgovarjaš „ pojdem v onole hišo tamle na voglu, da se malo razveselim!14 Drugi gre v to hišo od veselja, ker je dobil darilo. Tretji zopet z izgovorom, da doma ne more prebiti. Jeli to ravnanje pravilno? Ne!!! zato SMRT! Tako vam vsem, kliče zaveden delavec. „Halo, čuješ, komu smrt? Zakaj? Koga naj obišče kruta smrt? Nevidni roki! Čigavi? Kaj pa dela, da ji pripada tako neizogibna smrt? Zakaj? Boj tem nevidnim rokam! Vraga, šigarim? Pomisli, koliko so že storile te krute roke! Vsako leto pomore nad 100.000 prebivalcev našega zemeljskega planeta. Več nego pol je prepojenega teh rok. Milijoni in milijoni družin je nesrečnih, lačnih, nagih, žejnih itd. Mnogo, mnogo je prepirov v družini. Delavec in kmet sta izkoriščana na vseh koncih in krajih. Koliko se pretoči solza?! In vse to samo radi teli rok. Čigave so? Smrt njih lastniku! Oj alkohol nevidnih rok, ki družini si bol in pijancev si krog! Kapital se zaveda, da zamore grabiti svoje profite iz delavca in kmeta ter ga tiščati k tlom, ker ju vedno, kadar začneta malo resno misliti, zmede s svojim strupom včasih tako, da niti, iz one hiše tam izza vogala, ki se imenuje „gostilna“, domov ne zna. Kdo pri tem trpi? Nikdar kapital, ker ima od tega dobiček; vedno pa le delavec (kmet) sam! Pomisli,koliko porabiš zato denarja!? Ako računaš dandanašnji dnevno le Vi litra vina; na leto torej povprečno 80 litrov, po najnižji ceni, dobiš Din 800, toraj skoro današnjo mesečno plačo. Pri tem pa poglej, kako ti doma družina in ti sam strada, nima ni drobtine kruha mati doma, da bi dala svojemu malčku. Ta malček (sin ali hčer) namesto da bi bil oblečen, ni! Spreglej, da nato nisi za nobeno, niti za kako lahko delo sposoben. Zato ti brez težave kapital trga in trga od tvojega že tako bornega zaslužka. Ne bo si upal nič več kapital nam trgati in nas poganjati v vedno večjo bedo, nas tiščati tako grozovito k tlom, ako bomo vojevali neumorno boj proti alkoholu. Da se pa hočemo dobro, uspešno in pravilno boriti, moramo vstopiti v organizacijo, ki se bojuje proti alkoholu, kajti s tem mnogo pomagamo svojim strokovnim organizacijam, jim bolj zagotovino uspeh raznih mezdnih gibani napram delodajalcu. Ja, vsaj nimamo nobene take organizacije ! Res je, da je še danes nimamo, a dobili je bomo v kratkem, ker je snujemo. Dolžnost vsakega zavednega delavca in kmeta bo, da se organizira. In ne samo organizirati se, ampak točno tudi izvajati pravila, ki se pa bodo takoj vložila v odobrenje merodajnim oblastem, ko si bomo zagotovili naš uspeh. Da se pa to izvrši, bomo v vsaki nadaljni številki našega lista podajali navodila ter jih podpirali z dokazi, ki jih je vse povsod polno, da uvidimo enkrat vsi kako nam je nevaren sovražnik edino-le alkohol! Zavedni delavci. Utrinki. Kaj je parlamentarizem? Zadnje tri tedne so se gonili klerikalci, radikali, samostojni demokrati, muslimani, Davidovičevi demokrati in Radičevci in bogve kdo še — okrog parlamentarizma. Drug drugega so spraševali, kaj je parlamentarizem in koliko gaje še v tej blaženi državi ... In iz vsega njihovega ugibanja in kričanja ne more zvedeti delavec in kmet, kaj je ta nesrečni parlamentarizem. Hodili so v dvor, se zopet vračali, žene so nervozno čakale doma, ali bodo soproge parlamentarnih ministrov ali ne. To že vsakemu preseda, pa tudi meni. Pa končno, kako da ne bi vedeli,- kaj je parlamentarizem. Za vse se ve, kaj je, pa se mora vedeti tudi to. Fvo, vzemimo za primer Pašiča! Pašič je radikalska glava in človek, ki se ni nikdar mučil z velikimi besedami in vedami, nikdar ni nikogar prepričeval v nekaj, razen v to, da je denar blaginj* za vse. Živel je v prijateljstvu z bivšimi kralji Aleksandrom in Petrom in s sedanjim kraljem; bil je tudi prijatelj državne blagajne, pa si je omislil vsako leto knko novo hifto, rudnik, posestvo . . . Ima 80 let in 80 hiš, rudnikov, posestev. V vojski ni služil, niti njegov sin Rade, zato se tudi ni vojskoval z nikomur, ker on ne ljubi štrapacev, konja ne jaha, in ga tudi ne zna jahati, jaha pa srbski narod že 30 let in pravi, da ga bo še jahal ne samo srbskega, ampak tudi hrvatskega, slovenskega. Pa ko umre — bog mu daj dobra nebesa ! — bo jahal sin Rade mlajši radikali, pa potem otroci in njihovi vnuki. Torej je popolnoma jasno, kaj je Pašič. Kaj pa je n. pr. Davidovič? — Davidovič je stric (čika) Ljuba, kratkoviden stric, ki se je že mnogokrat zmotil. Mislil je iti nekoč v samostan, pa se je zmotil in se odločil za ministra, da vodi državo. In tega strica je poklical nedavno k sebi Gospodar in mu je rekel: „Ali veš, da si ti manjši od mravljinca?14 — in istočasno mu je pokazal visokega oficirja s sabljo. In stric Ljuba Davidovič je ponižno odgovoril: „Vem, mrav- ljinec sem . . .“ In to je pri nas parlamentarizem. Tako vsaj govori praksa. Pazite! Lovro Klemenčič je dal Bernotu naslove nekaterih naših starih naročnikov, da jim Bernot pošilja svoj Naprej. Ne vemo, kje si je Klemenčič izposodil brez dovoljenja te naslove, ali to je postranska stvar. Ne nasedajte temu Bernot-Lovretovemu Jimu in vrnite Naprej, da ga bosta čitala Bernot in Klemenčič sama! 1 ako boste najhitreje pokazali, da se ne dajo proletarci več razbijati po Bernotovih pravilnikih in Klemenčičevih tovarnah. Potrpite! ■ Radi preobilega materiala nismo mogli priobčiti v tej številki vseh dopisov in poslanih člankov. Vse pride na vrsto. Tudi razne denarne zbirke bodo objavljene v prihodnji številki. Uredništvo. Izdajatelj in lastnik: Konzorcij v Ljubljani. Tiskarna Josip Pavliček, Kočevje. Odgovorni urednik Josip Pezdir, sedlar.