Jntraaja izdaja. 41Z. itevlllia. V Utiflui, g jrrto, tat 13. mvanlni 1910. Cma 4 vinari«. Utnlk XUIL Jatrmnim tftia|a ▼ L|abl|a*ii /se lcto............ K tr— pol teta............. » 6 četrt leta............. » 3• — na mesec............. „ I 10 Dopisi na] se frankirajo. Rokoplst se ne vrt£a)o. Uredništvo: Ksiflovi niici »t. 5, (v pniiićja icvt). teklo U. S4. Izhaja vsak dan zjutraj. PtMaMua itevilka 4 vtaarf«. taseritl: 65 mm široka petit vrsU U vln. Pri velkiatnl Inserrt)! po dogovoru. Na pismena narobila brez Istodobne * poslat ve narodni ne te ne ozlra Jatraaja U4a|a po posti %m Avttro-Ogrsko i vse teto...............K 18 — pol leta................, 9-— čeut leta...............„ 4*50 na mesec...............„ 1*60 Za inozemstvo ćelo leto...........28*— Uaravaistvt: Koiflova alica 5, (spodaj, ivonsec levo), telefoa st. 85. Najnovejše vesti. Grof Tostoj f. M. — Petrograd, 23. novembra. Veeraj so s*? vršile tukaj velikanske žalne slavnosti dijaštva na aniver-zah. Mnogo govornikov se je v svojih govorih spominjalo ruskoga velikana in koneno so di.iaki /.a po li turobno pesein »Vjeenaja painjat«;. Di-jaki so hoteli tuđi pred poslopjein sv. sinoda prirediti demonstracije, rektor pa jih je pregovori!, da so demonstracije opustili. Vse visoke sole m> v znak žalosti zaprte. M. — Odesa, 23. novembra. Tu-kajšnje prebivalstvo je jako razbur-jeno, ker je mestni načelnik prepo-vedal vsako žalno zborovanje, oziro-ma vsak izraz žalovanja nad snirtjo Tolstega. Mnogo dijakov je vceraj demonstriralo. Bati se je velikih iz-gredov. Pet rog-rad, 23. novembra. Ves trud nekatcrih poslancev ruske du-me, izposlovati pri ministrskem ;>red--edniku Stolvpinu, da se čitaj o mase zadušnico za uinrlega grofa Tol-stega, je ostal brezuspešen kljub temu, da je Stoivpin sam bil zelo naklonjen Tolstemu in je gojil velike >impatije do njega. Tozadevna odlo-čitev je prepušeeiia sv. sinodu. Tuđi posredovanje metropolita Antonija, ki je grofa Tolstega zelo visoko eislal in se je svoj vas pri ekskomunikaciji /avzemal za njega, so bila brezuspeš-i»a, ker je v sv. sinodu glede toga vprašanja po]>olnoiiia osamljen. Odesa, 23. novembra. V ulici. Te-rebaskaja so priredili dijaki radi zabranit ve žalnih zborovanj v proslavo ToLstojevega spomina velike demonstracije. Nastopil je cei bataljon po-licajev, ki je demonstrante razgnal. Več demonstrantov je bilo aretira-nih. Bati se je, da se izgredi se v več-.'»■in obsegu ]>onove. Sasjeka, 23. novembra. Vceraj /jutraj okoli 8. je dospel semkaj vlak s truplom velikoga pisatelja in mi->leoa grofa Leva Nikolajeviča Tol--tega. Tol stoje vi otroci in kmet je so nosi i rakov od postaje na Jasno Poljano. Nepregledna množica ljudstva > izkazala umrlomu pesniku na toj poti zadnjo čast. Pred sprovodom so »osili kmet je velik napis na belern platnu, glaseč se: »"Lev Nikolajevič! ^poinin na Tebe je pri nas ubožnili k metili ovekovečen \« Za tem sta sle-<1 n.jega. Na čelu so Uli kmetje iz Ja*mc Poljano. Tolstoja m> f>okoimli na griču v gaju Afonin, ka kor je to Tol stoj želei Astapovo, 'j:*. novembra. /5elez-iiiška uprava je dala vzidati v bišo, 1 jor je umri prrof Tolstoj, spominsko hloščo z napisom: »Tukaj jo umri 20. novembra 1910 grof Lov Nikolajevič Tolstoj.« Brzojavna In telefonska poročlla „Slov. Narodu". Nov spomenik v parlamentu. Dunaj, 23. novembra. V stobri-ščn državnoga zbora se je včeraj otl-kril kip poljske^a parlamontaroa C>iK)k>narja vitezii Javor^ko^a. Ilor-ma je delo }K>ljskt*Ka kipar ja Slan i-slava pl. Lovaiult^v«keira. Seje železjiiskona sveta. Dunaj, 23. novonibra. Prv«? dni decembrii >o snisvotovanju radi reorganizacije železuiške uprave. Prvi teden boda delovali pi^sanioziii odseki. v drugom tevrnil v Zader iz inspt koij-ske^a potovanja i>o Dalmaciji. Srbski prestolonaslednik rekonvalescent. Belffrad, 23. novembra. Prestolonaslednik Aleksander se poćuti že jako dobrega. Vest o ozdravljenju prestolonaslednika je provzročila v ćeli državi veliko radost in veselje. Bolezen belgijske kraljice. Bruselj, 23. novembra. V sonatu je bila podana izjava, da «e je bolezen belgijske kraljice ocrnila na Im>-lje in da bo kraljica v kratkem okrevala. Bol^arska cesarska dvojica na Du- naju. Sofija, 23. novembra. Kakor po-roča tukajšni »Dnevnik«, bosta od-potovala januarja meseca car Ferdinand in carica Eleonora na Dunaj, da osebno česti tata našemu oesarju k BOletnici. Hrvaški sabor. Zagreb, ^3. novemlira. Dancs se jo sešel hrvački sabor I zasedanju. Ob 11. uri (loiK)kLne je po/,val zastop-itik vlade, n jstarejšeera člana saln^-ra, Krazma ilarčića, naj prevzame predsedstvo. Barčič, odal ogTski ministi*ski predseil-nik Khuen - Hedervarv, v o^rskem ene-ga povoda za to odredbo. Nato se je napotila deputacija 16 po moral sabor resiti već reformnih predio*, tako re-fornio šolstva in reformo kaaien&ke«ra in eivilne|?a pravdiieK* reda. Dalje i;a se irlasi kraljevi reskript: >>Ker pa za sedaj nima vlada ob strani ve-čine, s katero bi inoffla uspeSno aelo- vati iu izvesti potrebne reforme in ker je upati, da lahko vladno većino doseže, so siilK>r odgodi v s\ rho poga-janj na ne.dok>čeu oavS. Po pročitan ju reskripta pozivlje ban potšlaiicc, da i aj so i>odaji> ^skupno ž njim v kato-tlralo k službi božji. l>r*H;itiiiijo kraljevoga reskripta so sprojeli jK>slanci l \~zklici: »Živio hrvaški kralj! Ab-zug madžarski eksponent!« I soda bosanski^ emigrantov. Solun, 2.*i. novembra. Osom bosanskih emigrantov je bilo od neke br>lgarsko oete v okolici Strujuiiice ugrabljenih in od]>eljaiiih. Kam so bili odpeljaiii in kaj se je ž njimi zgodilo, ,h» popolnoma neznano. Prepu-ščeni so svoji usodi in milosti četa-šev. Kolera. Rim, 23. novembra. V zadnjih 24. urah so obolele v rimski provinci 4 osebe za kolero in ena je bolezni podlegla. Kolera na Turškem. Carigrad, 23. novembra. Kolera še vodno razsaja in skoraj so srne tr-diti, da zahteva vodno več žrtev.Tako je bilo vceraj notranjemu ministr-stvu naznanjeno, da je nanovo obole-lo za kolero 38 o^eb, dočim je samo tekom včerajšnjega dne zahtevala ta bolezen v Carigradu 22 smrtnih žrtev. Polog tega je obolelo med voja štvoin nanovo vceraj 16 oseb za kolero, 11 sinčajev pa je končalo s smrtjo. Angleške sufragetke na delu. London, 23. novembra. Ko se je vceraj vračal ministrski predsednik Ascjuith domov, so se prerile do nje-govega voza sufragetke, ki so razbile sipe njegovega voza. Policija je tako j nastopila in aretirala okoli 100 boriteljic za ženske pravice. Ženske so nato Šle pred stanovanje miuistr-skega predsednika, kjer je bila le majhna policijska straža, tu so za-čele zopet demonstrirati. Ćez nekaj časa pa je bila policijska posadka ojačena in se je posrećilo ženske pre-poditi. Revolucija v MehikL New York, 23. novembra. »Asso-ciete preste« poroča iz Mehike: Na-sproti sedanjemu predsedniku Diazu se pojavlja zelo resna revolucija, ki obeta postati za sedanjo vlado skraj-no nevarna. Voditelji revolucijonar-cev so zbrani v okolici Cosihuirahi-ca. Revolucijonarne čete so napadle tuđi vojašnice v Orizaba in jih bombardirale s topovi, vladnim oetam pa se je posrećilo republikance prepodi-ti. Pri tem se je streljalo na nje s teikimi topovL Meeto Toreoon so republikanske čete napadle in je sedaj oblegajo. Neprestano mečejo veliki topovi krogle v mesto. Mnogo oseb je pri tem bilo ubitih. Iz Guanajuato pa se poroča, da so vladne čete, in si-cer infanterija, kavalerija in artile-rija odkorakale proti mestn Toreon in da se je nadejati, da revoluoijonar-no gibanje vendar nduse. Kmetijska družba in učiteljstvo. Vrsakdo, komur so znane razim*re na cleželi, mora priznati, da so za pro-hpeh zaiieinarjenega kinetijstva viaj-več storili učitelji. Većino kinetijrikih pCKlružnic so ustanovili učitelji. Pri vseh i>(Miruzj]i<*ah mj bili učitelji naj-delavnejši člani. Koliko učiteljev je c*b novom letu hodilo od hiše do hiše in pobiralo udnino za kinetijsko (iružbo. Do-stikrat je bilo treba probiti, kakor bi bil ]>rosil milostinjo za >e, pre-dno je dobil udnino. Priri*-jali so veselice v prid podružnico. Trudili so se, da so ustanovili šolskc vrte, kjer so gojili sadjarstvo. Koliko učiteljev si je ravno s tem, da *»o silili z napravo šol&kih vrtov, nuko-palo sovraštvo občanov. Kmet je misi i K , da bi učitelj za par kronie dobil toliko sveta iahko v najem, kjer bi bil pa lahko ves svet })orabil za se in ne većji močjo učiteljev in naprednih kmetovalcev postala družba to, kar je dane*. Z obžalovanjem pa moramo priznati, da kmetijska družba nikdar ni /.adosti cenila delovanja učiteljev. Klorikalci so z zavistjo gleilali na ri-jatolj. Nastopili so park rat proti družbi, a tak oj so uvideli, da bi jim to kmet je vondarlo zamorili. Kakt> pa uničiti vpliv učiteljev? Izniislili so si najlx>ljše sredstvo. Treba je kmeta nahujskati, da mora biti on ]K>vsod samosvoj, da se ne srne pustiti voditi od drugih, posebno pa ne od liboralcev. Kinetijsko družbo kmetom, to je postalo njih goslo. Kako pa to proti volji učiteljev dosjei, ko imajo pri kmetijskih iKwJrui-nicah ravno učitelji naj več v pliva. Treba je sklicati občni zbor na tak uaii, kt» uiont učitelj ostati doma v soli, pa bo šla stvar gladko. Koliko kmetov je pred odhodom na občni zbor doma obljubilo, da ne bo volilo s klerika U* i, a tu so bili brez vodnika in so padli v roke duhovnikom. Kor se pa na£ kmet no upa zameriti ^o-spodu, zato je radi ljubega miru voli! proti svoji volji in svojemu prepriča uju »same kmete« v odbor. Kdor bi le količkaj dvomil, da vsi novi oilborniki nišo »pravi kmetjec, ta ni pri zcjravi pameti. Mnogo seni pričakoval od naivnosti na^ih kmetov, a, da bo pod geslom: »Kmetij- sko družbo kmotom«, volil tak odbor, to pa presegn vse meje. Upam, dn bo zavedno učiteljstvo vedelo, kaj mu jo storiti. Treba je razložiti ljudem, da ga duhovuiki in klerikalei s.iloh vedno le vhvvjo in zlorabljajo za svoje umazane nainene, a ga vendar se nikdar liteo tuko oamešili, kikor fcodaj. ko je »tako kmete« volil v odbor Kmetijske družbe. 2a 1 osino! V Elsnerjevi dobi. Dasi novi predsednik deželnega sodišča, Elsner, še ni nastopil službe, vendar je že opažati, da veje na so-dišcu oster prot išlo venski veter. To se je pokazalo pri včerajšnji obrav-navi Gaertner. Dasi ste bili toženki Slovenki, dasi se je razpravljalo slovensko, vendar je funkcijonar državnega pravdništva govori 1 iz-ključno nemško in je stavil tuđi v nemškeni jeziku svoje predloge, kar je v očitnem nasprotju ne samo z vso dosedanjo prakso, murveč ludi z zakonom. Dasi je proti tej nezakonitosti energično protestiral odvetnik dr. Oblak, vendar to nič ni izdalo, funkcijonar državnega pravdništva se za ta protest ni zmenil ter je go-voril naprej nemsko. Ne verjamemo, da bi bil to storil na svojo pest in odgovornost, marveč smo prepričani, da je dobil takšne instrukcije od zgo-raj. Ta dogodek kaže, česa se je nam se nadejati ix>d Elsnerjeni, ko že se-daj pode slovenski jezik izpred sodi-šča, ko Klsner niti se ni nastopil svojega gospodarstva.Ce se ne bonio pra-vocasno in z vso eneririjo postavili v bran za naše narodne pravice, bodo nam se ćelo tu v Ljubljani kar preko noči germanizirali naše pravosod-stvo. Zato bodiiuo budni in ne spimo! Vzklk-na obravnava radi »Sofije«. Vzklicna obravnava proti R. Pustoslemšku radi prestopka tiskov-nega zakona, zagrešenega s tem, da je odpotoval na kongres slovanskih žurnalistov, ne da bi odložil odgo-vornega uredništva »Slovenskoga Naroda«, bo danes popoldne ob 4. v razpravni dvorani tukajšnjega deželnega sodišča. Toženec je bil pri zadnji obravnavi obsojen v denarno globo 10 K. — Upamo, da bo deželno sodišoe, uvažuje principi jalno važnost slučaja, dalo možnost, da izreče svojo sodbo najvišja kompetentna instanca. Zato se nam gre v prvi vrsti. Kako se zavzemajo klerikalei za svoje uradnike? Nedavno tega se je zglasil pri voditelju klerikalne stranke dr. Šu-steršiču slovenski uradnik, ki je, kar zlasti poudarjamo, klerikalnega mišljenja, ter ga prosil, da naj v neki specijalni zadevi posreduje zanj. Dr. Šusterčič je uradnik« prav prijazno in ljubeznivo sprejel, ter ga vpradal, s čim mu lahko služi. Uradnik je razložil svojo prošnjo, ter končno vprašal dr. Šusteršiča, ako bi hotel v slučaju potrebe zanj intervenirati tuđi pri ministru. Takrat pa se je vzpel dr. Susteršič, ter razgovor prekinil s kategoričnim: Ne, žeš, da k temu ministru on sploh ne gre. — Prav komodno stališče, kaj ne!! Po-tem se pač ni čuditi, ako nam na Kranjsko pošiljajo razne Elsnerje. Navedli smo ta slučaj, da izprevidi-jo nekateri optimisti med uradniki, ki mislijo, da bodo dosegli vse, ako se zaupajo »velemožnemu« dr. Šu-steršiču. Kako se resu je čast? Afera družbe domobranskih čast-nikov proti dvenia damama je znana. Namcnoma o stvari nismo hoteli go-voriti preje, dokler ni govorilo sodi-šče. Včeraj je sodišče izreklo svojo M>dbo, o čemer poročamo na drugem mestu, za to se nam zdi ume&tno, da o tej aferi označimo svoje stališče ne glođe na to, ali bo to gotovim gospodom ljubo ali ne. G. Spiegel se je ču-til vsled neke notice, priobčene v uu-sein listu 11. novembra t. 1., žaljenega in je zahteval zadoščenja od odgovorim ega urednika. Sešli so se zustopniki obeh strank in na tem sestanku je za-stopnik odgovornega imnlnika \ pra->al nasprotne sokundante, ako zahte-va g. JSpiegel zadoščeuja morda vsled ukaza. Zastopnika tf. Spiegla sta takrat izjavila, da ne vsled ukaza, mar-vee iz lastne inicijative. Na razpravi \.i\ so prizađete priče decidirano izpo-vedale, ila je vojaška oblast, čim je iz-s!a gori navedena n;»tica, izdala ukaz, naj se javijo dotičniki, ki so prizade-ti po n otići. Xa to se je javil g. Spie-jrcl. Kje ,k» sedaj resniea? Komu se naj verjame? G. Spiegel je tožil gospo in gospodično Gaertnerjevo na 1'.odi agi izjave, ki sta jo dali odgovor-i't'iim urtHlniku in v kateri ]»otrjujela, da je v »Slov. Narodu« priobeeim l'otica bila resnična v vsem obsegu. Ta izjava je bila določena samo za zastopnike v čast ni aferi in za n ikoga r drugega. Me r odaj ne so v tem oziru samo -določbe raznih častnih kn-deksov. Xotica, katero je izjava proglasila za resnično, je bila naslovljena »Surovost domobranskih častni-kov< in na glasalo se je v nji, da go-s]>odje nišo vitežko, to je ka val irsko postopali, ker so se damam. mesto da bi jih sčitili pred neumestnimi ^salami« g. Spie-gla, samo krohotali. Iz tega je razvidno, da je bila notica, ozi-roinii izjava, ako je bila sploh žaljiva, žaljiva za vse pr izađete gospode, ne pa samo za ff. Spie^la. To je jasno ka-kor I>eli dan. A vkljub temu se je ču- til žaljenega samo g. Spi e ge 1 Za-kaj I Tuđi to je kar na dlaui. CV bi vsi prizadeti — - in oči vidno so tako po notici, kakor po izjavi prizadeti prav vsi — tožili, potein bi ne imeli nobe* ne prlćc. In za to se jim je šio in za to je tožil samo g. Spiegel. To kbn-šiatujeino in vprašamo obenem, ako je to kavalirsko, če se tako nastupa proti — damam9 ki se ne moreta braniti? Po našem skromnem mnenju, hi bilo v tem slučaju vitežko, to je, kar se s tujo bese do pravi k:i val irsko, ako bi prizadeti gospodje nastopili tako, da bi bili pogoji za obe stranki ena-ki, saj je kardinalna točka v viteških aferah — besedo vitežko rabimo tu v pomenu »ritterlich« — aksiom »Anna sint ae*|nalia!« Končno s*> i'iiv> yri)>onibo. Afera g. Spirala in tova-rišev je imela vseskozi privatni zna-eaj, zato si ne moremo kaj, da bi ne izrekli svojeera začuđeni a, kako priđe državno pravdništvn do tc-j^a, opolno odgovornost za vse, kar Nino napisali, seveda pred i'dino kom-iietentnim forom, to je pred sodiščeni. Tožbo nričakujemo z najinirnejšim srcem. Kasto P. * Koneert v »Narodni kavarni«. Lastnik »Narodne kavarne«, gro-gospod Fran Krapež, je svojo kavar-no povecal in prav okusno renovirah Iz zadnjih dveh sob je dal napraviti veliko svetio sobo, ki je opremljena tako elegantno, kakor gotovo noben drug javni lokal v Ljubljani- V sobi je postavljen biljard tvrdke Seifert. Vse delo so izvršile izključno doraa-če tvrdke Stare, Cerne, Pri-m o ž i č in Z a b k a r. Odslej se bodo v »Narodni ka varni« redno vsak te-den vršili koncerti, kar bo občinstvu, ki v Ljubljani itak pogreša zabave, gotovo dobro došlo. Prvi tak koncert se bo vršil danes zvečer. V tem oziru opozarjamo na inserat v našem da-dašnjem večernem listu. Sicer pa priporočamo gosp. Krapeža sloven-skemu občinst\ii kot zavednega narodnjaka. Kazžaljeni častniki. Včeraj xx>poldne se je nadaljeva-la razprava domobranskega častnika Spiegla proti dvema damama zaradi notice v našem listu pod naslovom: »Sirovosti oficirjev se nadaljujejo.« — Zastopnik drž. pravdništva zacne govoriti nemško. Takoj se vzdigne zastopnik obtoženk, g. dr. Oblak, in proti temu najodločneje protestira. Doslej je imelo državno pravdništvo vedno navado, da je govorilo slovensko, kadar je imelo opravka s sloven-skimi obtoženci. Zagovornik zahteva, da zastopnik državnega pravdništva govori slovensko, — Kljub temu na-daljuje zastopnik državnega pravd-ništva nemško; v svojem govoru pere oficirje zaradi tega, ker so izdali ono izjavo, ki sta jo obtožmki pripisati; iz javi ja, da ti »ta izjava ni bila namenjena za interno porabo, temveč* samo »zuin Gutdiinken«, ter predlaga o tem priče dr. Lavša, K s t a, nad poročnika S o 1 d a n a in poročniku Preisingerja. Gosp. dr. Oblak si pridržuje ničnostno pritožbo. Kar se tiče prič, mu je predvsem čisto prav, da se zasliši dr. Lavš. Ta bo potrdil, da je vsled obojestranskega dogovora ona izjava imela ostati tajna. Zasliši naj se pa tuđi sin, oziroma brat obtoženk o tem, da sta bili ob-toženki že ob 9. uri doma in se je tore j dogodek moral vršiti že pred deveto uro, medtem, ko oficirji trdijo, da se je vršil okoli 3/410. — Priča go-spod R. fte g a, sourednik našega lista, izpove, da mu je ono notico za list izročil nekdo, ki ga ne imenuje; izjavi, da mu obtoženk i notice ništa izročili. — Priča častnik Hor-m a n n , ki je zadnjič precizno izpo-vedal, da se je dogodek z električno svetiljko vršil v Šelenburgovi ulici ob 3/410. izpove isto se enkrat; z veliko »mujo« izvlece nato iz njega zastopnik državnega pravdništva, da se je dogodetk »mogoče« vršil že ol» V4IO. ^Ironicen smeh med poslusal-ci.) — Priča Ign. L a m p i č ne izpove nic važnega. — Nato sodnik vs»* ostale priče odkloni. — Po izbornem zagovoru dr. Oblaka začne soJnik dr. Pompe studirati in po dolgem »tu-htanju« se slednjič odloči, da x>omapra oficirjem iz neprijetne situacije*. Ne-skončno težko mu je šla be&eda Iz ust, ko je obtoženki obsodil vsako na 20 kron globe. Najbolj klasicen razlog za obsodbo je pač ta, da je popol-noma izključeno, da bi bila kaka druga gruča oficirjev dami atakirala, ker bi se bili sicer dotični oficirji javili! — Dr. Oblak prijavi ničnostno pritožbo. — Poslušnici te obiav-nave, ki so imeli ta vtisk. da ne se-dita na zatožni klopi obtoženki, tem-već domobranski častniki, so si se-veda odnesli z obra\Tiavo drugacno sodbo, kakor jo je pa razglasile sodišče. Brez dvoma bo tuđi druga instanca govorila drugače, in zato naj si gospodje častniki za enkrat se ne domišljujejo, da so iz brozge ven! Slovensko ffledališče. Repriza »Ekvinokcija« se je ob-nesla za 50T boljše v vsakem oziru. Vpoštevalo se je razne nasvete kritike in izprememenilo se je in ]><> boljšalo marsikaj. Tako na primer ni motila občinstva slaba scenerija in-termezza, zastor je ostal priprt in ob-činstvo je imelo prosto fantazijo in LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) IV. Olga Svetlinova je počivala na vaškem pokopalLšču. Njen oče je bil vse v red spravi 1, z mirom in s si#ur-nostjo izkušenega trgovca in se je po-tem pripravi I, da se vrne v Trst. Pred ocihodoin je imel še Jolg jiogovor s svojim zetom Sveti inom o 7rem0zenj.skih vprašan.iih. Olgu je Lila že ])red meseci iia ž(»ljo lastne^a očeta napravila oporoko, s kat<^ro je kampanjo in vse svoje drugo premo-7/enje zapustila Svetlinu »v izraz liva-iežnosti za ljubezen in zvestobo«, !:i ji jo je izkazoval. To oporoko je stari gosporl izročil Svetlinu in mu dal tuđi na raspolaganje v njegovi trgovini naloženi denar. Svetlin je prosil tasta, naj še nadalje oskrbnje pre- moženje. In kaj misliš početi, ljubi z-govorov, ki jih je imela s svojo umrlo sestro, katera je računajoč, da ho morala kmalu unireti, večkrat se iz razila, da je njena želja, naj se Sve: lin več ne poroci. Spomnila se je tml: različnih opomenj in mimogrede izrečenih besed Marijanice in kuharice, ki so obudile v njenem srcu sumnjo, da se hoče Svetlin zopet porobiti. Tako si je pač v svoji nedolžnosti tolmačila besede in opomnje, ki jib je slišala in ki so nanjo napravila utisk, da za Svetlina samega ne N> sreča, če se zopet poroci. Mislim, da bi mi to vendar lahko obljubi!, je po kratkem molku zopet povzela Lizika. ZAi se mi, da bi Olga mirneje počivala v svojem grobu, če bi mi ti obljubil, da se ne po ročiš novič. Če tako misliš, potem ti obljubim, da se veČ ne poročim, je nekoli; ko nestrpno izjavil Svetlin. Ali w zdaj zadovoljna! Namesto odgovora je Lizik« Svetlina objela in poljubila. Bila K pomirjena in zadovoljna in ni slutila, da Svetlinu za dano obljubo &* mar ni bilo in da je na vse prej rais-Hl, kakor na izpolnitev te obljube. vsakdo si je ustvaril po svoje grozote viharne nioci ob morju. To je gotovo naravnejše, kakor pa gledati nemogoco sceno. Seveda ni to krivda ne ravnateljstva, ne režiser ju, tem-več leži vzrok v slabih telmienih na-pravah na odru, ki nosi false ime »deželni«. Ce vzaineiiio v pretres igranje v celoti, moramo priznati, da so se v re^niei potrudili popraviti to, kar se je pri primijeri zagrešilo. Memoriranje je bilo gladkftjse, figural-no osobje se je obnašalo povsein dru-gače in tu in tuni eelo nekoliko igralo. Tako na prhner je bila prav dobra slika pred eerkvijo v začetku ee-trtega dejanja, a kmalu nato se je zopet pozabilo, da su na odru in naravno, da se tuđi ni voč igralo, tem-veo stalo. Seasoma upanio, da se tuđi to odpravi in se osobje vživi v svojo nalogo. O ge. Danilovi izrekli smo že zađnjie svojo sodbo, le to naj povemo, da je bila se vse bolj na me-stu kot prvič. Naravnost briljantno je izvršila zadnji prizor, ko umre.— Gosp. N u e i č nam je nocoj ugajal. Brez vsakega pretiravanja podal nam je mladeniea z mehko, n^žno dušo, ki neizmerno ljubi svojo mater. Za ujo dela, za njo živi, njej je po-svetil vse svoje. Posebno je zadel pravi ton govorjenja in potrebnega naglasanja. Starega skopuha in po-hlepneža, brezsrenegra oče ta, vstvaril je g. Skrbinšek prav spretno; vriihnil mu je značilne manire in s tem privedel igro do vrhunca. Naj-boljsi je bil v dialogu z Nikom v % Ljubiša Ilieić Izubijano. Angaževan je na Dunaju. Angaževala ga je gleda liska agentura Kaiser po naročilu ravn;:tolja Aliillerja za dunajski »Strauss The-ater«. Po naših informacijaJi je g-Ilicu* i>og*(xlbo že podpisal. Ravnatelj 3Iuller je obljubil, kakor nam javlja-jo, Ilieieu prvo leto 500 K, drugo leto Elvira je med tem opravila obisk pri učitelju. Stopila je tuđi v župnišče in se poslovila od duhovnika. Ker se ji je zdelo, da bi prišla še vedno prezgodaj domov in bi Svetlin gotovo našel priliko, ž njo govoriti na samem, je začela ugibati, kako bi pregnala še to uro, ki ji je preosta-jala. Tedaj se je spomnila stare Va-ljavke. Slišala je bila, da je Valjavka, obolela od same žalosti zaradi smrti gospe Olge, kakor je pripovedovala Marijan i ca. Staro ženo obišcem, to je menda edino eloveško bitje, ki je res hvalež-no, je sama pri sebi rekla Elvira in je šla proti koči stare Valjavke. Matevž je sedel doma na peči, ko je Elvira stopila na dvorišče. Za-gledal jo je skozi okno in plani] kvi-šku ves plah, videč, da gre Elvira proti koči. Tuđi Jula je zapazila Elvire A ta obisk jo je v prvem hipu tako presenetil, da je popolnoma po-zabila na svoje, iz ljubosumnosti iz-virajoče sovrastvo do Elvire, nego hitela odpreti vrata. Predno odpotujem v Trst, moram pogledati, kako se godi materi Valjavki, je prijazno rekla Elvira, stopivši v hišo. Jula je peljala Elviro v sobo, kjer je Valjavka še vedno ležala, dasi ji je bilo že bolje. Stara žena se je obiska kar ustrasila in ni mogla ničesar odgovoriti na Elvirine pozdravne besede. (Dalja prmodnJUL) 700, tretje leto pa 1000 K meeečn© plače. V topljene«. SnoČi so potegnili iz Ljnbljani-o© pri Hribarjevi tovarni delovodjo v tovarni za lep, Matevža Savinška, o katerem amo poročali, da se pogre-ša od dne 14. novembra. Na lice me-sta došla policijska komisija je odredila, da so truplo prepeljali v mrt-vašnico k Sv. Krištofu. Sklepa se, da je mož po nesreći zasel v vodo. Peter Rosegger o Slovencih. u. Slovenski kmet napravlja na* me vtisk dobtodušuosti, uslužnosti, ne da bi to vzbujalo videz, da dela to radi svoje koristi, kakor je to opažati jri jezicnem Italijanu. Govore sicer, da je slovenski kmet zvit in malo za-hrbte-n, vkljub temu pa sem plačal v neki vaški gostilni za prenočišče, pe-čenko ter vino kot večer jo in za kavo kot zajutrek skupaj samo 1 K 28 v. Toda zdi se mi, da sem bil jaz ta ni prvi turist po ustvaritvi sveta. To se ix> s prihodom kulture že »zbolj-šalo«. Pri svojem slovenskem gostilni-čarju sem imel čustvo one pobitosti, ki jo občuti neizobraženec nasproti oinikancu. Jaz sem mogel govoriti samo neinško, on pa je govori 1 slovensko in nemško. A nemško je govori 1 z ne-ivakiiu blagobotnim ponosom. Pri tem sem si mislil: Mi Nem-ei na vzhodu bi pravzaprav morali pripuščati. da bi se enkrat reklo, da ie Slovenee glede naobrazbe pred na-mi, ker govori navadno dva d^ielna jezika, mi pa sanio enega. Morda bi nam znanje slovenske-ga jezika senitertje bolj koristilo, kakor znanje franeoščine, ki je nain gotovo ne bo noben Napoleon zopet usiljeval. Slovenski kmet skrbno pazi, ko-likor sem se mogel prepričati, na snažnost in čistost v hiši in na obleki. Kar se tiče okraskov v hiši, je opažati, da ima mnogo smisla za pe-^tre barve in njegove uinetniske potrebe se v splošnem zde veliko veeje, kakor recimo pri severonemškemu kmetu. Krizi in stebri, kapelice ob raz-potjih so vedno okrašene z rdečimi trakovi in cvetlicami. Te cvetlice so seveda redkeje vzrasle na polju in senožeti, kakor v rokah cvetličarke. Pri j>osebno svečanih dogoikih Slovenci* rad postavlja nilaje, kate-rih vrhove okrašuje s pest rimi trakovi. Često stoje skupaj kar trije taki ml nj i, izmed katerih je srednji naj-večji; vse to daje vsi okolici značaj prazničnosti. t Posebnost slovenskih kraj'jv je ta, da stoji najvec cerkva na grieih ic holmih. V dolini so razvrščene vaši, visoko gori na hribih, vtM'iiioma na vr-huncih {>« se dvigajo eerkve, krasna, vftčstolpu-i fK^slopja, ki so vidljiva daleč po kolici. V st.aih knjigah že čitamo: Do-čim je Nemec častil svoje bogove v prozdovih in logih, je Slovan oprav-Ijal hožjo službo na vrbovih gora. Enostransko tolmačenje bi lah-ko izpadlo na škodo Neracem in sicer tako, kakor da bi idejalno mišljenje Xemcev ne imelo takega poleta kakor ono Slovencev. Moje mnenje pa je, da se stvar tla tuđi tako tolmačiti, da je bil Ne-mec s svojim božanstvom v tako iskreni zvezi, da je je vsak trenotek imel in hotel imeti pri sebi, dočiin je Slovan samo pri posebnih prilikah morda »v^sake kvatre enkrat« šel na goro, da je posetil svojega boga. (Kooec pribodajl«.) Razse stvari * Sirah proi fo«»t. V srednjem veku so imeli ljudje, ki so »U«iov»li v negoratih krmjih velik «^^ Pred visokimi gorami. Sele ▼ XV1U. sto-ietju se je posrećilo polagoma udaii-ti ta strah, vendar pa dobimo ie da-nes ljudi, ki so živeli svoj iiv dan v velikih ravninah, da ne morejo str-peti v goratih deielah. VeKko huje pa je bilo Se v srednjem veku. Gorov je je bilo tedaj na glasu kot nezdravo in škodljivo, zlasti pa so svarili ćelo zdravniki pred gorskim zrakom. Mislili so namreč, da napolni gorski zrak eloveško telo in se vsesa uelo v žile ter jih raasširi, da lahko pokajo. Ćelo znameniti zdravniki so pripiso-vali pogosto nastopajočo doniotožje prebivalcev goratih krajev zaprtemu zraku. Tuđi so bili ninenja, da ruši gorovje ravBot4fZje zemlje ter tvori na ta način veliko nevarnost za ob-stanek zemlje. Mraz v gorah je bil po tedanjih poročilih naravne^t nezno-sen. Nič novega ni bilo baje, če so prišli potniki v goratih krajih v tako hišo in so se useknili, da jini j« ostal nos v robeu. Povišana slast, ki jo je občutil potnik v gorah je bila znamenje slabega vpliva gorskega zraka in svarili so ]>otniTva, naj se vzdržuje v gorah kolikor le mogoče jedi in pijace če ga napade »gorska lakota«. Tuđi v Valvazorju čitamo, da izžarivajo gore neko iHAsebno vrsto plinov, ki vse dado s liudu-evo ponuHfjo zgostiti, tako da niustanejo nevihte. * Ženo umoril. 5*Jletni želtr/niskl delavec Vincenc Čeh v Moravski Branici je umoril s sekiro v nori na r.edeljo svojo 7 let starejšo ženo, svojo sneho pa težko ranil. Hotel je po-tem umoriti tuđi suincga sebe, kar se mu j)a ni jK)«rečilo. Javil s*» jo nato sam žendarmeriji. * Strežniea. Zelo zanimivo lju-bezensko afero opisujejo pariški listi. Soproga zelo premožnega trgovca iz New Yorka je vzela pred nekaj meseci v službo zelo ljubko plavola-so strežnico, s katero je bila prav zadovoljna. Strežniea je bila pridna, Čednostna in je imela sploh vse dobre lastnosti. Će se ji je bližal gospotl s ponudbami, ga je kratkomalo odslo-vila. Strežnica je stanovala v sobi zraven gospe in samo ona ji je smela storiti vse, kar je potrebovala. — Pred nedavnim časom sta se najioti-la trgovec s soprogo v Evropo in strežnica ju je spremila tuđi na tej poti. Prišli so v London, Bruselj in Pariz. Tu pa je zagledal nekega večera trgovec v varieteju, kamor je bil šel brez vednosti svoje soproge mlađega moškega, ki je bil na las po-doben strežnici njegove žene. Izpo-četka je mislil, da si hoče strežnica le nemoteno ogledati pariško noćno življenje, kmalu pa je spoznah da dozdevna strežnica ni ženska, marveč moski, ki ga je v^zela njegova zaljubljena soproga k sebi za svojo uporabo. Madame je trdila sicer najprej, da ni vedela, da je njena strežnica Dioški, končno pa je vendar priznala, da je bil to njen ljubimec. In konec bo razporoka in poroka. * O Šampanjcu. Šampanjec je že iz davnih Časov na glasu. Papež lTr-ban II., ki je vedel navdušiti krist-janstvo za prvo križarsko vojno, je bil tuđi dober poznavalec vina, kakor takrat in še danes većina dušnih pastlrjev. Ta papež je proglasil tuđi vino, ki raste krog kraja Ay ob Marni, za najboljšo kapljice na svetu. Cesarji in kralji so napajali svoje goste s to božjo kapljico in po pape-žu Leonu X., ki je slovel kot velik prijatelj sijaja in dobrega življenja, se imenuje še danes vras Canipleon v blizini Aya, ker je imel ta papež tara svoje vinograde. Takrat pa šampanj-sko vino še ni bilo takšno, kakršno je danes, bilo je navadno rdečkasto vino in sele v XVII. stoletjo se je posrećilo kletarju samostana v Haute-villersu, don Perpignonu, iznajti način, kako se prideluje iz temnih grozdov, svetio in kipeče vino. Don Perpignon je bil tuđi prvi, ki je upo-rabljal zamaške iz plutovine, in prvi, ki je izumil globoke in ozke kozarce za šampanjsko vino, ki se uporablja še danes. Svet pa si je osvojilo to vino sele za časa Lud vika XIV., ki se je seznanil s šampanjcem v Beimsu. * CWso |4mmou Ravnatelj nekega giedali&3a je pisal svojemu zala-gatelju: »Doapeli smo v mesto X. Prejeli mo tofo ia eneg, oboje nepo-škodoTano. Vetsr je pniel skor&j prepozna gvom w nam je poAkodo-ral, pofljem gm nm v popravilo. Naroieno morje poiljite na postajo Y., ne posabite norib oblakov, ker so naii ie rastrgani, pred vsem pa pošljite šest metrov gozda in dvajsdt metrov jasnega neba.« Za kratek čas. Dobljena stava, »Mama«, je rekel mali Tonček svoji materi, »stavil sem s Franckom, da mi podariš ti desetico. Stavil sem svojo čepico, Franek pa dva gumba. Vendar ne boš dopustila, da izgubim svojo čepico.« — In Tonček je dobil desetico. Izdajatelj In odgovorni nrednik: Rasto PuatoslenišeSt. Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v Ljubljani41. Urtiai kuni daotjtke b#rxc 22. novembra Itlf. 4% majeva rcnU . . . . | 9315 93;35 4-2*/<, srebrna rcnU .... 96*75 96 95 4% avstr. kronska rcnU . . 93 10 93-*0 A*T.off. ,..... 91-55 9175 4°/« kranjsko dcžclno po«ojtlo 96— —'— 4% k.o. Cdkc dci. banke . 94— 95 — Sr«6ka. Srećke Iz 1. 1860 V. - - • 214 — 220 — „ w „ 1864..... 318 - 324*- „ tUkc...... 154-50 160-50 „ zemeljske 1. izdaje . 299- 305 — i, ., 1L „ . 281- 287- „ ogrske hlpotećne . . 24675 252-75 „ dun. komunalne . . 538* 548*— „ avttr. kreditne . . . 530 — j 540*— „ ljubljanske .... 8950; 9550 . avitr. rde^. križa . . 67 50 7150 ogr....... 44 25 48'25 bazilika..... 31 — i 35 — i,' turske...... fcfr- 259- Ljubljanske kreditne banke . 444 — 448 — Avstr. kreditnega zavoda . . 665 75 6€6 75 Dunajske banftie druf bc . . 553 '25 , 554 25 Južne železnlce..... 116 25 i 117-25 Državne ieleznlce .... 750 25 ! 751 25 Alplne-Montan..... 768 50 769 50 Četke siadkome družbe . . 252 50 . 253 50 Živnostensite banke. . . . 271— , 272-50 Cekini........I 11*34; 1137 Marke........\ 117 55 i 117*75 Franki........9542» [ 95-62« Lire......... 95- ! 95-25 Rublji.........254— 255- Zitne cene w Budimpešti. Dne 22. novembra 1910. T • r m I m Pšenica za april 1911. . . za 50 kg 1121 Rt za aprii 1911 .... za 50 kg 7*96 Koiuza zm maj 1911 ... za 50 kg 566 Oves za april 1911 ... za 50 kg 831 Efektiv. Vzdržno. Anton Šare Llibljan, S'leobnrpa ulica i\. 5. u nph luflm ilin (nsmti |i»M mUi) miii švicarske mine ujcenejSi nakup 182 I oprem za neveste, \ i o HolIiolJifl aro I , o ,| sedonlosti: I I iktt, nim. i*, luđom« I I li HUm » tM