Volilni opomini. Znana in priznana je resnica, katero je že stari grški Hiodrijait Aristotel znanstveno opredelil z 'besedami: »Človek je politično bitje.« Človek živi ter raora živeti v državi. Izven države ni urejenega, cloveka dostojnega, za napredek in omiko sposobnega življenja. Država je ustanova, ki je utemeljena v naravi človeka in njenih lastnostih ter nujno sledi iz potreb in zahtev človeške narave. Njen namen je, da daje vsem pravno varstvo ter da pospešuje vsestranski, splošni blagor vseh državljanov. Iz tega sledi, da se mora vsak človek brigatl za državo in njene zadeve. Kratko povedano: vsak človek se mora brigati za politiko. Ako se ne 'zanimaš za politiko, je posledica ta, da se vodi politika brez tebe ter da ti prideš pod ipolitično kuratelo (jerobstvo) drugih. Kaj more Iz tega naatafi, je lahko razvfdno, ako se pomisli, da politika posega v vse panoge javnega življenja, da mocno upliva na gospodarski razvoj in dusevni napredek poedincev in celega naroda. Nebrižnost ljudstva za politiko je torej velika nesreča ssa Ijudstvo, ipa tudi za državo. Dnžava pade v roke maloštevilnih nekatemikov, gotovih društev in skupin, katerim je pri srcu lasten blagor, ne pa iblagostanje vseh državljanov An fcateri izkorišeajo ljudstvo za svoje sebične namene. To je tem lažje mogoce, ker politicna beseda celega Ijudstva se sliši le redkokrat, skoro izključno le pri volitvah. Iz tega se vidi, kolik je pomen političnih volitev. Nič nevolje! Razpust narodne skupščine dn razpis novih volitev je pri mnogih vzbudil nevoljo. Zakaj in čemu zopet volitve? Zakaj se nas kliče na volitve v času, ko imamo kmetje največ dela? Taka in slična vprašanja so docela razumljiva. Niti na kraj misli nam ne pride, da bi jih obsojali. Ni treba izrecno povdarjati, da SLS in njeni poslanci razpusta narodne sknpšoine niso povzročili. iNaši poslanci šo se veliko trudili, da bi se med poedinimi strankami v parlamentu, osobito med radikalno in demokratsko stranko napravil sporazum, ki bi omogooil delovanje parlamenta. Razoepljenost v radikalni istranki in nepopustljivost voditeljev demokratske stranke je to preprečila. Tudi borba zoper korupcijo, v kateri borbi je naša stranka stala v prvd vrsti, ni dovedla do zaželjenih uspehov, t. j. do kazni okrivljenih korupcionistov, ker so številni interesenti v radikalni, v demokratski in v samostojno-demokratski stranki znali pravočasno to preprečiti. Tako ibi naj nove volitve po namenu najmerodajnejšili ciniteljev iprinesle ooiščenje političnega ozračja od korupcionističnib. elementov in ureditev razmer v poedinih strankah zlasti na strbsfcem ozemlju. Prinesle bi naj v narodno skupščino ljudi, ki jim bo v prvi vrsti pri srcu ne stranka, marveč ljudstvo in ki bodo imeli dovolj razumevanja in volje za rešitev najbolj perecih gospodarskifa vpra šanj in za zaustavljenje gospodarskega propadanja, ki za- vzema kot posledica pretiranega centralizma v državi vedno večji obseg. Ako bi torej kakšna nevolja bila na mestu, bi se morala obrniti zoper tiste stranke, ki so s svojimi glasovi v parlamentu državi naložile centralizem ter so tako odgovorne za vse žalostne in pogubne nasledke centralizma na vseh poljih, zlasti na gospodarskem poljuj V Sloveniji so to samo-stojna demokratska stranka, samostojna kmetijska stranka in verni pomagaci centralizma, gospodje socialni demokratje. Zoper te sfranke se raora obrniti nevolja slovenskega Ijudstva pri teh volitvah. Nig malodušnosti! Bil je čas, ko se je nekaterih ljudi v naši stranki že začela lotevati malodušnost z ozirom na navidezno premoč centralLzma in dozdevno slabost avtonomizma 3n njegovih zastopnikov. Ponekod se je že slišalo slaibotno jadikovanje in imalodušno povpraševanje: »Ali bomo sploh kdaj dosegli slovensko samostojnost in avtonomijo?!« Brezvestno hujskanje samostojnih demokratov in kmetijcev, ki so kot politiono izgubljeni sinovi svoje matere imeli za program o samostojni Sloveniji samo presirljiv posmeh, je to malodušnost povzročilo in pojačilo. Državni proračun za leto 1927-28, ki je v nekaterih členih finančnega zakona sprejel idejo ne samo slovenske samouprave, marveč celo idejo zakonodajne avtonomije za Slovenijo, je tej malodušnosti za vselej napravil konec. Avtonomija Slovenije ni več samo san, ki so ga sanjali fanta?tični ljudje, marveč je realnost (stvariiost), ona že obstoji ter ima svojo zakonito podlago v finančnem zakonu državnega proracuna, ki dovoljuje obema oblastnima skupščinama v Sloveniji, da moreta spremeniti deželne zakone, sklenjene od nekdanjih deželnih zborov v Ljubljani in v Gradcu. Program SLS ]e torej 'zmagal. Poslanci SLS so v Beogradu ideji slovenske avtonomije, ki so jo samostojni demokratje in kmetijci in socialisti ipokopali, priborili zmago. Slovenska samostojnost, ki je prej živela v programu SLS in v srcu slovenskega ljudstva, je sedaj stopila v javno državno življenje, avtonomija Slovenije je začela žiyeti ter se bo razvijala naprej ter se ojačevala. Vzporedno s tem se razvija naprej ideja o samoupravi Ijudstva. Sedanja vlada, ki vodi volitve ter narekuje volilne ideje, je napovedala, da je v njenem programu sprememba zakona o ckrajni in oblastni samoupravi in obcinskega zakona. Tako je tudi ideja ljudske samouprave v občini, v okraju in v pokrajini nastopila pot svojega uresničenja tudi v naši <3>-?avi. Vsaka malodušnost je potemtakem neumestna ter se mora umakniti popolnemu zaupanju do voditeljev SLS, ki so programu o ljudski samoupravi in o avtonomiji Slovenije priborili začetno zmago. Delaj in — voli! Iz tega sledi nujni zaključek: Program SLS o samoupravi slovenskega Ijudstva in o avtonomiji Slovenije je dosegel začetno zmago. Da bo ta program dosegel popolno zmago ter da bo sloveriska avtonomija uresničena v celoti, mora pri volitvah v narodno skupščino dne 11. septembra zopet ki z velikansko zmago zmagati Slovenska ljudska stranka in njeni kandidati. Ako bi slovensko Ijudstvo prezrlo velifc pomen septemberskih volitev ter storilo slično napako, kakor jo je zagrešilo pri novemberskih volitvah leta 1920, ko je veliko glasov oddalo samostojnim demokratoin in kmetijcem in socialistom, bi to bil nepopravljiv in neodpustljiv političen greh. S tem bi zapečatilo svojo usodo za dolgo vrsto let. Iz tega sledi s popolno jasnostjo samo en sklep, in ta je: pri volitvah 11. septembra mora zmagati Slovenska Ijudska stranka! Dobiti mora ne samo toliko glasov, kakor pri volitvah v narodno skupšoino leta 1925^ in pri volitvah v oblastno skupščino leta 1927, marveč <še vec,^veliko več. To zahteva ne samo življenski interes, marveč obstoj, razvoj, gospodarski prospeh in kulturni napredek slovenskega naroda v tej državi. Da bode zmaga stranke iSlovenskega Ijudstva velika in popolna, velja za vsakega posamezriika resen in iskren opomin: delaj! Delati mora vsak naš pristaš, brigati se in storiti, kar je potreibno, da bodo volitve dobro pripravljene. Ta naloga zadeva vsakega našega somišljenika, zlasti tiste, ki so olani naših organizacij, pred vsem pa one, ki zavzemajo v naših krajevnih in okrajnih organizacijah odborniška in zaupniška mesta. Reklamacije so po večini, tako vsaj upamo, izvršene. Zdaj je treba, da po vsaki vasi in vasici brez izjeme stopija v akcijo (delovanje) volilni in agitacijski odbari. Ti odbori bodo pri teh volitvah imeli izvršiti veliko nalogo. Ker je čas do volitev primeroma kratek in ker je med tednom po deželi vsled preobilnega dela nemogoee prirejati shodov, bodo shodi omejeni na nedelje in praznike. Iz tega razloga ne bo toliko volilnih shodov, kakor jih je bilo ob sličnih prilikah v zimskem času. Zato bodo agitatorji po posameznih vaseh in krajih imeli veliko več posla ter bodo morali izvršiti veliko večjo nalogo, nego pri prejšnjih volitvah. Delati bodo morali vneto in požrtvovalno, podučevati ljudi, poibijati laži nasprotnikov, širiti med Ijudstvo naše časnike, bodriti volilce in njihove svojce, da se zavedajo velikega pomena teh volitev. Svojo dolžnost bodo dobro izvršili le takrat, ako bodo vsi volilci v njihovem okolišu da poslednjega človeka volilno pravico smatrali kot svojo vestno dolžnost do slovenskega naroda in dosledno do Slov. Ijudske stranke. Zato ponovimo za vsako našo organizacijo in vsakega pristaša opomin: delaj! Ako boste izpolnili v polnem obsegu ta opomin, se bo vsak posamezen volilec ¦zavedal svoje naloge ter bo vestno izvreil svojo dolžnost, ki se glasi: voli!