Cene in sejmska poročila. CENE TUJEMU DENARJU. Zadnje dni se je dobilo na zagrebški borii v valutah: 1 ameriški dolar za 56.10 Din. Dne 23. avgusta pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 8.0068—8.9368. 100 italijanskih lir za 296.55—298.55. 100 madžarskih pengov za 9.8950—9.9250. 1 ameriški dolar za 56.81—57.01. 100 francoskih frankov za 221.47—223.47. 100 nemških mark za 13.5680. 100 čehoslovaškib. kron za 168.21—169.01. Mariborsko sajmsko poročllo z dna 14. avgusta 1928. Prignanib. je bilo: 14 konj, 24 bikov, 281 volov, 445 krav in 25 telet, skupaj 789 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 7.50 do 8 Din, poldebeli voli od 6.50 do 7 Din, plemenski voli od 5 do 6 Din, biki za klanje od 7 do 8 Din, klavne krave debele od 7 do 8 Din, plemenske krave od 6 do 7 Din, krave za klobasarje od 4 do 5 Din, molzne krave od 6 do 7.50 Din, breje krave od 6 do 7.50 Din, mlada živina od 5.25 do 7.50 Din, teleta 9 Din. Prodalo se je 338 komadov, od teh. za izvoz v Avstrijo 81 komadov, v Italijo 30 komadov. Masne cene v Marlboru. Volovsko meso in meso od bikov, prav in telic od 10 do 18 D; telečje meso od 17.50 do 22.50 Din, svinjsko meso sveže od 15 do 30 Din. Cene lesu ln dežalnlm prldelkom. Ljubljana. Les: Bukovi hlodi, nežamerni, franko vagon nakladalna postaja po 430, zaključek 3 vagone. Tendenca nespremenjena. — Deželni pridelki. (Vse samo ponudbe, slovenske postaje, plačljivo v 30 dneh, dob. promptna.) Pšenica baška nova 79—80 kg, 2%, 290—295, pšenica za avgust 297.50—300, za sepetmber 302.50—307.50, moka stara 0 g, bl. franko Ljubljana, plačljivo po prejemu 520 —525, moka nova 455—465, koruza 350—352, oves nov za avgust 265—270, ječmen baški 70—-71 kg, nov rešetan franko Ljubljana, plačljiv po prejemu, po 325—327.50. Zaključek 1 vagon moke. Tendenca nespremenjena. Gospodarska obvestila. Špitallč pri Konjieali. Dne 11. septembra ob 9. uri dopoldne se vrši pri nas premovaDje rodovniške živine v okvirju tukajšnjega živinorejskega odseka. Ker se bode takrat prodalo nekaj bikcev za pleme, se interesenti vabijo na razstavo. Gojimo pomursko pasmo, ki je določena za naš kraj in smo prav zadovoljni. Rejci, dne 11. septembra j« naš dan! Čebelarska podrnžnica za Celje ln okollco vabi čebelarje in vse, ki se za čebelarstvo zanimajo, na poučno predavanje k čebelnjaku g. Kodela na Ostrožnem pri Celju v nedeljo, dne 26. t. m. ob treh popoldne. Ob slabcm vremenu se bo predavanje vr lilo t nadeljo, dne 2. ssptembra, ob isti uri in ravnotam. Stanja hmeljskih nasadov r Sa vinjskl dollni. 2alec, dne 18. 8. 1928. Obiranje hmelja se je že pričelo in je blago glede barve in kakovosti prvovrstno ter glede oblike precej enakomerno. Obiranje daja manjšo množino, nego se je cenilo, Več inozemskih nakupovalcev je že došlo v Žalec. Perutninarska razstava. Na letošnji jubilejni kmetijski razstavl Kmetijske družbe v času od 1. do 10. sept. v Ljubljani se bo priredila v zvezi z živinorejsko razstavo tudi atalna perutninarska razstava. Ta razstava ima namen pokazati, kakšne pasme gojimo v Sloveniji ter vspodbuditi naše gospodinje in gospodarje k napredku v tej važni panogi. Na razstavo se bo pripustila vsa domača in tuja perutnina, kokoši, race, purani in gosi, golobi itd. in sicer od vsake pasme po tri živali, to je 1 samec in 2 samici. Stroške za prevoz in prehrano živali za časa razstave itd. nosi Kmetijska družba. Družba bo tudi poskrbela za primeren znesek za premije, ki se bodo porazdelile za najlepše živali. Tudi kletke za razstavo se dobe pri družbi, kakor vsa druga zadevna navodila. Priglasilo se je doslej precejšnje število rejcev, vendar je Še nekaj prostora in kletk na razpolago. Kdor poseduje res lepe živali in jih hoče razstaviti, naj se priglasi pri Kmetijski družbi vsaj do 28. t. m. — Razstavni odbor. Stanice. Kdor želi zanesljivo iztrebiti sUnice in drugo golazen, naj se obrn« na zdravstveni dom v Celju. Robert Košar: Netočna gospodarska poročila. Z velikim zanimanjem čitajo danes tu-in inozemski gospodarski kro gi poročila o stanju raznih pridelkov ter si na podlagi teh ustvarjajo svojo sodbo. Netočne slike dejanskega položaja ne škodujejo le posameznim krajem in okrajem, ampak celim pokrajinam in državi. Tako je n. pr. »Jutro« prineslo z dne 1. 8.1.1. v štev. 178 sledečo poročilo: »Silna nevihta je divjala predvčerajšnim v Slovenskih goricah. Zelo so prizadeti vinorodni okraji Ivanjkovci, Brebrovnik in Jeruzalem, kjer je po došlih poročilih toča povzročila milijonsko škodo. Vihar je bil tako silen, da je podiral drevesa, odkrival strehe in podiral kole v vinogradih. Toča je trajala celih 25 minut ter je uničila vinograde in žitne poljane. Škoda je tem večja, ker je bilo pričakovati letos rekordno letino tako gle de kvalitete kakor glede kvantitete.« Dejansko je to poročilo netočno in pretirano, kajti ljudje najbolj prizadetih krajev povdarjajo, da so pač tu intam posamezne gorice trpele do 50 odstotkov, v celoti pa toča hvala Bogu ni bila tako huda. O kaki splošni nesreči v ljutomerskih ali celo v Slovenskih goricah pa ni govora. Cerav no razumemo položaj prizadetega in obupanega vinogradnika, ki mu je toča vzela pridelek in se ni čuditi, da ridi v prvem hipu nesreče vse v večjlh obsegih, mora vendar poročevalec časnikov biti kolikor mogoče objektiven v svestl si, da zaidejo taka poročila tudi v druge tu- in inozemske liste. Tako sem n. pr. črez nekaj dni po tem poročilu dobil iz Avstrije pismo, ki je obžalovalo nesrečo, ki je zadela ljutomersko vinogorje in Slovenske gorice, kakor je dotičnik to razbral iz poročila v »Tagespošti«. Tozadevno poročilo o toči pa je še prišlo tudi v inozemske strokovne liste, kakor priča dunajska »Neue Wein-Zeitung« od dne 8. t. m., štev. 64, ki piše na strani 3 pod zaglavjem Jugoslavien: »Am 1. August ging uber einen Grossteil der slovenischen Weing_irten ein sehr grosses Hagelwetter nieder, das hauptsachlich die Weingarten in Ivankovci, Brebrovnik und Jeruzalem ganzlich vernich tete und einen Schaden von einigen Millionen Dinar verursachte. Das Hagelwetter dauerte 25 Minuten und machte die heurigen guten Leseaussichten zunichte.« V svojem uvodniku istega dne je potem rezumiral ta veleugledni strokovni list stanje vinogradov v Jugoslaviji z besedami: »Die bisher sehr guten Aussichten in Jugoslavien haben eine Einbusse dadurch erlitten, dass in Slovenien durch Hagelschlag ein Teil der zu erwartenden Ernte vernichtet wurde.«