khaja raeen nedelj in praznikov *ao=K:	v*ak	dan opoldne. ==s
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., *=*== Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije za list ^ poštnine proste. =
Štev. 120.
Mir prihaja!
Cen« delnicam tovairen za topove so padle. Borza registrira po svoje veliko nado naro-«cv .po mira. Kar razveseljuj« vojake na bojišču, delavce v tovarnah, to je za oboroževalni kapital huda nevarnost. Zeli namreč, da W vojna trajala le 5e dalje, taiko dolgo, da popolnoma premagamo vse sovražnike, dalje, da osvojimo pol Evrope, dalje da dosežemo pretepi »mir zmage«, ki nam ga vedno obetajo; ob milijonskih dobičkih se pač izplača »vztrajati«. Toda sedaj je prišel za vojni kapital slab <-as- Volja miru se po vseh deželah očmdno ^te razvija. Mir prihaja! Izkoriščevalci vojne £a ne smejo ovirati in se jim ne posreči, da bi ?a ovirali!
Ruska delavska vlada gre svojo pot z drzno gotovostjo. Res, britski imperialnem ®na dovolj orožja, da z njim grozi ruski demokraciji. Anglija in Zedinjene države so že usta-osf ^ dobave Rusiji. In vedno še skušajo ne ^usbo, če siklene posebni mir, da jo * bodo smatrali za nevtralno deželo, marveč Jvs?VTažno, ji napovedali vojno sami ali pa ““hujskali nanjo Japonsko. Toda svet ljudskih »orrnsarjev, ki vlada Rusiji, ima tudi za ta pri-ej" Pripravljeno orožje. V nekem nagovoru vojake je Lenjin eno teh orožij razkril: Ru-preti % državmim denarnim polomom! To voIikT8*11^grozovit0 orožje v rokah raške re-rus3ca <hžava dolguje francoskim in oove	milijard. Če na-
država denarni polom in ustavi p„_.	kapitalisti	v Londonu in
tm. veIikanske zneske. Te izgube bi pa ne n e<r„ f3!?10 vekki angleški in francoski kapital iis^„ kt Poav rnin'c>gK> francoskih malih kapita-in moj:- ^ric?skcm je desettisoče kmetov nescanov, ki imajo naložene vse svoje pri-v-rčfrP Y inskih državnih papirjih. To moramo vedeti, da razumemo, kako z nevarnim orožjem Preti Lenjim zaveznikom. In mož ga utegne tudi porabiti. Ali naj ruska revolucija obrestuje <telgove, ki jih je car najel leta 1906, da je ra-j*rtprv° revolucijo? Ali se naj naloži ruskim ^netom in delavcem velikanske davke zato, čo plaSutfej°. inozemskim 'kapitalistom tribut? Anglija in Francija nastopita proti Rusiji,
■ /aska delavska vlada ta sklep izvedla. Zato "7 Y strah v Parizu in Londonu! To pa tudi. CjOtKaizuje, da se ruska demokracija ne boji nobenih pomočkov, da prisili k miru.
Državniki na Francoskem, Angleškem in v Italiji govore še o zmagi, toda kakšno je razpoloženje v teh deželah nam izpričuje preganjanje pacifistov zlasti na Francoskem, kjer so uvedli strogo cenzuro in zapirajo socialiste *n sindikaliste ter druge agitatorje za mir. Zla-pa bo mnogo pripomogla k miru bojazen, da Jrrf16 Rusija poseben mir ter mogočni apel Koga delavstva na delavstvo vseh dežela, atrijev^avnave z Rusijo so se že pričele. Av-iainAn^ ^ c^ov^rila na poaiudbo hrzo-
■ no. Ruska vlada je potrdila prejem brzojav-, ,n.0fvi y°ini poveljnik praporščak Kry-
*to, ki ga je pooblastil svet ljudskih komisar-W Je-	sovražnosti	na vsej bojni črti.
ovatibviraKefl »smrtnih bataljonov«, ki so jih za	Trotirevolucionarji,	so se izrekli
Sst* torei tista; njvduse-
»ctotari n^S^.r|Svkator tt’d"° cete
fflrouiji minister, te m tJS	S?™
dslavski voditelj HeMe^fje bil“Ste” Je pred par meseci v vladi Uovd-OmrS ie Plavil, da bi bila norost in	,	5
Voho ne da. bi
V Angliji, Franciji in Italiji je moč Še v imperialistov. Toda tudi v Avs tr h; m
  . ro-
Avstriji in Nem-
LISTEK.
H. TUMA:	J
Jugoslovanska deklaracija.
Jugoslovansko vprašanje ni niti državno, niti dinastično ampak gospodarsko in narodno. Podlaga jugoslovanskega programa je gospodarska.
Dr. Lončar. Bletweis in njegova doba.
Pri nas mora biti, ker smo
vauu nar°4 vsak narodnjak vebk značaj.
Slav. Nar. za novo leto 1870.
I.
Dne 30. majnika 1917. pri otvoritvi državna zbora ^avstrijskega je podat nrVarSL
ra^U stovenskUl pasla«cev sledečo dekla-
iftHt “Odpisani v jugoslovanskem klubu zdru-poslanci izjavljajo, da temeljem, narod J®?a načela in h rvatskega državnega r?Va zahtevajo zjedinjenje v eno državna celoto vseh ozemelj monarhije, na ka-Prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi pod aa_fJ°tm Habsburško-Lorenske di-^ In da se zastavijo za udejstvovanje te
It 130, 4. decembra 1017.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30‘—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42‘—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 80 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
V Ljubljani, torek dne 4. decembra 1017.
Leto 1.
čiji so nekateri, ki bd radi preprečili mir. Vojna je za kapital dobičkanosaa in kapital orna povsod dosti služabnikov.
V Nemčiji imajo zlasti dve miru nevarni struji Ena bi sklenila ugoden poseben mir z Rusijo, da bi potem na zahodu lažje zmagala, dr uga pa želi priklopiti Rimsko in Litavsko Prusiji. Rusija pa sklene poseben mir le tedaj, če bd sporazum ne maral sprejeti ugodnega miru sporazumlienja, in še to le ob pogoju brez aneksij In vojne odškodnine. Vlada ho hioraJa biti torej energična, da se varuje teh sovražnikov miru.
Enako važna je pa tudi zahteva ruske demokracije, ki zahteva med svojimi mirovnimi pogoji demokratizacijo osrednje Evrope in sa-moodliočevanje narodov. In zdi se nam, da ko to vprašanje za vladajoče sloje vseh imperialističnih dežel najtrji oreh.
Sovražniki miru pa niso le v Nemčiji; tudi v Avstriji jih imamo. Predvsem so to vsenem-ci, in tisti, ki so pod vplivom časopisja, ki ga je pokupila težka nemška industrija. Imamo pa še ljudi, ki bi radi povečali državo na Balkanu. Zlasti so nasprotniki miiru tudi Čehi in nekaj Jugoslovanov. Ti zahtevajo, da se njih želje upoštevajo pri mirovnih pogajanjih. M'i seveda zahtevamo v prvi vrsti mir, ker nam ni nobeno vprašanje tako važno, da bi zaradi njega še dalje hoteli vničevati človeško kulturo, rusko revolucijo, s katero je v zvezi vsa bodočnost evropske demokracije.
Sile, kil se bore proti miru so še krepke. Nadjamo se pa, da se vlade tem vplivom ne bodo uklanjale. Zaslepljene bi morale biti, če ne bi se oprijele prilike, kn jo nudi ruska revolucija. Zakaj mir — skorajšnji mir, splošen mir, mir, ki ne bo povod novim vojnam — je volja prebivalstva: volja kmetov kakor meščanov, delavcev kakor vojakov vseh dežel. Tej strastni želji se ne morejo in ne smejo vlade upirati. Nobena vlada bi se ne mogla opravičiti pred ljudstvom, ki bi hotela po štiridesetih mesecih vojne še uničiti nado na mir med njim. Mir more sedaj priti, zato mora priti!
Šikaniranje beguncev.
Begunci imajo pravico do begunske podpore že od 21. julija t. 1. Okrajna glavarstva, zlasti na deželi, še danes niso nakazala vsem beguncem podpore, zakaj vsak dan dobiva naš pomožni urad, pritožbe od beguncev z dežele, ki še niso debili begunske podpore.
Bliža se zima, nesrečni begunci so brez obleke in sredstev v najhujši bedi. Dobiti bi morali vsaj to drobtinco, do katere imajo po zakonu pravico, ne da se jih poja od vrat do vrat.
V Ljubljani so jo večinoma že dobili, a po poštni položnici, a ne vedo ra koliko časa in ne koliko znaša na dan. Dobro bi bilo, o tem obvestiti begunce, da vsaj vedo pri čem so.
V Ljubljani pa se dogaja nekaj drugega, kar je neopravičeno. Mnogo je beguncev, ki so se preselili v zadnjem času z dežele v Ljubljano in se prijavili za begunsko podporo. Predeti pa dobe podporo, morajo dobiti dovoljenje, da se smejo v Ljubljani nastaniti. Begunci to dovoljenje pri policijskem ravnateljstvu navadno takoj zahtevajo, ali preden ga dobe, mine po tri do štiri mesece in več. Zakaj? Zato, ker se obrne policija, preden izda dovoljenje za bivanje na županstvo ali Okrajno glavarstvo tistega kraja kjer ima begunec domovinsko pravico, ter zahteva natančnih informaciji o dotičnem beguncu. Birokratizem teh uradov je pa grozovito počasen, in je treba čakati na odgovor po dva meseca ali tudi več. In dokler policija ne dobi informaciji, ne da beguncu dovoljenje, da sme bivati v Ljub-
zabteve svojega jedinstvenega naroda z vsemi močmi«.
To je bila vprvič v državnem zboru opredeljena in formulirana zahteva jedimstva Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Dne 21. in 22. novembra 1909. sprejela je jugoslovanska socialdemokraitična konferenca v pričo zastopnikov avstrijske, nemške, italijanske, češko-siovanske s sodelovanjem hr-vatske socialdemokratične stranke v bistvu sledečo p r ogr a m a t ičn o resolucijo:
1.
,1. Avstro^ogrski Jugoslovani smatrajo za končni smoter svojega narodno političnega stremljenja popolno narodno združitev vseh Jugoslovanov ne giodč na različnost imena, vere, pisave in dijalektov ali jezikov.
2. Kot deli velikega enotnega naroda stremimo, da se konstituiramo kot enoten narod, ne glede na vse umetno napravljene državno-pravne in politične pregreje, želeči: skupno na-cionalno-avtanomno kulturno življenje kot svobodna enota v popolnoma demokratični konfederaciji narodov.
II.
Jugoslovanska socialna demokracija smatra sedanje jugoslovanske narode le za elemente, ki naj ustvarjajo enoten narod in konštatira, da treba v svrho oživofvoritve le enotnosti smofrenega, skupnega, kulturnega in političnega dela ne -glede na današnje politične forma-
ljani, in dokler begunec nima tega dovolila, mu okrajna oblast ne izplača begunske podpore. Tako je še danes v Ljubljani in okolici mnogo beguncev, ki še niso dobili ne begunske podpore in ne obleke.
To birokratično postopanje bi se pač lahko odpravilo in se podpora izplačala, do katere imajo begunci pravico, kjerkoli prebivajo. Sedaj ni čas ra birokratizem, begunci so lačni in brez obleke, treba jim je pomagati, in to takoj.
Politični pregled.
= Žalostno — a resnično! V drž. zboru je znani nemškonacionalni poslanec Hummer, eden izmed najtzagrizenejših sovražnikov Slovanov v Avstriji, tovariš znanega Wolfa in Heineja — lagal o socialnih demokratih, češ da je soc. dem. stranka na Dunaju prosila in dobila denar od Stiirghove vlade. Posl. Seitz je to lumparijo nemškega nacionalca takoj pribil in proglasil vse trditve g. Humra za navadne laži. Dostojni ljudje so s tam pač bili na 'jasnem, da je nemško - nacionalni kričač le da bi blatil in sramotil one socialne demokrate, ki so vedno ob strani pravice in resnice v drž. zboru in seve najčešče v eni vrsti s slovanskimi poslanci, zlasti, kadar gre ra pravice tlačenih in zatiranih. No — »Slov. Narod« od petka je pa prinesel sledečo notioo brez komentarja:	»Nemški	socialni demokratie kot
vladni štipendisti Kakor smo poročali, je v razpravi v vojnem davku poslanec Hummer očital nemškim socialnim demokratom, da so prejemali od Stiirghove vlade denar. Ta Hum-merjev očitek je povzročil v zbornici velik kraval in nemški socialisti so obkladali Hum-mra z najostrejšimi priimki, očitali mu, da je obrekovalec. Sedaj objavlja Hummer sledeči zagovor: »2e leta 1912. je sooialno-demokra-tična stranka zahtevala ,od vlade denarno pomoč za svojo centralno nakupovalno zadrugo ih za svojo tovarno kruha (Hammerbtotw e r -tke), češ, da je takrat grozeča vojna spravila ta podjetja na rob propada. Takratni finančni mi-niser je pritisnil na Kreditni zavod, da je dal socialnim demokratom primerne svote na razpolago. .Mi je bil ta denar kdaj vrnjen, se ne da .dognati. Isti dogodek se je ponovil 1. 1914.' Takrat se je obrnila nemška socialno-demo-kratična stranka zopet na vlado ra denarno pomoč. S posredovanjem finančnega ministra barona Engla so socialni demokrati denar tudi dobili. Obakrat je bil ministrski predsednik posl. Hummer. Prav! To dejstvo je bilo treba podučen.« — Tedaj »Slov. Narodu« ni zadoščalo to, kar je poslanec Seitz v drž. zboru proglasil. »Slov. Narodu« je bolj verodostojen grof Hummer. Prav! To dejstvo je bilo treba pribiti! Kaj pa je res. »Velenakupna družba avstrijskih konsumnih društev« je v dobi balkanske krize z ozirom na vznemirljiv položaj iskala pri c. kr. priv. kreditnem zavodu, katerega ravnatelj je bil tedaj dr. A. pl. Spiitzmul-jer, odprt kredit v znesku 1,000.000 kron, kojo je tudi vsled danih trgovskih kritij dobila, lsto-tako je ravnala leta 1914. ob izhruhu vojne z namenom, da se sama ne posluži moratorija, m je izposlovala pri »Bodenkreditanstalt« odprt kredit v enakem znesku. Guverner tega zavoda je bil takrat Sieghart. »Velenakupna družba avstr, konsumnih društev« je trgovsko podjetje, kojega namen je nakupovati za kon-sumna društva blago v velikem in je oddajati le-tem v malem. — Pribijamo: Velenakupna družba je le dobila pri bankah eskomptni kredit — ni pa iskala nikjer, kajj-Ji pri kaki vladi — subvencij! Dr. Renner je pač govoril ob balkanski krizi z ministrom Zaleskejem, ki je v proračunskem odseku razpravljal: kako naj se hranilnim zavodom na pomoč priskoči v
slučaju, ki mogoče pride. Izjavil mu je, da delavski gospodarski zavodi nočejo subvencij, le odprtega kredita bodo v takih slučajih potrebovali Na temelju tega so se začela 'pogajanja s c. kr. kreditnim zavodom in dr. Karpe-les je kot poslovodja velenakupne dražbe podal primerne garancije ra kredit, 'ki je bil potem dovoljen. Enak proces se je vršiil 1. 1914. Oba kredita sta že davno plačana. — Kje pada tu kaka nepoštena senca na stranko, rta poslance? Meščanski zavodi so dobivali subvencije od vlad — delavski, v katerih gospodarijo soc. demoteratje, pa teh niso nikdar iskali, kaj-le še prejemali. Pa saj vemo: ogirditi socialno demokracijo, kdo gleda na sredstva, na resnico, samo da je namen dosežen.
= Italija ni mirovna zapreka. Iz Lugana poročajo: Minister Nitti je dejal nekemu sotrud-niku „Corriera“, da je vojna Italije ob strani zaveznikov predvsem gospodarska potreba, ker Italija ne more pogrešati dovoza sirovin in živil iz zavezniških dežel. Italija nima danes niti takih teriotorialnih aspiracij, niti takih sanj o svojej velikosti, ki bi se ne dale združiti z realnostjo. Itaiija torej ne bo nikdar zapreka miru.
— Italijanska meja, ki je bila odprta pet ur, je od petka zvečer zopet zaprta.
= Latinska unija. Španskemu časopisju je poslal minister Nitti načrt za ustanovitev unije latinskih narodov, ki naj bo po vojni protiutež proti slovanskim, nemškim in anglosaškim narodom. Italija, Francija, Španija, Portugalska, Ru-munija in latinska Amerika naj bodo člani unije, ki naj stremi po skupnih ciljih na civilnopravnem trgovskem in političnem polju.
= Mirovno gibanje v Angliji. Londonska ,Daily Mail“ javlja, da je bivši minister Asquith sklenil postaviti na načelo gibanja za sporazumen mir. L!oyd George in Northcliffe se upirata Aš-quithovi akciji, ki pa ima baje mnogo somišljenikov.
Lord Landsdowne o vojnih ciljih. Reuterjev urad poroča: Lord Landsdovvne priporoča v posebnem pismu v „Daily Teiegraphu® koordiniranje vojnih ciljev in pravi: Mi ne bomo izgubili vojne, toda podaljšanje bi pomenilo pogin civiliziranega sveta. Najbrže bi mirovna stranka v Nemčiji mnogo pridobila, ako bi postalo znano, da nočemo uničiti nemške velesile, da nočemo vsiliti Nemčiji druge vladne oblike, da ji ne odrekamo primernega mesta med drugimi velikimi trgovskimi narodi sveta in da smo, ko bo končana vojna, pripravljeni, preizkusiti skupno z drugimi vlastmi preobleme, ki so v zvezi s svobodo morja in da smo pripravljeni pristopiti mednarodnemu dogovoru za poravnavo spornih vprašanj z mirnimi sredstvi.
== O Lansdownovi Izjavi za mir poroča Reuterjev urad: Na zborovanju zastopnikov konservativne in unionistične stranke, katerega sta se udeležila tudi Carson in Wa!ter Long, je Bonar Law ostro grajal Lansdovnovo izjavo ter jo naravnost označil kot nesrečo. Sprejeta je bila v ostrih besedah sestavljena resolucija, katera se je brzojavno sporočila pariški konferenci. — Politični dopisnik „Westminster Gazette“ piše: Brez dvoma stoje močni interesi za Lansdownom. Dopisnik ne veruje, da bi cela unionistična stranka obsojala izjavo, kakor se zatrjuje. Izjava daje da daje duška velikemu delu onega javnega mnenja, ki doslej ni imelo trdne oblike.
— Severne države ostanejo nevtralne. Povodom kraljevskega sestanka v Kristijaniji z dne 28, 29. in 30. novembra se je vršila konferenca med kralji ter med norveškim državnim ministrom in danskim ministrskim predsednikom, švedskim državnim ministrom in ministri vnanjih zadev vseh treh severnih držav, to je Švedske, Norveške in Danske. Dosegel se je popoten sporazum v sledečih točkah: Vsled solidarnosti vseh treh držav izjavljajo vlade: Kakor dolgo koli bo trajala svetovna vojna, prijateljsko in zaupljivo razmerje med vsemi tremi državami bo neomajno
cije in meje. Zlasti smatramo potrebno spora- f zumljenje o skupnem narodnem jeziku in pra- * vopisu«.
Te resoluciji sledila je resolucija balkanske konference o Božiču leta 1910. v Belgradu, ki je bila sklenjena soglasno po delegatih bolgarske, srbske, hnvatske in jugoslovanske stranke s sodelovanjem delegatov Macedoncev, Bolgarov iz Tracije in Armenov. Grki so poslali pozdravno pismo, v katerem izražajo solidarnost. Formula je bila: Balkan, balkanskim narodom v združeni federativni republiki.
Resolucije jugoslovanske socialne demokracije so po besedilu in utemeljevanju vsestranski v prvič širši javnosti precizirale bistvo jugoslovanskega vprašanja ter pot do nje rešitve, t. j. delo in b o j n a p o d l a g i o bs t o-ječih realnih političnih razmer in naprav (ra avstrijsko socialno demokracijo na temelju dualistične Avstro-Ogrske) za popolno demokratizacijo vseli narodnih in. poli-tičnih institucij.
Sklepe jugoslovanske in balkanske socialdemokracije vzela je nemško-avstrijska in evropejska javnost na znanje ter jo je več ali manj komentirala. Tudi slovenske meščanske stranke jih niso mogle molče odbiti ter so resolucijo slovenske socialne demokracije kolikor-toliko dobrohotno vzele na znanje. Kakega posebnega navdušenja in zadovoljstva slovensko Časopisje ni izražalo, še manj se je pokazala volja meščanskih strank v smeri podpi-
ranja akcije socialne demokracije v čemersi-bodi. Navdušenja za resolucijo socialne demokracije in sklepe balkanske konference pa ni< bilo prav nič ne med slovenskimi, ne med hr-vatskimi, ne srbskimi, ne balkanskimi narodnjaki in rodoljubi. Tudi narodna radikalna omla-dina ostala je hladna. Jugoslovanska socialna demokracija ni morda vrgla v javnost svojo resolucijo, da bi vzbudila senzacijo ali pa, da bi pedagogično hotela vplivati ali že na lastne pripadnike ali na buržuaziske, marveč je bila nje resolucija premišljen in nujen korak, uvi devši, da sc mora narodnostno vprašanje v Avstriji in v stranki sami rešiti; da se pride okoim nevzdržljivim razmeram v soc i aldemokra ti čni stranki sami, v avstro-ogrs^j državi in na Balkanu. Jugoslovanska socialna demokracija kakor češka in avstrijskomemška prišla je do spoznanja, da Brnski program iz leta 1899. več ne zadošča ra daljši in bližnji pravilni razvoj socialne demokracije v Avstriji, po drugi je konštatirala, da narodnostni spori v Avstriji in na Balkanu tirajo našo državo in balkanske državice v osodepolen konflikt med seboj in do svetovne vojne. Jugoslovanska socialdemokracija je izrecno poudarjala svojo racijonaiistično in realno stališče pri tem vprašanju. Niso bili čustveni momenti kateri so vodili zastopnike ujgoslovanske socialne demokracije!
(Dalje prih.)
trajalo dalje. V soglasju s prejšnjimi izjavami in v soglasju z dosedanjo politiko so se vse tri države trdno odločile za popolno nevtraliteto nasproti vsem vojujočim se državam in to do skrajnosti.
= Vesti iz Rusije. Brata bivšega carja, velikega kneza Mihaela, so aretirali. — Ukrajinska vlada je ukazala, da se vrnejo vse ukrajinske čete s fronte.
= Nova vojna poslanca Wilsonova. „Pro-grčs de Lyon“ poroča iz Washingtona: Predsednik Wilson je izdelal novo vojno poslanico, ki jo predloži kongresu dne 4. decembra. Poslanica ne bo zaostajala na pomenu za ono, v kateri je zahteval vojno napoved Nemčiji.
Dnevne beležke.
— Nakaznice za begunsko obleko. Begunci, ki so pretekli teden ali že preje prosili pri mestnem magistratu za obleko, dobe nakaznice v sredo, dne 5. decembra v naslednjem redu: od 8 do 9. stranke z začetnimi črtami A—G; od 9. do 10. stranke od H—L; od 10. do 11. stranke od M—P; od 11. do 12. ure pa stranke od R—Ž.
— Za Krekov spomenik je nabranih po zadnjem izkazu 23.445 K 1 vin.
— Prešernova hči, Ernestina Jelovškova,
je umrla včeraj zjutraj v mestni Jubilejni ubožnici. Stara je bila 74 let in je bila skoraj popolnoma oslepela. Ernestina Jelovškova je imela pred leti v Ljubljani šolo za belo šivanje. Rajni Aškerc jej je bil pomagal sestaviti »Spomine na drja. Prešerna«. Do svoje visoke starosti si je ohranila Jelovškova čil in svež duh in živo zanimanje za slovensko literaturo. N. v m. p.!
— Graščino Krupa v Bolokrajina je kupil gosp. Anton Zurc, trgovec v Črnomlju, kjer namerava v zvezi s svojim nečakom Josipom Zurcom urediti moderno kmetijstvo v velikem obsegu.
— Hrastnik. Dne 29. nov. t. 1. se je (na lastno željo delavcev iz kemične tovarne) vršil shod v zmislu § 2. zbor. zak. Dasi se je vršil shod med tednom, se ga je udeležilo okolu 50delavcev in delavk. V teti tovarni je delavcev okolu 120. Dan 29. november je za to delavstvo zgodovinskega pomena. Kajti to je bil prvi shod delavcev te tovarne. Kdor je bil navzoč, ta se je moral prepričati, kako vneto je postalo to delavstvo za svode interese. Prepričati pa se je tudi vsakdo moral o revščini tega delavstva. Gospodje so smatrali te delavce kot navadne ovčice. Izrabljali so jih v razne namene. Ustanavljali so jim razna društva, da bi dalje spali spange poikorneža. A tudi za te delavce je napočil dan spoznanja. Spoznali so, da je le v samopomoči priložnost, da si izboljšajo svoj žalostni položaj. Plače so take, da vsak mestni pometač še enkrat toliko zasluži, kot ti delavci. Zenske imajo dnevne plače 2 K 30 vin., delavci pa od 3 do 5 K. Ker so se začeli malo zanimati, jim je uprava dala 20 odstotkov poviška. Na shodu so se tudi sestavile zahteve, ki se bodo poslale na pritožbeno komisijo. Delavci so uvideli, da brez organizacije ne morejo nič doseči. Zaraditega so pa tudi pristopili k organizaciji kem. delavcev. Pristopilo je prvi dan 23 moških in 11 žensk. Upajmo, da bodo vsi spoznali potrebo močne lastne organizacije. O uspehu pri pritožbeni komisiji bomo poročali'.
— Odprava pismene cenzure na Štajerskem. Iz Gradca poročajo, da bo v kratkem na Štajerskem popolnoma odpravljena pismena cenzura in da bodo spodnještajerski okraji iz širšega vojnega ozemlja izločeni.
= Zopet saharin. Z Dunaja se poroča, da bo tovarna za izdelovanje saharina v Octer-bergu v kratkem zopet pričela z obratom in da je računati zopet z redno oddajo saharina. V Oderbergu se nahaja, kakor znano, edina avstrijska tovarna za izdelovanje saharina.
— Bosansko prebivalstvo se izseljuj«, ker postajajo aprovizacijske razmere od dne do dne obupnejše. Lansko leto je dala ogrska vlada bosanski deželni vladi na mesec 54 vagonov hrane, letos jih daje 5 do 10, največ 15. Pri tem mora vlada od 57 okrajev jih aprovizirati 55. Beda, ki vlada zlasti v Hercegovini, je nepopisna. Ljudje rnrejo kar trumoma in nikjer ni otroka, ki bi bil star pod pet let. Mnogi Bosanci se hočejo izseliti v Bačko in hrvatsko Pgsavje.
— Mirovna manifestacija avstrijskih gospodinj. Državna organizacija avstrijskih gospodinj je sklenila zahvalno manifestacijo za ministra vnanjih zadev grofa Czernina. Članice organizacije oddajo v vnanjem ministrstvu svoje vizitke. Ta izredna manifestacija se je pričela v soboto in se še nadaljuje. Podobne manifestacije slede baje tudi v drugih mestih.
Vojna.
Premirje na ruski fronti.
Dunaj, 3. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: V zadnjih dnevih je bilo dogovorjeno v četrtem odseku ruske fronte premirje od divjzije, od zbora do zbora. V ozemlju Pri-pjata je sklenila neka ruska armada z nasproti
stoječim poveljstvom zaveznikov fonmelno premirje. Rusko odposlanstvo je obhodilo včeraj naše črte, dia prične pogajanja za premirje na vsej ruski fronti s pooblaščenci zveznih armad. — Na italijanskem bojišču in v Albaniji nič novega. — Šef generalnega štaba.
Zadnje vesti.
Pogajanja so se pričela.
Dunaj, 3. decembra. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo 3. decembra opoldne: V območju armadne fronte feldmaršaJa princa Leopolda Bavarskega so se dan^s pričela pogajanja za premirje. Avstro-ogrsko armadn vodstvo je zastopano po posebno pooblaščenih generalštabnlh častnikih. Rusko odposlanstvo je bilo sprejeto včeraj ob pol petih popoldne pri naših črtah. Zvečer je odpotovalo odposlanstvo na kraj, kjer se vrše pogajanja.
Ruska armada za mir.
Bern, 3. decembra. »Bund« poroča: Vseh 12 armad, ki stoje na 1600 km dolgi fronti, se je izreklo za mir brez aneksij in kontribucij. Poleg drugih polkov so se izrekle tuidi kavkaške čete za tak mir.
Duhonjin pobegnil.
Berlin, 3. decembra. Wolffov urad poroča : General Duhonjin in vojaški zastopniki entente so pobegnili iz ruskega glavnega stana. Radio telegrafična postaja ruskega glavnega stana je v rokah boljševikov.
Nevtralci In nova ruska vlada.
Stockholm, 3. decembra. „Rječ* poroča, da so odgovorile Španija in druge nevtralne države na noto Trockega. Pod predsedstvom švedskega poslanika so imeli zastopniki nevtralnih držav posvet, na katerem so sklenili, da odgovore na noto, a izrecno poudarjajo, da odgovor še ne pomenja priznanja od strani nevtralnih držav.
Dogodki v Rusiji.
Dunaj, 3. decemibra. (Kor. urad.) Glasom poročil, ki so prispela iz inozemstva, so se holjševiki polastili Mohileva, glavnega stana ruskih armad. Duhonjin, njegovi pristaši in častniki .ententnih misij so pobegnili.
S t o c k h o 1 m, 3. decembra. Vsi poskusi Trockega, da bi prišel v stik z diplomati enteoi-te, so se izjalovili. Poveljnik v Bihovu, polkovnik Erhard, je institut Smolna brzojavno obvestil; da se Konnjilov nahaja v zaporu. Poizvedbe po Keraenskem so ostale brezuspešne. Boljševikii so mnenja, da se Kerjen&kij nahaja na Finskem.
Petrograd, 2. decembra. Trockij je .ruskega poslanika v Parizu, Maklakova, odpustil iz službe ter izjavil, da bi Maklakov zakrivil državno hudodelstvo, če bi se udeležil konference aliirancev.
Konferenca entente.
Bern, 3. decemibra. Tuninskemu listu »Stampa« se poroča iz Rima: Prva naloga entente je rusko vprašanje. Ruski poslanik v Parizu se konference oficielno ne udeležuje, ker je bil imenovan še od prejšnje vlade. Vsled ofi-cielne odsotnosti ruskega poslanika je konferenci omogočeno, da v vsakem oziru temeljito premotriva rusko vprašanje: 1. Položaj, kakor ga je ustvaril popolen polom ruske vojaške akcije. 2. Posledice, nastale vsled objave tajnih pogodeb s strani petrograške vlade in 3. Odredbe glede preskrbe Rusije po aliirancih.
Razno.
4 Vlom v palačo nemškega cesarja na Wfl-helmshohe. V ponedeljek ponoči so vdrli do-sedaj neznani vlomilci v grad nemškega cesarja Wilhelmsh6he, odkoder so odnesli mnogo dragocenih ur, brone, orožja in drugih umetnin v vrednosti 100.000 mark.
* Nadporočnik zabodel monterja. V zadnji seii poslanske zbornice je poslanec Hillehrand vložil interpelacijo na brambnega ministra v zadevi nekega dogodka iz lanskega leta. Ko je dne 20. maja 1916. nadporočnik Friderik Hof-mann na Dunaju nameraval vstopiti v kavarno »Praterstern«, je pni vhodu trčil skupaj z monterjem Edorjem, ki je ravno zapuščal lokal. Nadporočnik je monterja nahrulil s psovko »ušivec«, monter pa je odvrnil:	»če	sem jaz
ušivec, ste Vi smrkavec!« Nadporočnik je nato potegnil sabljo ter zabodel monterja, ki je bil takoj rftrtev. Interpelant omenja, da se o zadevi tačas v listih ni smelo poročati. Zato vpraša ministra, je-li se je proti nadporočniku sodno postopanje in kak je bil uspeh sodnega postopanja.
* Hamburg v popolni temi. Plinarna v Hamburgu ne dobiva nobenega premoga več. Zato je od četrtka dalje prenehala vsa razsvetljava in mesto je v popolni temi.
* Židovski pregovori. Ne človek, ampak njegove sanje greše v spanju. — Če nimaš perila, ti ni treba plačati perice. — Če bi prešiči imeli rogove, bi svet ne mogel obstati. — Le
pri lastni mizi se še lahkonasi tiš. — Če je komu namenjeno, da utone, utone, četudi v žlici vode. — Najdaljša pot je pot do žepa. — Ne vošči novega leta zdravniku in grobokopu.
* Aretacija železniških tatov. Policija v Budapešti je aretovala veliko tatinsko družbo, obstoječo iz 58 oseb, ki je v zadnjem času sistematično plendila železniške vozove ter zlasti kradla živila in premog.
* Eksplozija v rudniku. Iz Berlina se brzojavno poroča: V rovu »Amna« pri Aachenu se je dogodila velika nesreča. Težka eksplozija je zahtevala 59 žrtev; doslej so izkopali 27 mrličev.
* Miši zgrizle 20.000 levov. V tirnovski okolici na Bolgarskem je imela neka kmetica spravljenih doma 20.000 levov bankovcev. Denarja so se lotile miši in ga zgrizle tako, da je dobila žena v narodni banki za zgrižene bankovce le 5000 levov.
* Grozen roparski umor. V občini Dride na Rumurtskem so našli umorjeno ženo Ciebetaru in vseh četvero njenih otrok. Izvršil se je .roparski umor. Zločinca še niso izsledili.
* Izdajalci domovine. V Milanu so peljali po cestah oddelek častnikov in vojakov, ki niso izvršili na fronti svoje cjolžroasti. Na hrbtu so imeli tablice z napisom: »Izdajalci domovine«. Na grajskem trgu so jih ustrelili.
* Visoka denarna kazen. V Norimberku je bil obsojen veletrgovec Bertram Sachs na 38.500 mark denarne globe, ker je imel prepovedane kupčije s sladom.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Josip Petejan.
Tisk ^Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.
MOJZES ali DARVIN?
SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI „N A P R E J A“ :-:	V	LJUBLJANI
Najbolj zanimiv In najboljil slov. ilustrovani tednik so:
ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti,
jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
^TEDENSKE SLIKE“ so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
»TEDENSKE SL1KE“ bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKEU povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SLIKE“ stanejo četrt leta K 3-80 pol leta K '7*50 in celo leto 15’— K. Naročite si »TEDENSKE SLIKE* takoj!
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE* zastonj in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista ,.TEDENSKE SLIKE“
Ljubljana, Frančiškanska ulica 101.
A TŽjC A 7j * 4 y}\
Roman
RIM ali MATI
vsak zaupnik, ki pridobi deset novih naročnikov.
Napreju“
Agitirajte za „Napreju! Pošiljajte ga vojakom!
Ljubljana Frančiškanska ul. 6,
reglstrovana zadruga z omajano zavezo.
Tiskovine za šole, župan* siva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-iur, muslkalll Itd.
Stereotipiia. Litografija. ■BBBHMBMHHHa
m
Štev. 17373.
Razpis ubožne ustanove.
Občinski svet ljubljanski ima za leto 1917 oddati 500 K znašajoče obresti Dragotin Žagarjeve ustanove za reveže.
Pravico do podpore iz tega zneska imajo v prvi vrsti potrebni bližnji sorodniki ustanovitelji, za njimi potrebni daljnji njegovi sorodniki, in če tudi teh ni, sploh reveži iz bivših predmestij Krakovo in Trnovo, izvzemši Opekarsko cesto (takoimeno-vano „Gmajno“)> kjer so novi naseljenci.
Prošnje je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata do vštetega 20. decembra 1917.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 27. novembra 1917.
Kupimo
stara stojala šivalnih strojev, oziroma kompletne stroje. - Ponudbe prosimo poslati na
Ivan Jax & sin Ljubljana.
— Delniška glavnica — K 10,000.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
V LJUBLJANI.
Poslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju
Rezervni (ondi okroglo K 1,500.000.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje —- aprovlxaciinke kredite —