r Poštnina plačana v gotovini. Št. 35. V Liubliani. dne 13. avgusta 1936- Uoravništvo „Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek NaroCnlna ta tozemstvo: četrtletno t Din, polletno IS Din, celoletno 30 Din; u IM« lemstvo razen Amerlkei četrtletno II Din, polletno 24 Din, celoletno «8 Dlai tmerika letno I dolar, — Račnn poštne hranilnice, podrožnlee « Llohljanl, št IO.III. Zastopniki JNS iz vse Slovenije so zborovali Složncst in borbenost naših naprednih in nacionalnih ljudi V nedeljo se je vršila v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani banovinska konferenca JNS, prva po velikem zboru preosnovane stranke. Na zbor so prišli najuglednejši člani vodstva stranke iz vseh krajev države, na drugi strani pa so se tudi vse naše sreske organizacije v dravski banovini odzvale .pozivu predsedništva in poslale zastopnike v prav velikem številu, tako da je bila dvorana nabito polna. Nav-zočnih je bilo 441 odposlancev, ki so zastopali prav vse sreze naše banovine. Posebno pomembno pa je, da je bila večina odposlancev iz kmečkih in obrtniških vrst. Poleg njih pa sta tudi delavstvo in izobražen-stvo zavzeli častni mesti. Bil je to zbor neodvisnih samostojnih ljudi, ki neustrašeno stojijo v vrstah jugoslovenske demokracije. Od vodstva stranke so bili prisotni prvi podpredsednik stranke senator Jovo Banja-nin, drugi podpredsednik Juraj Demetro-vič, bivši minister, glavni tajnik JNS in senator dr. Albert Kramer, člani izvršnega odbora: dr. Kosta Kumanudi, Rudolf Giu-nio, dr. Grga Andjelinovič in Ivan Pucelj, predsednik poslanskega kluba JNS dr. Vaša Jovanovič, podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj, nadalje narodni poslanci Iv. Mohorič, Ivan Prekoršek. inž. Manfred Pa-štrovič, Rajko Turk, Rudolf Pleskovič, Milan Mravlje, Albin Koman, Avgust Lukačič in dr. Anton Novačan. Dalje sta bila nav-zočna predsednik banovinskega odbora JNS dr. Janko Rajar in poslevodeči podpredsednik dr. Otmar Pirkmaier. Banovinska konferenca je potekla v borbenem razpoloženju in v najlepšem soglasju. Zbor je otvoril predsednik dr. Janko Rajar, a prvi je govoril senator Jovo B a n j a n i n, ki je v govoru naglašal med drugim: Mi hočemo jugoslovensko demokracijo, ki naj služi jugoslovenskemu narodu in njegovi državi, a ne demokracije, katera bi spravljala v nevarnost obstoj Jugoslavije. Demokracijo, ki bi pomenila rušenje, odklanjamo. Edino program Jugoslovenske nacionalne stranke je jasen in odkrit v pogledu državne in narodne politike. Niti Jugoslovenska radikalna zajednica niti združena opozicija nimata v tem pogledu jasnih načel. Dalje je poudarjal Banjanin: Prepričan sem, da boste vzdržali ta boj. Jugoslovenska misel, za katero je padel kralj Mučenik, mora zmagati. Jugoslovenska misel pomeni edinstvo države in naroda, enakost in enakopravnost vseh delov našega naroda. Govor je zaključil, da ju-goslovenski nacionalisti smatrajo, da je drŽava nad vse in da so stranke le orodje narodne politike. Drugi je govoril Juraj Demetrovič in naglašal, da Ie dober Jugosloven more biti tudi dober Slovenec, Srb ali Hrvat. Da se dovrši duhovni razvoj zedinjenja, je treba primernega postopka, pameti, pravič- nosti, poštenja in veliko ljubezni za ves naš narod. Velika naloga žal ni bila izvršena do konca. Nismo se še vrnili v polno demokracijo, nimamo še zgrajene notranje ureditve in zlasti ne široke samouprave. Glede hrvatskega vprašanja je dejal govornik med drugim: V naših hrvatskih krajih je prispelo strahovanje od spodaj do vrhunca. Tam nekaki borilci za demokracijo ne dovolijo, da bi smel kdo drugače misliti kakor oni predpisujejo'. V imenu demokracije smo dobili v teh krajih čisto fašistično vladavino, ki pozna le voljo svojih »voditeljev«, špretno se skrivajočih za Mačkov hrbet. Toda že se narodovo razpoloženje obrača proti taki politiki in kmetje že težavno prenašajo samovoljo ljudi, ki so daleč od naukov pokojnega Radiča. Spoznavajo, da po tej poti ne prihaja rešitev. Rešitev je le v pravilni jugoslovenski politiki, ki tudi Hrvatom da, kar jim gre po božji volji in človeški pravici in kar bi omogočilo, da bi ves naš narod postal močan in sposoben za varovanje svojega obstanka. V današnji obči zmešnjavi pojmov, v lahkomiselnem igranju z narodnimi vprašanji našega naroda drži JNS svojo črto in globoko veruje v zmago misli, ki jo odkrito, pošteno in možato zastopa. Za Demetrovičem sta govorila poslanca dr. Vasa Jovanovič in dr. Kosta Kumanudi. Prvi je pozdravil konferenco kot predsednik poslanskega kluba JNS, drugi kot beograjski poslanec. Nato je povzel besedo senator dr. A l-b e r t Kramer, ki je v uvodu naglašal pomen banovinske konference, kateri daje navzočnost odličnih članov strankinega vodstva poseben značaj. Nacionalni ljudje v Jugoslaviji smo člani velike jugoslovenske vojske in z nami se borijo somišljeniki v vseh ostalih banovinah za isto politično misel. Udeležba na konferenci sami pa priča, kako trdno je zasidrana JNS tudi v širokih vrstah naroda v dravski banovini. To nam daje nove pobude za borbo in novo vero v zmago. Smo pred občinskimi volitvami. Kakor 1. 1933. bomo tudi tokrat ostali zvesti paroli, da je treba v naše občinske samouprave predvsem uvesti pametne in poštene gospodarje in občinske delavce, sposobne in voljne, da v okviru jugoslovenske politike delajo za blagor občine. Naša stranka se bo z vso vnemo udeležila občinskih volitev in ve, da ugaja njena parola vsem ljudem, ki v strankarski zagrizenosti še niso izgubili vse svoje preudarnosti in treznosti. Govornik je nato obravnaval splošni politični, gospodarski in socialni položaj s posebnega stališča dravske banovine in navajal podrobnosti. Dejal je med drugim: Pritožiti se moramo nad pomanjkanjem enakopravnosti. V savski banovini, ki izpolnjuje svoje davčne obveznosti samo do 50 odstotkov, so upokojenci dobili v juliju svoja nakazila že okoli b., pri nas pa šele proti koncu meseca. Take reči se ne dado spraviti s sveta z bedastimi obrekovanji, da je JNS kriva, ki je pred več kakor letom in pol prenehala biti na oblasti. Kot huda pogreška se je izkazal tudi člen 12. finančnega zakona z uvedbo osrednjega banovinskega sklada, pri katerem je dravska banovina povsem zapostavljena, čeprav je baš pri povečanem skupnem poslovnem davku najhuje prizadeta. V prvih dveh proračunskih mesecih 1. 1933. so znašali dohodki 802 milijona, leta 1934. 872 milijonov, leta 1936. pa 1036 milijonov. Posebno občutno je to stalno povišavanje pri neposrednih davkih, ki so lani v aprilu in maju znašali 283 milijonov, letos pa že 317 milijonov. Tu je treba odločne pomoči in slovenska javnost tu zahteva uspehov, ne pa strankarsko-političnih pripovedk. Dr. Kramer se je obširno pečal z vprašanjem naših srednjih gospodarskih slojev, posebno našega obrtništva in pa obnove kreditnih odnošajev. Rešitev kmečkega vprašanja je treba v okviru splošnih načel vzeti po banovinah v roke. V tej'zvezi moramo reči, da bi v dravski banovini nikakor ne mogli sprejeti, da se pri poskusih obnove denarnega poslovanja prezre naše zadružništvo. Obširno se je govornik bavil z domačimi političnimi vprašanji, ki pa so velepomem-bna tudi s stališča obče državne politike. V tej zvezi je razpravljal o zadevah naših občin in zlasti tudi o vprašanju našega nacionalnega uradništva in zaposlitve slovenskega delavstva. Z načrti o minimalnih mezdah ni nič pomagano. Predvsem je treba omogočiti zaslužek in praktično izvajati načelo človeka vrednega življenja ročnega in duševnega delavca. V zvezi s končno razsodbo v našičkem procesu, ki je zbudila v vsej javnosti toliko upravičene pozornosti, je poudarjal, da se borba proti korupciji ne da voditi samo z orožjem paragrafov. Kadar bomo imeli možnost, da javnega delavca, ki je svoj položaj zlorabljal v nepoštene namene in v svojo osebno korist, dejansko izključimo iz našega javnega življenja, takrat bomo zadali smrten udarec korupciji in laže bo potem čistiti tudi naš upravni aparat. Zaključno je govornik poudarjal borbenost, ki danes navzlic vsem hudirn preizkušnjam navdaja napredne in nacionalne ljudi. Zvesti svojim načelom in trdno stoječ na osnovi zakonitosti se nikogar ne bojimo in vemo, da ima nasprotnik pred nami respekt, čeprav bi hotel to zanikati. Zaradi tega nas tudi toliko napadajo. Prav njihovi napadi, njihovo zagrizeno sovraštvo so dokazi naše moči, ki se ne da zlomiti od nobene sile. Senator Ivan Pucelj je v krajšem govoru podal nekaj zanimivih ugotovitev. Med drugim je utemeljil, kako nujno je ža postalo, da se izvrši obljuba o ogromnem denarju, ki naj jeseni pride v Slovenijo Na« glašal je, kako člani JRZ hvalijo ministra dr. Spaha. ki je za Bosno zelo mnogo do« segel. Govornik je zaključil govor s pozivom na krepko delo za JNS v vseh krajih! dravske banovine. Senator dr. Grga Andjelinovič je govoril o jugoslovenstvu kot osnovni misli našega naroda in naše države. Kdor ustvarja plemenske fronte, ruši temelje, na katerih počiva država. Mi nočemo biti Jugosloveni, ki so za narodno in državno edinstvo le takrat, kadar so na vladi, nego smo neomajno zvesti jugoslovenski misli, če smo na vladi ali v opoziciji. Hočemo politiko pravega ju- Predsednik dr. Rajar se je zahvalil govornikom in predložil, da se predsedniku Petru Zivkoviču pošlje tale brzojavka: »Na banovinski konferenci zbrani zastopniki naše organizacije iz vse dravske banovine vas navdušeno pozdravljajo z željo, da pod vašim vodstvom privedemo k zmagi goslovenskega sodelovanja in vemo, da brez i jugoslovensko misel in uresničimo program Jugoslovenov ni Jugoslavije. ' JNS v dobro kralja in domovine!« Kaj zahteva stavbno delavstvo V nedeljo so zborovali v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani stavbni delavci. Na dnevnem redu je bil sprejem osnutka kolektivne pogodbe. Na zborovanju je podal tajnik Zveze stavbnih delavcev Jugoslavije £ Petek iz Beograda poročilo o m:-zrinem g'banju stavbnega delavstva v vsej državi in o uspehih, ki jih je delavstvo doseglo. S stavko so stavbni delavci v Beogradu dosegli povišanje mezd do 35 odstotkov. Osnutek je bil soglasno sprejet. Nova kolektivna pogodba naj bi stopila v veljavo z novim letom. Pogajanja med podjetniki in zastopniki delavstva se bodo najbrž kmalu začela. Osnutek kolektivne pogodbe določa 48-urni delovni čas na teden. Delovni čas bi se razdelil tako, da bi imeli delavci sobotno popoldne prosto. Za nočno delo je določen 100 odstotni povišek na redne mezde. Delo pri kanalizacijah in straniščih se plačuje s 50 odstotnim poviškom S poviškom 25 odstotkov pa se plačuje delo na stavbah v višini nad 18 m Ako delavci vedre mani ko uro. se iim ta zamuda ne sme odtegniti pri plači. A"kordno delo se na stavbah ukine in podjetnik ne sme dati dHa v akord, četudi bi delavci s tem soglašali Kot kvalificirane sme podjetnik najemati le one delavce, ki lahko dokažejo svojo usposobljenost. Za dokazili veljata učno izpričevalo in delavska knjižica s potrdilom, da ima delavec že 5-letno prakso. Podjetje ne sme zaposliti nobenega delavca brez delavske knjižice. Prav tako ne delavca, ki se ne more izkazati, da je član enega izmed društev, ki podpišejo kolektivno pogodbo. Pri zaposlitvi delavcev v večjih mestih (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in Jesenice) ima prednost delavstvo, stanujoče v mestih in bližni okolici. Podjetnik ne sme odpustiti delavca brez odpovedi. Osnutek kolektivne pogodbe določa še dolžnosti delavcev. Med drugim je določeno, da sme podjetnik odpustiti delavca, ki pride na delo pijan. Najstrože je prepovedano nositi alkoholne pijače na stavbe. Za učence se sprejemajo le 14 do 18 let stari delavci. Učna doba mora trajati najmanj dve leti. Vajenci morajo imeti prosti čas za obisk obrtne nadaljevalne šole. Osnutek kolektivne pogodbe določa naslednje urne mezde: za zidarje in tesarje I. kategorije 7.50 Din. II. kategorije 6.50 Din, za kvalificirane delavce 5 Din, za pomožne delavce 4.50 Din in mladostnike 3.50 Din. Ta kolektivna pogodba bi bila za eno leto obojestransko neodpovedljiva. Po tej do: bi se lahko odpove vsakega prvega v mesecu na enomesečni rok. Cigansko nadlogo je treba nekje naseliti Naša kraljevina je tudi med tistimi državami, ki ima mnogo pcko-e s cigansko nadlogo. Cele tolpe teh postopačev se neprestano potikajo po vsej državi sem in tja ter povzročajo po sod, kjer se uitaborijo, s.bra h med prebivalstvom. Redki izmed ciganov postaneio koristni člani družbe, sicer pa se preživljajo z beračenjem, tatvinami, ropi in sleparstvom Roparski umori, izvršeni od ciganov, tudi niso redki. Prav taiko ne ugrabitve in pohabljena otrok, ki iih notem vodijo da z^u a o pr' prosjaeerru usmiljenje. Pa še ene reči ne smemo pozabPi- cieami predstavno stalno nevarnost zaradi svojega dos'ednega preziranja vseh zdravstvenih predpisov. Ni čudno, da države, ki imaio mnogo opravka s cigani, zdaj pa zdaj posežejo po ukrepih, ki na1 b zaeziil" nevarno cigansko potepanje. Edenjzmed prpdlogov da s? odDravi ta nadloga. bi bil. da bi ciganom vzeli vse otroke in jih vzgajali v državnih zavodih 'a koristne e'a,ne družbe. Ta predlog bi bil težavno izvedljiv in bi tudi ne koristil mnogo zakai cigani bi ?e dalje potera'i po sveMi. « čimer bi se nadlosra ne odstranila, V naši državi se ie porodil, kakor ritnrno v 'istih. predlo?. ki bi aa vse'e i na- pravil konec ciganskemu rokovnjačenju. Na jadranskih otokih naj bi se osnovala posebna aborišča, ki bi bila namenjena samo ciganom. Izvedba tega predoga bi bila razmerno 'ah-ka. Naša država razpolaga z velikim števil m otokov v Jadranskem morju (kakšnih 1000), izmed katerih so le redki naselieni. Na mnogih izmed teh otokov je sicer le malo rastlinstva in živalstva, toda s smotrnim delom bi se dali izpremeniti v majhne raje. Vsekako bi bilo na teh otokih prostora za tisoče ciganov. Komur bi se videl takšen ukrep nečloveški, ker bi odvzel cganom svobodo, mo-a pomisliti, da je prav ta svoboda tisto, kar jim daje potu-ho za večno potepanje, prosjačenje. vsakovrstne zločine in večno ogražanje ljudskega zdrav, ja. Pobeg z otokov bi bil nemogoč, ker b' jih zastražili z vojaštvom in bi bilo vsem 'adjam brez posebnega dovoljenja prepovedano pristajati ob teh otokih. Da bi izkušali cigani s plavaniem uteči. rii veretno. sa- je znan rt iih strah pired vodo. Mnnso se v njej o-kooljejo sp'oh samo enkrat v življenju, in sicer ob ro-roki. Na otokih bi ne bi'i obsojeni na brezdelje. Dali bi jim kmetijsko orodje in jih nauči'i nie-trovp rptic )-> r-n^e bi si morali graditi sa- Soteščan: Pod nesrečno 6 zvezdo Peter pa ni šel počivat. Nekai časa ie lazil okrog h'eva; ko oa :e tovariš legel, jo je ubral na-aj proti koči. Tam ie pobral ročico, katero ie Janez pri begu vrgel od s^be Prijel v> i? na tanjšem koncu, da bo lažie in huje udari! Kakor razbohrk ie p'ani'1 v h'šo pred skoouha Na''nrei ie mahni! po luči. da se e razlega na drobne kosce Loenik ie opazil nevarnost; z dvignjenimi rokami ga ie orosil mu prizanese »Dam ti denaria. ko ikor hočeš, samo ne vzemi mi živ! še! pehar s srebrniki Hitro, kakor ie prišel, ie odšel z ob:'nim plenom. Skopuh se ni več gani Dihal ie počasi in slabotno. Preden se je zdanilo ie ugasnil VI. Gobarjev Janez se ie pogreznil proti jutru ▼ strašne sanje. Videl ie skopuha, zviajoče-ga se v smrtnem boju. Z rokami se je grabil za tilnik, kamor ga ie zadel z ročico. »Nesreča, odpusti!« ga je prosil in počenil v sanjah zraven uboge žrtve. »Ubil si me . Umiram.. « ie hrope' v smrtnem boju »Vem da se boš branil krivde, toda pravici ne uideš... Za kazen me boš fiocfi vse živlien e ...« Kakor viiak se ca ie oklenil okrog vratu 'er mu zlezel na hrbet Nesrečnik se dvignil, a ni mogel vstati. Breme ga je vrglo nazai na 'efšče »Izpusti me!« se ie otresal »Jaz sem nedo žen ...« Skopuh se mu ie rogal- "Zaman se me braniš .. Povsod me boš nosi] — podnevi in ponoči bova hod:la skupai — moi mrliški obraz t ne bo rnkdar izginil iz soomina .. .« Siromak ie zbral vs*> sile in planil pokrnci. Tedai se ie prebudi! Izza gorovia je vsta:ala orva zaria. Videla se mu :e krvava. »Ubralec! Človeka imam na vesti...« ?dai «e ie šele prav zavedel strašnega zločina. Glava mu ie klonla na prsi. silna bolest se mu ie razlivala po vsem telesu Niegove misli so bile kakor prikovane v - , ^OT/eo^^vCAM/v^ j DOMAČI IZDELEK : skih zalog je še nekaj in je zadnji čas spet zanimanje zanie po neizpremenjenih cenah. Stanje'nasadov v A n g 1 i j i se je še poslabšalo, ker se širi plesen. Tako so nade na letošnji pridelek vedno s'abše in se računa le še na kakih 100.000 bal. med tem ko jih ie bilo lani 1SO.OOO in predlanskim 200.000. Tržišče je izredno živahno :n se cene zaradi obetajočega se pičlega pridelka čedalje boli dvigaio. Tako se trguje zdaj domači pridelek: lanski po 26 do 35 D:n. predlanski 16 do 22 Din in stareiši po 9 do 13 Din. že .ocarinjeni inozemski pa: lanski po 43 do 65 Dim. predlanski po 17 do 34 Din za kg. Pivovarne se hočejo preskrbeti s hmeljem in Dritiskab na tržišče, tako da je večina - pridelka prodana že v naprej. LEPO OBNAŠANJE A: »Olika zahteva, da vstanemo, če pride kdo k nam.« B: »To že davno vem. Mati moje sestre nravi često: Ce nihče ne oride bo? obsedela.« pa se je zleknil in umrl. O njegovi smrti se je marsikaj šušljalo ...« »Seveda, prazne govorice, n; pa dokazov.« te sin zagovarja! Jerina. »Zakaj ni poseglo vmes sodišče?« »Zaito ker ni prišlo orožnikom na ušesa. Danes se ie vse tisto pozabilo in po dvajsetih letih bi bila neuspešna kaka preiskava.« Janez je o tem slišal že pred leti; takrat bila vsa reč še nova in zanimiva. Zdai je vse skupaj nekam preminilo ter tudi starega Je-r'na nihče več ne omeni. Samo Gobar še išče starih smeti, da bi očrnil ubožnega soseda. Pa tudi on mora utihniti, da ne bo nepotrebnega govorjenja. Zato ga je postrašil: »Oče. ako bi vas Je-rin tožil za poštenje, bi bili nedvomno kaznovani.« »A tako!« Starec .ie bil užaljen. "Še po sodišču me boste vlačili? Vse to si bom zapomnila »Jaz pa tudi«, ga ie zavrnil Janez. »Tako vsa' vem. kaj mi .ie storiti...« Oče in hči sta se spogledala. »Prizanesite mu«,je posredova'a. »Oh, kdaj bo vse končano?« »Prav kmalu,« ie odgovoril Janez. »Mor-da že jutri, ako bom mogel vse urediti.« Minka se je začela jokati. Brat ni mogel gledati solz: obrnil se ie in šel v podstrešje, »Ali meniš, da pojde res?« se je tolažil oče. Samo prisilil bi me rad. da bi mu dal kmetijo in preložil rok izplačila. To je tisto, kar mu roji po glavi.« »Pa se vam ne smili?«, ga ;e gledala milo. »Recite mu vendar lepo besedo!« »Ali jaz?« ga je poniževalo. »Otrok nai poklekne pred očeta, ne pa oče pred otroka.« »Uboga Tončka!« je milo vala prijateljico. »S čim se vam ie pregrešila?« »Videti ie ne morem.« Gobar ie stisnil pesti ter jih dvignil proti sosedu. »Z Jernom se ne moreta Razdvaja vaju neko staro sovraštvo ...« »Deklina je sicer nedolžna.« ie spoznal, da ji dela krivico. »Črtim io zaradi Jerina in n e-govega greha. On je dal očetu strupa, zato sta prekleta on in njegov zarod.« Hčeri je uhajalo na jok. »Oče, Bog ga bo sodil. Ljubezen do blznega je druga božja zapoved...« Gobarja ni bilo lahko pregovoriti. V svoji trmi ni odnehal, čeprav je spoznal da njegovo ravnanje ni na pravem mestu. Rajši bi storil ne vem kai. kakor da bi priznal in popravil svojo napako. V podstrešju ie hranil Janez svoi vojaški kovčeg. Obrisal ga ie in zloži! vanj svo';o obleko. Tudi koraki so oznanall n egovo odločno voljo. »Janez, kaj oa delaš?« ga ,ie ustavila sestra. »Od doma pojdem.« je odvrnil brez zavi-ianja. »Ne hodi po svetu!« ga je prosila. »Kaj poreko sosedje?« »Kar hoče:o zarad: mene.« »Pa Tončka? Ali se ti nič ne smili?« »Saj sva dogovoricna. Za menoj bo prišla in dobro se ii bo godilo.« Tončka se res ni ustrašila njegovega sklepa. Prioravlena mu .ie bila sled ti kamorkeli. samo da se izogne l:udem. ki ii ne privoščijo sreče na domači zemlji. Ni še bala tuiine. saj ji tudi doma ne prizanaša usoda. O kako redko .ie bilo cvetje med bodečim trn em, ki .ie vselej zadušilo n.iene nade! Kako se bo godilo Janezu na tu:cm. to ie ni prav nič skrbe'o Takih fantov ni mnogo na širokem svetu! Kar trgali se bodo zanj, kjerkoli se bo pokazal Za navadnega hlapca mu ne bo treba služiti. Boljših služb ie dovolj; kdor ie priden, najde za vsakim kamnom kos kruha. "Ali poideš v tovarno?« ga 'e vprašala, ko je izvedela, kai namerava. »Ce bom le mogel.« je izrazil svojo željo. »V začetku bom moral seveda prijeti za vsako de'o.« Naročila mu ie, nai ii piše takoj, ko bo našel kako pripravno mesto. To pa zato, da .ie ne bo skrbelo. Obljubil ji je in stisnil desnico. Še prav nežen poljub in neka: toplih pogledov in slovo je bilo končano. Doma ga ie čakal kovčeg, zaklenjen in skrbno povezan. Ko se ie preoblekel, ga je zadel na ramo. ' V veži se ie pos'ovi1 od sestre. »Pa zdrava, ako se več ne vidiva, in dobro gospodari!« Minka se ie glasno zaokala. Tedaj je pristopil oče. »Fant, ali si ob pamet?« je zakričal do svoji stari navadi. Nato je dejal mirneje: »Vidiš, kam si prišel, ker so ti drugi več kakor iaz in jih poslušaš boli kakor mene...« Sin je odložil kovčeg in molče poslušal očeta. »Premisli, preden odideš,« ie nadaljeval svareče. »Koliko jih tava po svetu kakor izgnanci brez svojcev in brez kruha. Naveličani so sveta, pa tudi svet iih več ne mara. Cim dalje potuejo, tem dale jih priganja usoda. Mnogi bi se radi vrnili, pa nimajo ljubega doma.« Politični pregled Iz Španije prihajajo najrazličnejše vesti, ki govore zdaj o uspehih vlade, zdaj o zmagah upornikov. Zadnje vesti zatrjujejo, da so bili španski uporniki poraženi na severu In da se je splošno položaj vladnih čet v zadnjih dneh znatno izboljšal. V Cordobi Se pripravljajo uporniki na vdajo. Veliko število njih je pobegnilo na Portugalsko, ker so prepričani, da jfc zmaga upornikov Izključena. Močni so uporniki Ie še na jugu, kjer pripravljajo baje novo ofenzivo in so v ta namen v Sevilli zaplenili vse avtomobile. Kaže pa, da bo državljanska vojna v Španiji trajala še nekaj časa, preden se bo vojna sreča obrnila na eno ali drugo stran. Iz Pariza prihaja vest, da hoče Francija okrepiti svojo zvezo s Poljsko. N ta namen obišče šef francoskega generalnega štaba Gamelin Varšavo, kjer se bo razgoVarjal s šefom poljskega generalnega Štaba Rydzem Smiglim. Iz Addis Abebe poročajo, da je bil ras Sejum sprejet od abesinskega podkralja Grazianija, kateremu je podal izjavo pokornosti Italiji. Nasprotno pa je ras Imru, bivši poveljnik na severovzhodu Abesinije zbral vojsko 60.000 mož, s katero^ hoče osvoboditi Desie in Addis Abebo. Kakor poročajo, je napadel in uničil več prednih italijanskih čet. V Goreju so Abesinci zaplenili mnogo streliva in strojnih pušk. Te čete vodi dedžasmač Abera, sin rasa Kase. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled VINO. V zadnjem času sp se kupčijske razmere izboljšale. Delno je to posledica trtnih bolezni in ujm, ki so bodočo letino precej skrčile, delno pa vpliva tudi večja raba vina v raznih letoviščih. Med tem pa, ko bo pri nas majhen pridelek, bo v drugih vinorodnih okoliših države obilen. V Banatu in Srbiji so cene zelo nizke (po 1 do 2.50 Din.) Malo boljše so cene v Dalmaciji: 1.80 do 4 Din liter po kakovosti. Sejmi 16. avgusta: Cerklje pri Kranju, Draško-vec, Hotavlje (samo za blago), Lož, Planina pri Rakeku, Rakičan, Škofja Loka (samo za blago), Šmarje pri Ljubljani, Trebnje, Vače pri Litiji, Vuzenica, Sv. Rok pri Čakovcu; 17. avgusta: Mozirje, Oplotnica, Sevnica, Pltištanj; 18. avgusta: Sv. Helena pri Cakovcu; 19. avgusta: Hodoš; 20. avgusta: Blagovica, Mursko Središče, Stična; 21. avgusta: Dokležovje; 22. avgusta: Litija (samo za živino), Nova vas pri Rakeku, Mokronog. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo): 1 nizozemski goldinar za 29.67 do 29.81 dinarjev ; 1 nemšiko marko za 17.55 do 17.69 Din; 1 angleški funt šterling za 219.27 do 221.32 dinarjev; 1 ameriški dolar za 43.35 do 43.71 Din; 100 francoskih frankov za 287.73 do 289.17 dinarjev; 100 češkoslovaških kron za 180.33 do 181.44 dinarjev. Vojna škoda se je trgovala po 364 d0 366 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 83 Din. Avstrijski šilingi so bili po 8.55 Din, nemški klirinški čeki po 13.45 Din, klirinške nakaznice v lirah pa Po 3.20 Din. DOPISI DOLENJSKE TOPLICE. Te dni so se vršile v Dolenjskih Toplicah gasilske tekme pri katerih so sodelovale štiri čete. Prvo nagrado je dobila četa iz Podturna, ustanovljena leta 1928., ki ji predseduje Franc 1 Žafran. Četa je razvila cevi od motorke, dala vodo in pospravila vse v treh minutah'. Druga nagrada je bila prisojena četi iz Val-te vasi, ustanovljeni leta 1902. in s predsednikom Jožetom Jenkom. Gori omenjeno delo je opravila v petih minutah. Tretjo nagrado si je prislužila četa iz Poljan, ki ji predseduje Gril Avgust in ki je bila osnovana leta 1905. Omenjeno delo je izvršila v osmih minutah. Četrte nagrade je bila deležna četa iz Dolenjskih Toplic, ki je isto delo opravila v 28 minutah. Četi predseduje Ivan Zvan, a ustanovljena je bila že leta 1881. Zal ta četa nima dovolj praktično izvežbanega moštva. Vsaka četa je morala razviti tri cevi po 25 m. MALA NEDELJA. (Smrtna kosa). Pretekli petek je neadno med vožnjo iz bolnišnice proti domu umrl G. Majcen, posestnik iz Godemar-cev. Prestal je hudo operacijo na želodcu, a neizprosna huda pljučnica mu je pretrgala nit življenja. Pokojnik je bil cerkveni ključar in večSetni župan. Kot mož poštenjak je bil splošno priljubljen. Blag mu spomin! POLJANSKA DOLINA. V nedeljo 2. t. m. je imel Sokol na Savodnjem letni nastop. Obisk je bil precejšen, a bi bil večji, če ne bi vreme nagajalo. Točke so bile vse izvedene prav dobro. Kakor povsod imamo tudi tukaj nasprotnike Sokola, ki bi ga radi uničili. No, Sokoli so prestali že kaj hujšega, pa bodo še to. Le pogumno naprej! Domače novosti * Mladi kralj spet med nami. Dne 5. t. m. je prispel v Ljubljano dvorni vlak, s katerim je potoval Nj. Vel. kralj Peter II. na letni odmor na' Bled. Nj. Vel. kralj se je peljal v spremstvu ministra dvora g. Čola-ka-Antiča. Na glavni postaji so bili med drugimi prisotni ban dr. Natlačen, direktor železniške direkcije dr. Fatur in predstavniki policije. Po nekaj minutah postanka je dvorni vlak nadaljeval svojo pot proti Bledu, na postaji Lesce-Bledu so sprejeli mladega kralja namestnika knez Pavle in dr. Perovič in predsednik vlade dr. Stoia-dinovič. Na peronu se je zbrala tudi velika množica občinstva z okoliškimi župani na čelu, ki je mlademu vladarju prirejala ži-I vahne počastitve. »Na vrnitev ne mislim.« je odklonil prezir-no. »Svet je velik in kruha je dovolj povsod, koder sije solnce.« Oče mu je dajal zlate nauke: »Boljša ie domača gruda kakor na tujem zlata ruda. Kruh, ki ga daje tujina, je grenak in namočen z zno'em. Vzela ti bo zdravje in vrnila bolezen.« »Grem, da si kaj prislužim.« Janez ni verjel očetu. »Dom si bom moral graditi sam in Bog mi bo pomagal.« »Ne žali ga, da te ne bo zapustil. Bojim se. da ne bo blagoslovljeno tvoje delo...« »Zakai mi ne privoščite sreče?« ga je zabolelo.^ »Ne kličite name bož:e jeze!« »Srečen ne boš!« mu je od migni;] z roko. »Z.akaj ne, oče?« ga je zadelo kakor strela. Gobar je začel, a ni mogel povedati do kraja. Sin je zahteval, nai mu razodene svoje mnenje. Mož se je vdal in razlagal: »Ako počakaš noči. ti bom pokazal znameme na nebu.. ^ Rodil sj se pod nesrečno zvezdo...« Nesrečnika je zaskelelo. Poprej je zasmehoval očeta zaradi praznoverja, a danes mu ne more več ugovariati. Ali ne odhaia po svetu kot zločinec? Še bi ostal doma. ako bi ne imel na vesti tega greha. Z madežem na duši gleda v temno negotovost. Vse v njem Je kričalo, da ni vreden sreče in blagoslova. Ko je odhajal skozi vas. si je brisal solze. Ali jo bo še kdaj videl? Sosedje so gledali za njim ter mu voščili srečo. Njih mnenje se je delilo. Na robu vasi ni krenil na cesto, marveč si je izbral bližnioo po dolini. Tako se je izognil pogledu na kočo nad Zakotjem. Vendar se ni mogel vzdržati, da bi se ne ozrl nazaj, preden je izginil za ovinkom. Ves se ie stre- sel ob misli na svojo žrtev. »Nesrečnik, kaj sem storil?« se je tolkel po čelu. »Vse gorje, ki me morda čaka. bom obrni] za pokoro.« Njegove misli so hitele z griča v dolino. Na vasi so srečate Tončko, pri kateri so se nekoliko pomudile Nato pa so odbrzele domov mimo zamišljenega očeta do žalujoče sestre. Ali je njena žalost namišliena ali iskrena? Saj ji je zapustil dom ter se odrekel pravicam kot edinec in očetov zakoniti naslednik Nai-brž so prisiljene nene solze, alii pa sluti, da bo tudi njei usoda spletla trajev venec. Tudi ona se ie rodila pod nesrečno zvezdo. »Zbogom. Tončka!« je zamahnil z roko in hotel oditi. Tedaj je zašumelo grmovje in Mlakarjev Peter je stopil predeni. Nalašč ga je počakal v samoti. da bo osta'o tajno, kar bosta govorila ob slovesu. »Midva se še nisva poslovila.« ie rekel ter mu podal desnico. »Kar tako pa ne pojdeva narazen...« Janez ni vedel, kako bi se opravičil. Nai-rajši bi ga bil pahnil od sebe kot zapeliivca. Pa se je zavedal, da tega ne sme storiti. Peter ve, kaj je storil, in bo molčal le toliko časa, dokler se mu ne bo zameril. »Hudo mi je. ker odhajaš,« se je posIaVHa! hnavec. »Dolgčas mi bo po tebi, saj sva delila marsikatero vesefio uro Ako bi ne bilo tega, bi ti rekel, da ostani. Tako pa ti žel'm le srečo in pa hitro pozabi, kar je bilo. Iz mojih ust ne bo priš'o nikdar kaj takega, kar bi ti le količkaj škodovalo.« Janez mu |je verjel, vedoč, da bo Peter moral molčati zaradi sebe. Ako bi ga izdal, bi povedal Janez, kdo ga je zapeljal. Oba bi bila kaznovana. Vzlic temu pa je ponovil še enkrat svojo prošnb: »Peter, bodi mož-beseda!« »Tak da.i si dopovedati! Nikomur v Zakotju se ne san:a. da imamo mrliča...« Janez je tarnal: »Če bi ne bilo tega. bi od-haia'1 z mirnim srcem. Tako pa se bojim posledic...« O tem ni hotel Peter ničesar slišati. »Ali že veš. kam pojdeš?« je sorožil novo vprašanje. »In kje boš našel služho?« »Kako bom vedel«, ie odvrnil malomarno. »No vidiš! Tedai moraš biti dobro pripravljen, ker ne veš. kdaj in kie boš našel kako delo. Imaš pri sebi dovoli denarja?« »N;mam. Oče mi ni dal niti beliča.« »Siromak! Brez sredstev vendar ne moreš po svetu. Ali boš beračil?« Peter je segel v žep ter mu ponudil pest drobiža. »Ne maram,« je odklonil miloščino. »Nič ne vem. kdai ti bom mogel vrniti.« »Vzemi, bodi pameten! Tebi ne posojam. Vem. da si potreben.« Janez je naposled le iztegnil roko. Spoznal je. da po svetu res ne bo mogel shaijat; brez denarja. Kako lahkomiselno je pač šel od doma! Peter se mu ie Minil: »Ko sem izvedel, da poideš, sem ti nekai namenil. Ako boš kdai v stiski, tedaj se kar brez sramu obrn; narne. Pri nas imamo dovoli in radi podpiramo ristega, ki je res potreben.« »Upam, da mi ne bo treba iskat1' podpore. Saj veš, da nisem razvajen. Rajši bom stradal, kakor pa bi bil komu v nadlego.« »Pa srečno!« Peter mu je segel v roko. »Pisal ti bom, ako bom le vedel zate...« * Naši Sokoli so na berlinski olimpiadi dosegli šesto mesto. Zadnje dni so se na olimpiadi v Berlinu vršile ostre telovadne tekme, ki so se jih udeleževali tudi naši Sokoli. Končno stanje vrst je nastopno: 1. Nemčija (zlata kolajna), 2. Švica (srebrna), 3. Finska (bronasta), 4. Češkoslovaška, 5. Italija, 6. Jugoslavija. Pri posameznikih so: 1. Nemec Schwarzmann (zlata kolajna), 2. Švicar Mack (srebrna), 3. Nemec Stangl (bronasta). * Naša kraljica na Bledu. V nedeljo je prispela Nj. Vel. kraljica Marija na Bled - Lesce. Sprejemu na postaji so prisostvovali Nj. Vel. kralj Peter II., Nj,. Vis. knez namestnik Pavle, kraljevi namestnik dr. Perovič, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadi-novič in drugi. * Angleški kralj na potu skozi Slovenijo. Kakor znano je angleški kralj Edvard sklenil priti na odmor na naš Jadran, kjer ima svojo jahto. V nedeljo zvečer se je peljal skozi Slovenijo in prispel v ponedeljek zjutraj v Ši-benik. * N;:š mladi kralj je obiskal pred prihodom na Bled Divulje. Predzadnji torek je bila komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah deležna visokega obiska. Km^lu popoldne se je pripeta! iz Sa'duna z moitornim čolnom kralj Peter II. s kraljevičema Tomislavom in Andrejem in pristal s čolnom na pomolu Po svečanem sprejemu si je kraili ogledal hangarje, v katerih so razni tipi naših vodn h letal. Po pregledu so se dvignile pod sinje nebo tri jeklene ptice—čuvarice našega Jadrana. Njih polet so z nasmehom in Vdnim veseljem spremljali kralj in oba kraljeviča. Potem se je krali z vsem spremstvom spet vkrcal v motorni čoln in se z uim odpeljal ob obali vseh' sedmih Kaštelov. Vzdolž vse obale je prebivalstvo mladega Vladarja navdušeno pozdravljalo in vzklikalo njemu in njegovemu kralev-skemu domu. Na rtu Marjanu ga je čakal kra-levski brod »Hvar«, v katerega ie kra'd prestopil in nadaljeval pot v Split, odkoder se je-odpeljal z vlakom na Bled. Ko je vlak z visokimi gosti zapuščal lepo obalo, so na vseh bližnih hribih zagoreli kresovi in možnar.l so naznamali odhod mladega vladarja in obeh kraljevičev. * Začetek splošnih občinskih vo'itev. Na podlagi poobVsttfa ministra za notranje poc'e je ban moravske banovine razpisa! splošne občinske volitve v tej banovini za nedeljo 27. septembra. Istočasno je v smislu zakona dobil pooblastilo za razpis splošnih občinskih volitev tudi ban vrbasike banovine in se smatra, da se bodo volitve tudi v tej banovini vršile 27. septembra. Mandati občinskih odborov v teh dveh banovinah so potekli 6. avgusta. Na ta dan so se namreč 1. 1933. vršile občinske volitve v moravsiki in vrbaski banovini. Takrat jie bilo v moravski banovini vsega 771 občin, ki so imele čez 380.000 volilnih upravičencev. Vloženih je bilo 1576 kandidatnih list. Volilna udeležba je znašala 76 odstotkov. V vrbaski banovini so se vršile volitve v 162 občinah, v katerih je bilo vloženih 291 kandidatnih list. Volilna udeležba je dosegla 63 odstotkov. Volitve v drinski, primorski, savski in donavski banovini so se vršile 8. oktobra. Zaključek splošnih občinskih volitev v dravski in zetski banovini je bil 15. oktobra. V sikladu s temi datumi je računati, da bodo razpisane po enakih ali sličnih skupinah tudi letošnje splošne občinske volitve in bi torej dravska in zetska banovina prišli zadnji na vrsto. * Mezdno gibanje trboveljskih rudar.lev. Na poziv rudarskega glavarstva v Ljubljani so se v ponedeljek sestali predstavniki Trboveljske premogokopne družbe in zastopniki delavskih društev, da se posvetujejo o položaju, ki je nastal v revirjih Trbovelske premogokopne družbe zaradi odpovedi kolektivne pogodbe in po Trboveljski premogokopni družbi napovedane preosnove rudniških obratov. Po temeljiti razpravi sta se obe stranki sporazumeli o naslednjem. 1. Trboveljska premogo-kopna družba odgodi za 15 t. m napovedane odpustitve delavstva. 2. De'avski zastopniki bodo pospešili posvetovalne sestanke z delavstvom tako, da se bodo mezdna pogaio-nja vršila 26. t. m. 3. Trboveljska premogo-kopna družba ka^or tudi delavski zastopniki so iziavili, da bodo storili vs?, da se pri napovedanih pogajanjih doseže obojestransko zadovoljiv sporazum, * Jožko Korošec, nekdanji zaupnik Princa Petra, ie "mrl. V Celju ie- umrl v nedeljo v starosti 78 let zasebni uradnik g. Josio Korošec. Pokojnik .ie bil svoj čas v zaupnih zvezah z Beogradom. Bil je posredovalec med zarotniki nroti OHrenovioem in med tedanim princem Petrom Karadiordjevičem, poznejšim kraljem Petrom V°1'kim Osvoboditeljem. Vedno so prihajala iz Beograda na njegov naslov nisma, ki Mh je samo prekuvertiral in pošiljal princu Petru v Ženevo. Policija ga je imela neprestano na piki, toda vrli Jožko je bil dovolj bistroumen, da se je znal vselej izmotati. V najskromnejših razmerah e živel tudi potem, ko sO se razmere obrnile. V Ljubljani je doiga leta stanoval v Kolizeju. potem pa se ie preselil v Celje k svojn sestri, upokojeni poštna uradnici. Blagemu starčku naj bo ohranen najlepši spomin! * Kolesarske dirke na Krškem polju bodo po končanih konjskih dirkah 16. t. m., in sicer bo prva z dirkalnimi kolesi, druga, kmečka z torpednimi kolesi, a tretja bo polževa dirka. * Občinske volitve na Vrhniki. Pri občinskih volitvah v nedeljo je dobila JRZ 781 glasov, Lista JNS z g. Hočevarem na čelu pa 460. JRZ dobi 26 odbornikov. JNS pa 4. * Veliko zanimanje Nemcev za naše kraje. Po vsej Nemčiji vlada veliko zanimanje za potovane po naši državi. Te dni je bilo našim konzularnim oblastvom v Nemčiji predloženih 700 potnih listov. Toda zmanjkalo je deviz. Vsj zneski, odobreni za potovanje nemških letoviščarjev v Jugoslavijo, so porabljeni, novi pa še niso odobreni. Naše tujsko prometne ustanove so takoj storile vse potrebno^ da se to vprašanje nemudno uredi. * Vsak narod potrebuje šolano izobražen-stvo. V listu »Naši ženi« je ob;avila znana hrvatska prosvetna delavka Zdenka Smrekar-jeva članek, iz katerega povzemamo: »V kmečke vrste stopajo ljudje, ki hočejo ljudstvu dopovedati, da lahko naš kmečki narod v svojem narodnem in državnem življenju izpolnjuje vse naloge moderne narodne in državne skupnosti brez šolanega izobraženstva. Nesmisla takih praznih besed seveda nj treba dokazovati. Hrvatski narod je član velike evropske skupnosti in zvezan je z nlo s tisočimi nitkami, zato je negovo materialno in duševno živlienje v nekakšni osamljenosti čisto nemogoče. Mi moramo v lastno korist meti sinove in hčere, ki stoje na višini evropske prosvitij enosti, da bi preko njih prejemali od drugod, kar nam je potreba v živlienski borbi. Prazne besede o nepotrebnosti šolanega izobraženstva morejo torei širiti med ljudstvo samo protinarodni liudje, ki so takšni ali iz neumnosti ali pa iz brezvestnosti. Naš kmet sam takih neumnosti ne bo. zlahka govoril.« * Navodila dr. Mačka za občinske volitve. Banska uprava v Zagrebu te nedavno razpi- TONE BRDAR: Velika Ijdbezen ROMAN IZ PRETEKbIH ONI L LJUBEZEN NA PRVI POGLED Park starega gradu Strmca se koplje v solnca tiaplega majskega dne. Sanjava tišina Vlada nad noim. S široke ploščadi na zadnji strani orjaškega poslopja se vidi skozi odprta vrata v razkošno opravljen salon. Pod benečanskim lestencem, ki visi od stropa, stoji mlad, lep pair: sin bogatega graščaka in tovarnarja in njegova nevesta, baronica Elvira Studeniška. Mlademu možu se imenitno podaja svetla uniforma dragonskega oficirja. Lepe postave je mladi grof in njegova nevesta je- tako lepega obraza, da bi mu jo kar zavidali. Toda obraz mladega grofa ne žari v veselju in sreči; njegove oči gledajo mračno predse. Oglbljeiio se nestrpnim pogledom neveste. Oba molčita. Zdaj zašumi svilena barončina vlečka po perzijski preprogi. Nevesta stopi k svojemu zaročencu in ga objame. »Oh, Stanko, ti me ne ljubiš tako toplo in iskreno, kakor te ljubim jaz! Zakaj si tako hladen z menoj? Zmerom se mi zdi, kakor bi bilo nekaj med nama. O, kako srečna, kako neizmerno srečna bi bila, ko me ne bi zmeraj mučila ta misel! Če pomislim, da si morda dairoval svoje srce kateri drugi — to se mi zdi hujše kakor smrt!« Naslonila se je nanj. In njene temne oč; so se svetile v solzah in so ga gledale božajoče in vprašujoče. To je bil pogled, ki bi bil moral razvneti vsako moško orce, toda grof Stanko se je v neprijetni zadregi obrnil proč in rekel: »Elvira, kako ti more priti kaj takega na misel?« »Ti moj ljubljenec!« je silila vanj. »Pri-sezi mi, da me boš večno ljubil! Samo mene in nobeno drugo!« »Saj si vendar mola nevesta. Elvira, in nimaš vzroka, da bi o tem dvomila!« ji je skoraj razdraženo odgovoril. »In vendar — to čutim v svOem srcu — skrivaš nelkaj pred menoj! Tvoje srce ne bije zame, ampak za neko drugo!« Njegovo resno lice se je v trenutku zmračilo. Izvil se je iz njenega objema in resno odvrnil: »Kakšna nespametna misel!« V mučni zadregi je stopil grof Stanko na teraso, odkoder so se tedaj zaslišali koraki starega gospoda. Ko ie grof zagledal gospoda, se je globoko oddahnil. »Torej ste prišli, gospod ravnatelj!« je dejal. »Oprosti mi, Elvira, gospod ravnatelj me je prišel iskat, da mi razkaže tovarno. Znano ti je, da želi moj oče, naj se seznanim z delom v tovarni. Sicer pa, če hočeš iti z menoj. — « Baronica Elvira pa je odločno odvrnila: »Ne, ne grem! Prav nič me ne zanima.« Na njenem obrazu se je pokazal izraz pre-vzetnosti. S stisnjenimi obrvmi je gledala za svojim zaročencem, ki se .je oddaljeval z ravnateljem. Pritisnila si je belo, z dragocenimi prstani okrašeno roko na prsa in s tresočimi se ustnicami je vzdihnila: »Moja slutnja, moja slutnja! Ne ljubi me! Ljubi drugo! Kdo je ta? Oh, ko bi to vedela !« Ljubosumnost jo je mučila. ker je bila silno zaljubljena v mladega častnika. Toda z njen« ljubeznijo je bila zvezana tudi preračunljivost. Saj je bil Stanko najstarejši sin bogatega grofa in tovarnarja, dedič velikanskega premoženja in ponosnega naslova.. In. zdaj naj bi ji ga vzela druga? Nikoli! Baronica Studeniška je bila revna in je zato še toliko bolj hrepenela po bogastvu in razkošju. Njena mati je z velikim naporom združila mladi pair in je bila zdaj na obisku v grofovskem gradu. Z visoke terase, kjer je Elvira ostala sa" ma, je gledala po krasnem parku tja do prostranih tovarn, ki so tvorile skupaj z vasjo skoraj celo mesto. Kako bogato, neizmerno posestvo! In ona naj bi se ne potrudila na vse mogoče načine, da postane tu gospodarica? Med tem je korakal grof Stanko z ravnate^ ljem skozi park, ki se je kazal v najlepšem: pomladanskem zelenju. Mračno je gledal predse. Da, ljubosumni dvorni niegove neveste so bili utemeljeni; v resnici je ni ljubil, ampak se je samo ud al neprestanim prošnjam svojega očeta. Tako se je pred nekaj sala občinske volitve v 46 občinah, ki so bile brez izvoljenih občinskih uprav, ker so 1. 1933. izvoljeni občinski odbori odstopili. V zvezi z razpisom volitev poroča »Hrvatski dnevnik«, službeno glasita dr. Mačka, da so organizacije bivše Hrvatske setjačke stranke že prejele splošna navodila za volitve. Podrobna navodila za onih 46 občin ,ki pridejo zdaj v po-štev. je dr. Maček dal v Kupiincu svojemu tajniku Jelašiču in drugim svojim sodelavc-ni. Dr. Maček je izrazil svoje mnenje, da volitve nima o prvenstveno političnega značaja. Njihov namen je preprečiti, da bi vodstvo občin prišlo v roke slabih in brezvestnih ljudi. * Ogromen stroj za regulacijo Ssve. Iz Bre-gane pišejo: Banska uprava savske banovine si je nedavno nabavila poseben bager (na paro), da z njim pospeši regulac jska dela na Savi. Ta bager je po svoja sestavi nekaj posebnega. Posebnost sestave ie goseničja naprava, ki služi za premikane bagra po suhem in v vodi do 1.S0 m globočine. Pri večji glo-bočisii bager plava s pomooo dveh ponton-skih čolničkov, ki sta pritrj-na na vsaki strani nad goseničjo napravo. Tako se lahko bager, ki je težak 70 ton. premika brez zaprek po suhem in po vodi. Gledati, kako bager dela, .e zelo zanimivo, saj 400krat zagrabi s svojo dolgo železno roko po en kubični meter peska in ga odnese na določeno mesto. Uporaba bagra je mnogostranska. Služi za kopane kanalov, zabijanje pilotov in slično. Ta edinstveni stroj je izde'a!a dunajska tvornica vagonov in strojev. Banska uprava savske banovin? ga je kupila za poldrugi milijon dinarjev. Čeprav je bager v posesti banske uprave šele od sredine junija, ie vendar z n im izvršeno že ogromno delo. Ta bager je določen za regulacijo Save na progi od Jesenic na Dolenjskem (meja dravske banovine) do Podsuseda. Priporočiti bi bilo. da si tudi druge banovine nabavijo podobne stroje. * Tvornica vagonov v Brodu bo izdelovala orož:e. Prva jugoslovenska tvornica vagonov v Slavonskem Brodu bo razširila svoje delovno področje še na izdelovanje orožja, mu-nicre in eksplozivnih sredstev, kolikor to ni izključno pravica države. * Dela na cesti Majšperk—Neraplje—Žetale so ustavljena. Zaradi pomanjkanja denarja so mora!: do nadaljnjega prekiniti preurejevalna • dela na cesti Maišperk —Neraplje — Zetale. Lmdje v teh krajih so povečini kočarji in mali posestniki, ki komaj čakajo, da na cesti ka' zaslužijo. Letošnja letina žita, krompirja in sadja je zaradi stalnega deževja delno uničena, a vinsko trto jie ugonobila peronospora. Zato naj banska uprava omogoči potrebne kredite za nadaljevanje del na omenjeni cesti. Tako bi l.udje vsaj nekai zaslužili im se skromno lahko preživljali. * Dobovčani delajo sami cesto. Prebivalci dobovske župnije, kamor spadata cerkvici sv. Neže in sv. Jošta na Kumu gradijo novo široko cesto, kj se začne dvigati takoj ob savskem mostu ali pri postaji pri Trbovljah. Cesta je napravljena že daleč v dolino. Prebivalci Dobovca so dolga leta zaman prosili oblastva, da bi se jim zgradila prepotr.bna cesta, zato so se sami združili in začeli cesto graditi. Ustanovili so gradbeni odbor in dobov-ški šolski upravitelj g. Kmecl ie cesto trasi-ral. Kmetije so že do jeseni napraviti nad 2000 šihtov tlake. Banovina jim je priskočila na pomoč z denarno podporo. Sodijo, da bo cesta v enem letu dograjena. Poleti delo počiva, ker imajo kmetje dovolj posla na svo.ih oosestvih. pozimi pa se začne spet redna tlaka. * Tuhinjska dolina strada. Škoda, ki jo je nedavno napravila toča v občini Nevljah pri Kamniku, je uradno ocenjena na 486.000 Din, v vsej Tuhinjski doMni pa na dvakrat toliko. Tu ni vračunana škoda na sadnem drevju, ki je tudi znatna, sai ga je toča tako oklestila, da na njem ni ostal niti en sad. L:ucfe v Tuhinsk1 dolini ne pomnijo, da bi se kdaj prej toliko ledenega zrnja vsulo na zepiljo kakor letos v začetku poletja. Tudi tako velikih ledenih zrn še nikoli niso videli v teh krajih. Nekatera so imela 7 cm v premeru iin so tehtala nad četrt kilograma. Samo v nevefcki občini so pobila za 30.009 Din opeke na strehah. Razumljivo je, da je toča uničila vso žetev in da ponekod niti slame niso mogli uporabiti. V vasi Zubejevu vsi posestniki, ki običajno pridelajo na leto vsak po vagon žita, nirnajo žita miti za seme. Ker so uničeni tudi ostali pridelki, ljudje v nekaterih krajih Tuhinjske doline dobesedno stradajo in s strahom gledajo na zimo Z.a prvo pomoč so bili sicer nakazani štirje vagoni turščice, toda to je samo kaplja v morje bede in pomanjkanja. Treba bo izdatne pomoči * Smrt ir'adega visokošolca pod vlakom. Nedavno ponoči se je zgodila na železniški progi med Glincami in Rožno dolino strašna nesreča, ki je zahtevala življenje mladega visokošolca, Antona Nahtigala, sina uglednega ' vseučiliškega profesorja dr. Rajika Nahtigala. Znaki, kažejo, da je pokojnik hotel prekoračiti progo, tedaj pa je pridrvel orient-ekspres in ga pograbil in strašno razmesaril. — Pokojnik se je rodil 1. 1916. v Gradcu in se po ustanovitvi v&eučilišča preselil s svojimi starši v Ljubljano. Na .ljubljanskem vseučilišču }3 študiral že več tečajev slavistiko in primerjalno književnost. Bil je nadarjen dijak. Poleg staršev zapušča še mlajšega brata in sestro. Užaloščeni rodbini izrekamo naše iskreno sožalje. * Strela na Toškem čelu. Nedavno ziutrai je med nalivom udarila stre'a v kozolec posestnika Omeca in ga tako razsekala. da so bile trske razmetane do 200 metrov daleč. Ta kraj je sploh zanimiv v pogledu strele. Omej-čeva domacja ie v nekaki usedlini in pod poslopjem je dolinica, v kateri je sušilnica za lan in nekaj češp'ijevih dreves. Prav v to dolinico udarja strela kakor za stavo. Nar bo še tako maijhna nevihta, v to dolinico strela gotovo udarja, navadno v zemljo, tako da je zemlja včasih polna luken;. * Strašna smrt pod vlakom. V nedeljo zjutraj se je vrgel 29Ietni pri trgovcu g. Čuku v Celju nameščeni trgovski pomočnik Franc Pukl na železniški progi v Pečovniku pod brzi vlak. Kolesa lokomotive so nesrečnežu odrezala glavo, ki se je zakotalila dva metra daleč od trupa. Puki je storil dejanje v duševni zmedenosti. Pred dvema tednoma je dobil solnčarico in od takrat se mu je večkrat mešalo. * Požar na Dravskem polju. Nedavno ponoči je začelo goreti v Starošincih občina Cirkove, pri posestniku Štefanu Mesariču. Radi silnega vetra so ognjeni jeziki zajeli še domačijo posestnika Franca Pulka. Gasilcem iz Ptuja in Cirkove se je po hudem delu posrečilo požar omejiti in ogenj pogasiti. * Požar na Logu. Predzadnjo sredo 5. avgusta okrog poldneva ie nastal požar na Logu med Poljanami in Škofjo Loko Goreti je začelo poslopje mladega gospodarja Franca Buha, po domače Dovjaka. Na pomoč so takoj prihiteli bližni sosedje in zadrževali, da se ni vnelo bližnje- poslopje, le nekaj metrov odaljeno od goreče zgradbe, in reševali iz gorečega poslopja, kar se je dalo. dokler niso prihiteli na pogorišče gasilci iz Poljan z motOrko. Poljanski gasilci so v nekaj trenutkih zadušili požar in odstranili vsako nevarnost Ooeni ie nastal najbrže zaradi po- tečim zaročil. Njegovo srce je bilo za drugo •— za sladko, ljubko deklico. Prikazala se mu je bila kakor v sanjah, kakor vila sredi gozda. Samo enkrat je bil z njo, samo eno kratko uro je bil v njeni bližini, od tedaj pa je ni videl nikoli več. Niti tega ni vedel, kdo je ljubka vila, toda pozabiti je ni mogel. Skoraj je žc izgubil upanje, da bi jo še kdaj videl, kajti zastonj jo je dolgo iskal. Zdaj si je bil vzel dopust in je odpotoval iz glavnega mesta domov, da prebije nekaj tednov pri svojem očetu. Vstopil je z ravnateljem v glavno poslopje velike papirnice in ravnatelj mu je razkazoval kot svojemu prihodnjemu gospodarju, kako se dela papir. Grof Stanko je le raztreseno poslušal pripovedovanje, ker sb bile njegove misli daleč proč. Vendar ni hotel razžaliti dobrega moža, ampak je potrpežljivo hodil z njim iz delavnice v delavnico. Ravnatelj je spet odprl neka vrata in dejal: »Zdaj prideva v dvorano, kjer se izbrani pisemski papir pripravlja« za razpošiljanje.« Mladi gospod je vstopil prvi. V veliki, svetli dvorani so delale mlade deklice okoli dolge mize. Skoraj nehote so se za trenutek ustavile pridne roke in začudenje se je pokazalo na mladih obrazb. Dekleta so začela trepetati it) z občudovanjem gledati za krasnim oficirjem. On pa se ni zmenil zanje, ampak je mirno korakal dalje. Kar naenkrat pa se mu je ustavila noga, izpreletelo ga je kakor blisk in njegov pogled je obstal na eni izmed delavk. — Bi- lo je mlado dekle resnično očarujoče zunanjosti. Angelsko nežen obraz, ki so ga kra sili kakor zlato svetli lasje. Bila je sicer oble cena v preprosto delavsko obleko, a vendar je bila videti tisočkrat lepša kakor prevzetna baronica Elvira-v dragocenem svilenem oblačilu. »Moj Beg!« - je presenečen zamrmral grof Stanko. »To je ona!« Da, ona je bila, slika iz njegovih sanj! In našel jo je tu, tu v tvornici kot navadno delavko! Kako je to mogoče? To se mu je zdelo nerazumljivo. Kakor omamljen jo je gledal. * Bilo je neko lepo nedeljo pretekle jeseni, ko je šel z nekaterimi tovariši na izlet iz glavnega mesta. Bili so razposajene volje in so se hoteli debro zabavati. Seveda so bili v civilni obleki. Prišli so na vrt neke gostilne in so tam našli tri lepa. mlada dekleta. Častniki so se predstavili za študente in so se kmalu seznanili z deklicami. Šalili so se in smejali ter plesali z njimi. In ena. izmed njih ie bila ona, ta svetlolasa. očarljiva vila. Z njo se je tisti nepozabni večer najbolj zabaval. Nebeško lepe so bile urice, ki jih je prebil z njo pri plesu. Ona je bila čisto drugačna kakor njene prijate-fjice. Bila je ponižna in vedla se je spodobno, skromno. Takrat je grof Stanko popolnoma pozabil na svoj visoki stan. Toda ko je v trenutku razburjenja pritisnil poljub na njena sveža, rdeča usta — takrat mu je zbežala «n izginila. —-- In zdaj stoji tu pred njim — tovarniška delavka! — Srce mu je utripalo. V prvem veselju bi ji, bil najrajš' podal roko in jo vprašal: »Ali me še poznaš?« — Toda premagal se je. Tedai pa je ona vzdignila oči in se ozrla' vanj. Nepopisno začudenje in presenečenje se je pokazalo na njenem licu. Potem pa je povesila glavo in zardela. Vztrepetala je. Tudi ona ga je spoznala. Torej ga ni pozabila. Opazil je. da vsi gleda.o vanj in da se .i« zlasti ravnatelj čudil, zato se je naglo obrnil in šel ven. Pri vratih se je še ozrl in je opazil. da je tudi ona gledala za njim. Zatajil je svoje razburjenje in je kolikof mogoče mirno vprašal: »Povejte mi, gospod ravnatelj, ali ta svetle lasa mlada deklica že dolgo služi pri nas?« »Menda kakšne štiri tedne. Izredna krasC tica je, kajne gospod grof? Ne vidi se ji, da je navadna delavka!« »Ne! — Ali je tu doma?« »Prišla je s svojo materjo iz glavnega mesta«, je pojasnjeval ravnatelj. »Mati je bo-lehna in ne more ničesar zaslužiti. Tako mer ra dekle delati za obe. Priznati ji moram, da s poštenim delom preživlja sebe in mater. Taka lepa dekleta so v neprestani nevarnosti. Stanuje s svojo materjo tu na Jesenicah.« »Kako je deklici ime?« »Cvetka Malinšek!« »Cvetka!« je pomislil grof Stanko in je dodal, da zakrije svoje zanimanje: »Za bolno mater bi se pa lahko kaj naredilo. Govoril bom o tem s tvojim očetom.« Prijazno se je poslovil od ravnatelja * in se vrnil na grad. kvarjenega dimnika. Gospodar in njegova stara mati, ki mu gospodinji, sta bila od.sotna Ko je izvedel, da gori njegova hiša je padel v nezavest. Zgorela mu je vsa obleka razen one, ki jo je imel na sebi. Poslopje je bilo sicer zavarovano, a zavarovalnina ne bo poravnala škode. * Smrt pod drevesom. Pri regulacijskih delih Mure je bil zaposljen tudi delavec Franc Bezjak iz Murskega Središča. Pri podiranju drevesa je prišel po nesrečnem naključju pod padajoče drevo. Težko deblo ga je stisnilo k tiom. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. kier ie pa kmalu nato izdihnil. * Skrivnostni požari v Ojstrški vasi. Nedavno je začelo goreti gospodarsko poslopje, posestnice Ania Kosove sredi Ojstrške vasi pri Sv. Juriju ob Taboru. Na kraj požara so dospeli gasilci z brizgalnami iz Ojstrške vasi, Kaple in Prekope, katerim se je posrečilo za-braniti nadaljnij razvoj" ogma. Kakor se je dognalo, je začela najprej goreti pšenica, ki je bila naložena na vozu in pripravljena za mlačev. Po tem požaru ie vaščane iz 0'str-ške vasi še boli strah pred neznanim zločincem. ki je v šestih letih zanetil že petnast zgradb v njihovi vasi. * Smrtni skok z dravske brvi. V Mariboru je z dravske brvi skočil v vodo delavec v Hutterjevi tkanmski tvornici Franc Kramer :n utonil. Vzrok samomora nj znan. * Smrtna nesreča v hlevu. V Slovenski Bistrici je padel s skednja užitkar Anton Robec in dobil tako hude poškodbe, da je takoj izdihnil. * Spet mlada žrtev planin. V nedeljo se je na severni steni Triglava pri plezanju smrtno ponesrečil 20-letni umetnostni mizar Josef Pienning iz Celovca. Njegov tovariš 19-letni kemični praktikant Hans Schwarz, prav tako iz Celovca, ki ga je Pfenning z vrvio potegnil za seboj, pa se je le nevarno poškodoval. Schvvarza so prepei;ali v celovško bolnišnico, a Pfenninga so pokopali v Dovjem. * Obupen korak bivšega trgovca. V Sv. Vidu pri Ptuju si je vzel življenje bivši posestnik in trgovec Gustav Šusteršič. star 50 let in oče 11 otrok. Pokojnik je imel nekdaj lepo premoženje, a je v gospodarski stiski izgubljal kos za kosom, hišo za hišo in je naposled ostal kot najemnik v eni izmed svojih nekdanjih hiš. Hišo je prevzel denarni zavod, pri katerem je bil zadolžen. Zdai je prišlo tako daleč, da je ostal dolžan tudi najemnino »To je ona!« je mislil med potjo. »Napo sled sem jo vendar našel.« Nič več ni mislil na svojo nevesto, ampak samo na Cvetko. — In v Cvetkinem srcu so se rodila enaka čuvstva. Delaia je naprej kakor v sanjah. Njene tovarišice so živahno klepetale in so jo zlobno zbadale. Saj so vse videle, s kakšnim zanimanjem se je mladi grof ustavil pri Cvetki. »Da. da, to bi bilo nekaj zanjo!« je pri pomnila ena izmed njih in hudobno pogledala Cvetko. »Tak gospod bi ugajal. Za navadnega moža misli, da je predobra!« Deklice so se norčevale iz nje in njihovo zbadanje je postalo čedalje zlobnejše. Cvetka pa je vse potrpežljivo prenašala, samo roke go se .ii tresle in zardela je od jeze in žalosti. Slišala je tudi, kdo je častnik, in kar streslo jo je, ko so tovarišice omenile, da je mladi grof zaročen. Toliko je mislila Cvetka nanj! In tudi ona tistega srečanja na gostilniškem vrtu ni mogla pozabiti. Toda če je bilo kaj upanja v njenem srcu, je moralo zdaj izginiti. Naposled je zvon naznanil konec dela. Sto in sto delavcev in delavk se je vsulo skozi vrata. Tudi Cvetka je hitela domov. Pot jo je peljala skozi gozd in nalašč je Cvetka zaostala za tovarišicami, samo da ji ne bi bilo treba poslušati zbadanja. Kmalu je bila sama na samotnem gozdnem potu. Sama s svojimi žalostnimi mislimi. Negotovo, nejasno hrepenene se je polastilo njenega srca. Ali je to ljubezen? Sama ni vedela. Oboževala je njega kot svoj vzor. nje- in te dni so prišli izvršilni organi, da bi za- | rubili njegovo siromašno imetje. Pred uradnimi osebami je nesrečnež potegnil staro vojaško pištolo in se ustrelil v prsa. Med vožnjo v ptujsko bolnišnico je izdihnil. * Velik požar na Dravskem polju. Predzadnjo nedeljo se je zasvitalo nebo nad Pongerci pri Cirkovcah. Pri posestniku Francu Belcu je v kolamici nastal požar, ki se je razširil še na dve parni, skedenj in drvarnico. Gasilcem iz Šikol in Cirkovc se je posrečilo požar omejiti in ubraniti stanovanjsko hišo. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. Francu Belcu je že lansko leto zgorela domačija- in si jo je komaj dozidal, odnosno popravil. Škoda mu je menda Po večini poravnana z zavarovalnino. * Obupal je nad življenjem. Na Zaloški cesti v Ljubljani se je v svoji delavnici obesil 55Ietni poročeni brivski mojster Josip Viden-šek, pristojen v Št. Rupert pri Krškem. Obupen korak je storil zaradi denarne stiske. * Pred očmi očeta povožena. Huda avtomobilska nesreča se je pripetila v Slovenski Bistrici. Ko je stopila 16-Ietna dijakima mariborske gimnazije M^rta Rataeva. hčerka ta-mošuega trgovca g. Raitaja. iz očetove trgovine nn cesto, je pridrvel neki avto ter jo povozil. Dekle je dobilo hude poškodbe nt glavi. Nesreča se ;e priperila pred očmi njenega očeta, ki e gledal strašen prizor. Ponesrečenko so pripeljali v mariborsko bolnišnico. * Nenadna smrt na stranišču. Te dni se je nan^Vl So Radvanja no oosl'h v Cerknico pri Št. IIju 68-btni tesarski mojster Pavel Ger-iič. Med pot'o mu je postalo slabo, da e ol ležal ob cesti. Tako onemoglega so na*1i neki liudie ter ga spravili v bližno hišo. ker je ležal do zjutraj. Postajalo pa mu je čedal e boli hudo h nazadn e je prosi! stanovalce, nai pokličeib mariborske reševa'ce. da bi ga prepeljali v briViišmico. Še pred prihodom reševalcev je še! n» stranišče, kjer se je zgrudil in umrl za kapjo. * Neznan utoni,ienec. V Zg Vižngj občina Marenberg, je Drava naplavila truplo neznanega mladega utopienca. starega 13 do 15 let. Utopljeni mladenič :'e bil oblečen v sive hlače zeleno sra:co in kockast jopič. * Ob roko. Pri Sv. Lovrencu se je igrn! 7-letni cestarjev sinček Ivan Rih' prj mlatil-nici in tlačil v n:o slamo. Pri tem ga je mla-♦iinica zgrab'la in mu zmečkala d°sno roko. Dečka so prepevali v bolnišnico, ker so mu morali roko odrezati. ga, ki ji je oni večer ukradel poljub. Bil je junak v njenih sanjah. In zdaj? Kako grenko je razočaranje! V njenih mislih jo je zmotil topot konjskih kopit. Jezdec v lovski opravi ji je jezdil nasproti. Maj Bog! To ie on! Vsa zmedena je postala, hotela se je daleč ogniti, ko je mladi grof ustavil konia in skočil s sedla. Kakor mak rdeča je bila Cvetka in ni se mogla premakniti z mesta. Grof Stanko pa ji je pomoiil roko in jo pogledal tako globoko, da ji je začelo še močneje biti srce. »Ali me še poznate?« jo je ogr-voril z glasom, ki se je tresel od veselja. »Da. vidim. niste me še pozabili, gospodična, Cvetka! Kane, da ste časih misijli name?« Stisnil ji je roko in veselo jo je pogledal. Cvetka mu ni mogla- odgovoriti, samo nemo je prikimala v neizrečeni zadregi. »Takrat ste izginili brez vsakega sledu, da sem vas zaman iskal!« je nadaljeval. »Kako rad bi vas bil spet videl. In veste zakaj?« »Ne — ne! Saj je bilo bolje tako!« je jecljala Cvetka v rastočem strahu. Hotela je izmakniti roko, ki jo je grof Stanko še zmerom držal. Zraven sebe je vodil kanja in počasi sta šla dalje. Njegov pogled je neprestano strmel v vitko, mlado dekle. Zadovoljno je bilo njegovo srce in nežno se je nagnil k njej, da bi ji mogel videti v obraz, ki "ga je obračala stran. »Kar sem vam hotel povedati, Cvetka, to moram povedati zdaj; oh. zakaj vas nisem I * 15 metrov globoko je padla 37-letna služkinja Marija Kopitarjeva iz Cela, ko je nabirala v gozdu med moškim in ženskim kopališčem drva. Pri padcu s1 je zlomila levo nogo in se hudo poškodovala po glavi. Z reševalnim avtomobilom so jo prepeljali v bolnišnico. * Domačija je zgorela. Te dni je nastal ogeni v hiši posestnika Golinarja Franca v Murščaku in zgradbo uničil. Gospodar in družina so b'li tedaj zaposljeni na njivi. Ko so prihiteli domov, so imeli le še toliko časa. da so rešili živino, ker .e bilo v plamenih že gospodarsko poslopje, ki .ie tudi zgorelo. Na pomoč so prihiteli gasi'ci iz Hrastja—Mote in so požar omejili. Zgorel pa ie med drugim tudi ves letošni pridelek. Obubožana družina s petimi otroki ie našla začasno zavetje pri usmiljenih sosedih * Dva posestnika sta pogorela. Na Dravskem pojju so imeli spet večji požar Predzadnji ponedel ek po^m ponoči je začelo iz neznanega vzroka goreti v kolarnici pnsestmee Te-rezi.e Beramičeve v Gorniih Jablanah Zgorelo .ie vse gospodarsko uoslop e Ogeni je prešei tud' na sosedno gospodarsko poslopje Jožefa Horvata in dalie na - Horva'ovn hišo. Obe zgradbi sta zsrore'i do tal. Gasilsk. četi iz Cirkovc in dnupčim vaščanom se ip posrečilo ogeni omerT1. da ni napravil še veče škode. * Toča 'e uničevala Hudo ne ure ie te dni zadelo gorn;e<-adgonsVi okoliš pad"da ie toča. debela kakor orehi NaiboJ' hudo so prizadeti Poklice Zbigovci im Crešnievc kjer le na nekaterih mestih vzela toča še tisto grnrd/e. ki ca ie misHU ",errnosrora * Ocf r*rok v swe5i h'š!. Na K ilišah v občini Kamn.šk; B;strici 'e nred'adsii ponedelick zgodai zntrai pri posesthku Iare»u Urini nastal požar. Pet o'rok ie š« s'adVr> spa'o ^v oče oa iim 'e kuha! Zajtrk v peči. Tedaj ie začuden pogledal zaka> ie priha:a'o skazi dimnik čedn!"o več dima naza: v oeč. Še! ie ven in v;de' da je že vsa slamnata streha v plamenih. Oče n mogel rnčesaT rešiti iz gorečega poslop n razen otrok in oara • čevljev. Sreča v nesreč; ie d^ 'i? bi' posestnik Urh zavarovan za okrog 20.000 d;nar ev * Smrtna ne«reča. Smrino 'e ponesrečil Leopold Mnrkeš poses'rt'k v V ntnrovdi pri Sv. Urbanu. Sp'°za! ie nn hlev kier e nnme--pvn' prenočiti pp tpm on «.» rtv i« s t" d sni- £e prej našel! Vi ne veste. k?.ko sem hrepenel po v~s'« »Nikar ne govorite tako. gof> .d grof, prosim vas!« .ie govorilo obupano dekle. tVi ste visok, plemenit grosnod. i .iz ra sem r?vno dekle ki nima dmge^a kakor svoio dob-o ime. Prosim vas, re daite, dn š? to iz?ub'm. Pustite me. da trem sama dalje.« S strahom v očeh se je Cvetka obrnila k njemu. »Cvetka, vi si napačno razlagate moje vedenje!" »Gospod grof, med nama zija prevelik prepad. Ko bi bila že takrat vedela, ne bi bila dovolila, dn se seznaniva. Zdaj pa se mora najino znanje končati. Vi ste sin mojega gospodarja in rime, uboge tovarniške delavke, ne-smete več poznati!« S solzami v očeh in s smrtno bledim obrazom je stala pred njim. Kako ganljivo lepa je bila! Kakor ogenj ie gorelo v njegovih žilah. Prijel jo je za obe roki in ji strastno dejal: »Poslušajte me, Cvetka! Res je, da sem sin grofa Strmškcga in da ste vi ubogo dekle. Ali hočete zato po-begniti pred menoj? Ali me zato ne marate?« • Tako nežno ga je pogledala, da je že s tem izdala svoje čuvstvo. »Cvetka!« je vzkliknil grof Stanko in jo potegnil k sebi. »Razkriti vam moram svoje srce! Kolikokrat sem si želel to uro! Ljubim te, Cvetka' Ljubim te nad vse! Od tistega trenutka, ko sem te prvič videl, te ljubim! In ti? — O, ti me ne ljubiš! Da, to vem, to berem v tvojih očeh!« njema posestnika Pavla Annuša. Možak režie repe čisto pri korenu. * 400.000 Din .ie odnesel. Evropske policije zasledujejo mednarodnega pustolovca Bernarda Jafieja, ki šteje 48 let in je doma iz Berlina. Svoje pustolovščine je začel že v mladih letih, vendar se ne upa več v Berlin, na Dunaj in v Pariz, kjer bj ga takoj prijeli. Pa si je pred štirimi leti izbral Jugoslavijo. Največ se je zadrževal v Dubrovniku, kjer je dobil zveze z raznimi trgovci in industrijcj ter jih osleparil vsega skupaj za 400.000 Din. Za nekaj časa se je potem umaknil v Aitene, ker je moral v bolnišnico. Preden so ga izročili policiji, ie pobegnil v Jugoslavijo in nato v Avstrijo. Na Dunaju so ga nedavno prijeli in ga poslali v Dubrovnik, kjer se je začela preiskava. Te dni ie spet hudo zbolel in so ga oddali v bolnišnico. Ko pa si je malo opomogel. je pobegnil. Zdaj ga spet iščejo vsepovsod. * Tatvina v Dreniku. Pred dnevi so obiskali tatovi hišo posestnika Janeza Mehl na v Dreniku pri Grosupljem. Vdrli so v kaščo, k'er so ukradli štiri moške obleke, več parov hlač, črno zimsko suknjo, nekai parov čevljev, tri dežnike in 100 Din gotovine. * Zasledovana vlomilca. Varnostna oblast-va zasledu.e:o dva podljetna vlomilca, in sicer 30-letuega Ludvka Laknerja, bivšega hlapca s Studenca nad Krškim, in nijes?ovega tovari-ša 25- letnega Franca Žužka, doma iz M rne peči na Dolenjskem. Oba imata na vesti več vlomov. Sodelovala sta tud: pri tatvini ročne blaga ne s 65.000 Dim, ki je b''a izvrš:na lansko 7/rr.o v Ljubljani na škodo trgovca Karla Češnovarja. * Vlomilec prijet. Letos v maju ne bil deležem pomilostitve 26-letni Janez Bezovšek ;z Gornjega grada, ki je bil obsojen zaradi raznih prestopkov proti tuji lastnini na dve in po* leta težke ječe. Ker se je v 'zaporu lepo vedel, so ga devet mesecev prej izpustil; domov. Bezovšek se rte pokoril v ječi tudi za večjo tatvino, saj so mu • očitali, da je ukradel 8000 Din nekemu posestniku. Ko je prišel iz zapora, se ni lotil nobenega dela, pač pa je udobno živel iin je oelo menjaval tisočake. Naenkrat pa je izginil iz Goratega grada, o čemer so gornfegraiski orožniki, ki so ga stalno opazovali, obvestili kamniško postajo. Te dnii so ga našli v Kamniku in ga, prijel. Ko ga je mož postave preiskal in ni našel ničesar pri njem, se je Bezovšek sani ponudil. da ga povede na kraj, kjer ima spravljen« svoje reči. Na poti pa je pobegnil, a so ga spet ujeli orožniki in ga odvedli na orožnišk« postajo. Tu so po opisu spoznali, da so bili h'ače, ki iih. je nosil, last posestnika Janezi Podbrežnika iz Podveže v občini Lučah. Po dolgem izgovarjanju je Bezovšek priznal, da je junija vlomil v Podbrežnikovo h:šo in odnesel zlat prstan, zlato veriž'0" ir ovratnico in usodne hlače, ki so ga izdale,. Poleg tega si je prilastil še 86 dinarjev. S tem .e pojasnjen vlom v Podvezi, za katerega so osumili nekega drugega. Nevarni zlikovec je pred kamniškimi orožniki postal zgovoren in je razkril tudi usodo tistih osmih tisočakov, ki jih ie ukradel pred tremi leti. Na razpravi je sicer trdil, da jih je zapravil, zdaj pa je povedal, da jih je skril v steklenico, katero je zakopal v zemljo in jo po prihodu iz zapora spet odkopa]. Morda bo preiskava spravila na dan še kakšne grehe, ki jih je zagrešil v kratkem času, odkar se jre poslovil od zaporov. * Po 40-letih je priznal zločia Pri sreskem sodišču v Zemunu se je- v sredo zglasrl neki Stevan Vladisav'lievič iz Dobanovcev. star nekaj nad 60 let. Sodniku je Izpovedal, da -je I pred 40 loti zadavil svorega tovar ša. svinjskega pastirja Nestorja Negrova. Na paši sta se sporekla in Steva ga je prijel za vrat. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je bil pri sodišču oproščen. Vendar ga ie vseh 40 let grizla slaba vest in zdai se je odločil znova stopati pred sodnike in prejeti pokoro. * Ždosten krvav dogodek se . je pripetil v Račah. Tam so fantje popivali v neki gostilni. Ko so se vračali domov, so se sprli in spopadli. ZabKskali so se noži in sredi ceste obležal v mlaki krvi 21-letnd Franc Colnarič, sin posestnika. Takoj so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. * Sin je s koso ubil očeta. V Kukavi v Slovenskih goricah sa je od;grala krvava rodbinska žaloigra kot posledica alkoholla. Posestnik Jože Janžekovič, Sitar 68 let, je s svojim 33 letnim oženjenim sinom Antonom sicer mimo živel na svojem posestvu; kadar pa se je napil, se je prepiral s sinom ali pa s kom drugim iz rodbine. V nedeljo zjutrai. je b'la vsa družina pri Sv. Lovrencu pri maši, potem pa so krenili v gostilno in naposled je oče sam šel še nekam in se tam še bo'!|j napil. Šele popoldne okrog 15. ure so se doma zbrali pri obedu in so mend^i tudi tam nekaj popili. Po lo in je padel v globočino na glavo tako nesrečno, da si je razbil lobanjo. * Zopet žrtev Save. Stane Brumec, sinko upoko..enega železničarja iz Ljubljane se je kopal v bližina Črnuč. Naenkrat pa so drugi kopalci opazili, da se fant potaplja. Takoj so nekateri plavači plavali za nim in ga izviekli iz vode. Začeli so z umetnim dihanjem spravljati fanta k zavesti. Res ie pokazal neke znake življenja, zato so ljudje poklicali reševalce, ki so dečka naložili v avtomobil, da ga odpeljejo v bolnišnico. Vmes so tudi v avtomobilu neprestano nadaljevali poizkuse umetnega dihanja. A vsi napori so ostali zaman in fant je med vožnjo umrl. * V grmovju skrita krvava moška nhV *>. V tako zvanem Črnem gozdu pri Kamnici je neka ženska našla v grmovju skrito Kt vo moško obteko. Ker so bili na obleki krvavi madeži še precej sveži, menijo, da io je tamkaj skril mor lec pokojnega Ivana Krebsa, ki je bil umoren v svoji hiši v Rošpohu. Orožniki zdai poizvedujejo za lastnikom najdene obleke. * Še tretjemu morilcu na sledu. Zverinski roparski umof upokojenega finančnega stražnika Strajnška v Mejni ulici v Mariboru je prišel nekoliko v pozabo, ko .ie javnost do-znala, da sta roparska zločinca Kolar in Štern v Avstriji arefrana. Oba sta zdaj v zaporih okrožnega sodišča v Leobnu iin čakata, da bo urejeno vse potrebno glede prevoza v Jugoslavijo. Bila sta v Avstriji ponovno zaslišana in njuno priznane je spravilo na dan še neke zanimive okolnosti. ki bodo usodne še za neko tretjo osebo. Kolar i;n Štern sta namreč povedala, da je neki tretji napravil načrte za oropanje Strajnška in ju nagovoril, da sta te načrte izvedla. Tega tretjega zdaj iščejo. * Strah konjskih repov. Orožniki zasledujejo v mariborski okolici čudnega tatu, ki je postal pravi strah lastnikov konj. Možak namreč krade konjem repe. Nedavno noč .ie po-rezal repa konjema posestnika Pezdička v Jakobskem dolu. Kmalu nato je zadela ista usoda par koni posestnika Franca Šumana v Slatinskem dolu im konje posestnika Gruberja v Jakobskem dolu. Neko poznejšo noč se je spravil nad par konj posesitnice Josipine Bračkove v Dragučevi ter ju oropal njunega okrasa. Potem ie odrezal repa konjema posestnika Škofa v Ruperčah in v istem kraju ko- Drhteče dekle je slonelo na njegovih prsih, toda samo za trenutek. Nato se je prestrašeno odtrgalo od njega. Opotekla se je in grenko zajokala. Potem si je zakrila obraz. »Cvetka,« je prestrašeno kritanil grof Starnko in stopil k njej. »Ali mi ne verjameš? Ali dvomiš o moji ljubezni? Govori, ljubica! Nočeš biti moja?« »Nikoli — nikoli!« je obupano vzdihnila. »Pojdite stran, gospod grof, pojdite! Saj imate nevesto! Kako mi morete govoriti o ljubezni? S čim sem si zaslužila, da me smešite?« »Vsemogočni Bog. Cvetka, poslušaj vendar! Kaj mi mar moja nevesta, ko sem našel tebe? Nje ne ljubim, ljubim samo tebe! In samo ti boš moja nevesta, samo ti postaneš moja, moja žena, moja vroče ljubljena žena! Ali hočeš? Vse, kar sem in kar imam, polagam tebi pred noge. Reci da, in nobena sila na svetu nama ne more ubraniti sreče!« Njegove besede so jo prevzele. Vsa srečna in blažena je bila. Da, ljubi me, se je veselilo njeno srce... In vendar tega ni mogla verjeti. Ona — uboga delavka in on <— bogat grof. »Ne, ne, saj ni mogoče!« je šepetala. Toda on jo je burno objel in ji pokril usta z vročimi poljubi. Tedaj sta se prikazali na stranskem potu dve postavi — baronica Elvira, nevesta grofa Stanka, in Hugo, njegov mlajši brat. Hu-go je spremljal baronico Elviro, ki se je jezila nad svojim zaročencem, ker je odjezdil, ne da bi ji bil kaj rekel. Hugo se je neprestano vsiljeval Elviri in ji jasno kazal, da jo ima rad. Svojemu bratu Stanku ni bil prav nič podoben, niti po svoji zunanjosti niti po svojem značaju. Hugo je bil lahkoživec, ki je z raznimi neumnostmi že večkrat razjezil svojega očeta. Njegov suhljati obraz je že na zunaj izdajal njegov značaj. Njegove oči so gledale potuhnjeno v svet. Elviri ni bil nič priljubljen, Hugo je živahno nekaj pripovedoval Elviri, ki pa se očitno ni zanimala za njegove besede. Prišla sta do glavne poti in sta hotela zaviti nanjo, ko je baronica iznenada obsta'a in prestrašeno kriknila. Zagledala je mladi par na cesti, spoznala je svojega ženina, ki je objemal tuje dekle. S široko odprtimi očmi je strmela v ta prizor. Tudi Hugo je med tem opazil vzrok njenega strahu. »Aha,« se je škodoželjno namuzal. »Glej, glej! Moj častivredni brat, ki mi vedno pridiga o poštenosti! To je pa imenitno razkritje!" Elvira je stala kakor omamljena in skoraj ni verjela svojim očem. Zabolelo jo je v srcu in silna ljubosumnost jo je prevzela. »Kdo je ta nesramnica?« je siknila. Stisnila je pesti in grdo pogledala Cvetko. »Navadna tovarniška delavka!« je pojasnjeval Hugo. »Vlačuga, izgubljena ženska torej!« je za-ničljivo dejala ponosna baronica. »No, in tako ima rajši kakor mene?« »Kakor je videti, je stvar resna!« je dejal Hugo, ki je v svoji hudobnosti hotel še povečati Elvirino ljubosumnost. »Deklica je nenavadno lepa in Stanko — morda jo pozna že dalj časa — je videti hudo zaljubljen vanjo! Ta vam lahko postane nevarna, draga svakinja!« Zaljubljenca sta obstala. Nista vedela, da nista sama in brez skrbi sta se poljubljala. Vse to je videla baronica. Skoraj skopr-nela je od jeze in ljubosumnosti. Ne, tega ni mogla več gledati! Zajokala je in si zakrila obraz ter odhitela kakor brez misli skozi gozd. Hugo ni šel za njo, ampak se je previdno kakor lisjak splazil med debelimi smrekami prav v bližino mladih zaljubljencev. Ta dva ga nista opazila, nista videla zlobnega obraza in potuhnjenih oči, ki so prežale za grmovjem. Hugo je čutil, da se po lepoti ne more meriti s svojim bratom Stankom, in zaradi tega je bil poln zavisti. Na Stanku je bilo vse plemenito: svetlo, jasno oko, visoka in ravna postava. In Cvetka? Se nikoli ni bila tako lepa kakor zdaj, ko je poljub zdramil njeno srce. Bila je lepa in nežna ko pomladanski dan. Niti revna obleka ni mogla kaziti njene lepote. Slonela je na njegovih prsih, vsa blažena. Tisto mogočno, nežno čustvo, ki vsako mlado srce vznemiri, jo je premagalo. Zdaj pa se je predramila v vsakdanje življenje in ustrašila se je same sebe. Rada bi bila zbežala, pa ji ni bilo mogoče. Z zardelimi lici je stala pred grofom in si pritiskala roko na utripajoče srce. »Saj to ne more biti! Ne! To ne more biti!« je šepetala. »In vendar je res, moja ljuba Cvetka!« jI je nežno odvrnil in jo iznova strastno objel. »Ti si moja edina ljubica, le po tebi hrepeni moie srce. Zdaj sem te našel in moja si!« r obedu je sin Anton, ki je bil vodja gospodarstva, menil, naj bi oče gnal živino na pašo, Sam pa je začel brusiti koso. Razdelitev dela očetu ni bila po. volji, prepiral se [ie s sinom Jn, kakor so pozneje priče pripovedovale, mu je koso iztrgal iz rok in mu z njo grozil. Antonova žena de staremu Janžekoviču koso iztrgala iz rok ter jo vrgla na tla. Jože Janžekovič te 'tedaj ves besen iskal po žepih nož in sia zaletel proti sinu. Ta je zgrabil za koso to zamahnil. Očeta je zadel v hrbet in mu predrl pljuča. Stari • Janžekovič je izkrvavel. Njegova žena in drugi domači pripovedujejo, da je bil stari Janžekovič v vinjenosti vedno nasilen. Turi sosedje, ki so razmere v hiši dobro poznali, se strinjao v mnenju, da. je bilo krvavo dejanje izvršeno, v veliki razburjenosti in (tudi v silobranu. Sina Antona so zaprli. * Smrtna žrtev fantovske objestnosti. Nedavno zvečer je bila večja skupina fantov od 6v. Miklavža in okolice na veselici v Dobrov-cih. Med njimi tudi 21-letni delavec Prane Lešnik. Fantje so bili razposajeni ter so ostali na veselici do jutra. Potem so se napotili proti domu. Med potoo se začel Lešnik pozivati tovariše, če si upajo z njim vred splezati na enega izmed železnih nosilcev, ki nosijo elektrovode. Fantje so v svoji objestnosti pristali na poziv. Prvi se je povzpel na steber Lešnik in splezal proti vrhu. Za njim je začel plezati Kirbiš, drugi pa so čakali, da pridejo na vrsto. Med tem je Lešnik že priplezal do ivrha. Z eno roko in nogami se je oklepal železne konstrukcije na stebru, z druigo roiko pa je segel po žici. Ko pa se je napeljave dotaknil je že zagrmelo, kakor da bi bila treščila strela. Nesrečneža je objel vijoličast ognjeni sij. V naslednjem trenutku je že detelo njegovo telo po ziraku in udarilo z glavo ob tla, da je pod silo padca počila lobanja. Lešnik je bil že pri stiku z napeljavo mrtev. Plamen mu je sežgal roke do ramen in noge do kolen in jih izpremeni.1 v črno oglje. Električni udarec je zadel tudi Kirbiša, ki je bil na stebru, pa ga k sreči ni ubil. Fanitje so preplašeni obstali pri pogledu na strašne posledice svoje prešerno-sti. Poklicali so reševalce iz Maribora, ki pa niso sežganemu Lešniku mogli več pomagati. * Na 15 let robije je bil obsojen pred. mariborskimi sodniki 47-letni mesarski pomočnik Ferdinand Knapič, ker je na dravskem mostu v Mariboru z nožem usmrtil 45-letno Terezijo Konradovo. Storil je to iz maščevanja. Obtoženčeva mati se je bila zavarovala pri Ljudski samopomoči za po-smrtnino 22.000 Din. Ker pa ni mogla plačevati nrispevkov. je zavarovalno polico izročila Konradovi, ki je potem plačevala prispevke. Po smrti Knapičeve matere je Kon-radova dobila vso Dosmrtnino. Ker so tožbe za neko odškodnino bile za Knaniča in njegovo sestro brez uspeha, je Knapič v besu izvršil umor, za katerega se bo zdaj pokoril. * Svoji ženi je hišo z?žgal. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča s 5 je zagovarial 55-letni posestnik Mirko Fekonja iz Zavrha. Obtožen ie bil požiga. Obtoženčeva žena se je pred dvema letoma od moža ločila. Mož je pustil ženi posestvo ter se je preselil v svoj vinograd, ki pa ie prišel zaradi sodnih stroškov na boben. To ga je razburilo, da je šel nad ženo. ji grozil z nožem, notem pi 5= n^žfal z vžigalico slamnato streho na ženini hiši. K sreči so prihiteli naglo sosedje na pomoč ter so ogeni pogasili. Fekonja je bil obsoren na pet mesecev in 10 dni Strogega zapora pogojno na tri leta. * Ubeglega kaznjenca so prijeli. Sredi aprila ie pobegnil 261etni kaznjenec Franc Železnik iz vinograda mariborske vinarske in sadjarske šole, kjer je bil zaposljen z drugimi kaznjenci vred. Za njim ni bilo nika-kega sledu. Šele te dni so ga tezenski orožniki izsledili in prijeli pri Betnavi. * Za ministra se le izdajal. Karlovska policaja ie aretirala D\ Bavariča iz Smfijana v Liki ki ima že velik kup nerodnosti na grbi. Te dni je iz hotela »Evrope« telefoniral ravnatelju tkanin.ske tvornice in se mu predstavil za ministra Ulmanskega. Zaprosi je ravnatelja da bi mu posodil nekaj stotakov, češ da nima seboj toliko denaria, da bi lahko odpotoval iz Karlovca v Beograd. Telefonsko je tudi obvestil ravnatelja, da bo po denar poslal nekega delavca. Kakih 10 minut za tem je k ravnatelju res prišel neki moški in zahteval denar za ministra. Ta možak ije bil sam Bava-rič. Ravnatelju se je vsa reč videla sumljiva in je po telefonu poklical policijo, ki ije ptička aretirala. * Revolucija v cenah. Zaradi nakupa dveh tovarniških zalog čez 100.000 m blaga prodajam kreton in modrotisk po 6 Din, delen po 7 Din, cefir po 8 Din, krep po 9 Din, svilo po 11 Din, volno s svilo po 13, 15, 17 Din. — Stermecki. * Vpisovanje in sprejem dijakov, dijakinj v enoletno privatno trgovsko šolo, znani Christo-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15, vsak dan ustno ali pismeno. Pouk vseh trgovskih, pisarniških predmetov. Mesečna šolnina 120.— Din. Zahtevajte brezplačne nove slikane prospekte. * Sprejmejo se v letalsko podoficirsko šolo mladeniči, stari od 17 do 21 let. v strokovno mornariško od 16 do 19 in v strojno mornariško od 15 in pol dio 18 in pol leta starosti. Pojasnila se dobijo od 8. do 12.30 pri Peru Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Majstrova ulica 14. Priložiti je za odgovor znamko za 3 Din. POPOTNIKOVA TORBA Smrt uglednega gospodarja Hrast je-Mota, avgusta. V Hrastju-Moti je umrl predzadnjo nedeljo po vsem Murskem polju znani kmetovalec in mlinar g. Domanjko Franc. Pogreba se je udeležila vsa vas. Prišli so tudi njegovi znanci in prijatelji iz Gornje Radgone, Radencev in od drugod. Zalostinke so mu peli pevci iz Kapele in v sprevodu mu je igrala godba od Sv. Jurija ob Ščavnici, prav tista godba, ki mu je pred 32 leti igrala pri poroki. Pokojnik je bil zelo dobrega srca. Tako si slišal govoriti Dogrebce. In resnično njegova darežljiva roka ni nobenemu potrebnemu odrekla pomoči. Pri odprtem grobu se je" poslovil od njega tajnik tukajšnje gasilske čete g. Missia Peter, ki je hvalil njegove zasluge za gasilstvo. Osem let je bil predsednik gasilske čete in za zasluge je bil izvoljen za častnega predsednika. Pokojni Domajnko, ki so ga domačini klicali za Bištofa, je bil zelo šegav človek. Svoj humor je ohranil prav do zadnje ure in se je prav leno poslovil od teča sveta. Štel je 64 let. Zapušča vdovo. Bodi mu ohranjen svetel spomin, žalujoči vdovi pa naše sožaije! PREKMURSKI GLASNIK Prekmurci nismo zadovoljni z letino Murska Sobota, avgusta. Splošna gospodarska stiska nas muči, po vrhu pa še letošnja la'i'na ne bo kaj prida. Pomladi ie sicer vse dobro kazalo, a neprestano deževe je naše une nodrlo. Tako sita slabo obrodili rž in Pšervca. Rž je dala komaj 400 do 500 kg na oral. Pšenica se je sicer bolje izkazala, saj znaša njen pridelek 600 do 700 kg na oral, vendar pa ie tudi ta pridelek podpovprečen. Z'tu -> zlasti škodovalo, da je zarad: deževja poleg'o. Več si letos obetamo od turščice. ki kaže, da bo razmerno dobro obrodila. Tudi krompirja bo bržkone precej — celo več kakor lani. Na sadnem drevju pa so letos vsakovrstne bolezni, ki so zakrivile, da tie kakšna polovica sadov odpadla. Za dele Prekmurja. zlasti za Goričko, bo to hud udarec, ker je bilo v teh krajih sadje skoro edini vir dohodkov. Slaba bo letos tudi z vinom, ker je peronospora uničila Listje in grozdje. Krme pa smo letos nakosili dovolj; za dobro tretjino vieč kakor lani. Kakor je deževje žitu in vinski trti škodovalo, je mrvi koristilo. BANKA BARUCH 11, Rue Aubet, Pariš (9°) odprem!j denat v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji. Franciji, Holandiji in Lukaemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bmxel-les; Francija: št 1117-04. Pari«; Holandiju. štev. 1458-66. Ned Oiemst: Luksernburg. št 5967. Lu-nembourg. — Na zahtfevo pošljemo brezplačna naše čekovne aakaznice. 56 ZANIMIVOSTI X Letalska nesreča je zahtevala osem mrtvih. V bližini letališča v Sain Louisu v Ameriki ja treščilo na zemljo nekai minut po od-letu veliko dvomotorno letalo proge Saint Louiis—Chicago. Padlo je na zemljo iz višine 300 m in je zgorelo. Pri tem je našlo smrt vseh šest potnikov in oba pilota. X Gora je zasula dve vasi.Iz Kavkaza po ročajo, da je zaradi hudega deževja izpodmeslo celo goro, ki se je zvalila v nižino in zasula kar dve vasi s prebivalci vred. Obenem e zajezila neki potok, da je nastalo veliko, 70 m glolx)ko jezero. X Največjo bolnico na svetu dokonča-vajo v Los Angelesu. Sestoji iz več poslopij in je opremljena zelo razkošno in z vsemi najmodernejšimi pripomočki. Bolnišnica je stala v naši vrednoti 250 milijonov dinarjev in ima 10.000 postelj, dve operacijski dvorani, koncertno dvorano, gledališče, kino, knjižnico, plavališče, telovadnice in podobno. Posebna novost te bolnišnice je, da sama izdeluje obveze in zdravila. Zdravila dajejo brezplačno vsem siromašnim bolnikom. X Ne dajaj rastlin v usta. Pomladi ali poleti marsikdo brez pomisleka vtakne v usta kako travicč, cvetko ali kak drug del rastline. Čeprav ne vsebuje ta ali ona rastlina nikakršnega strupa, more pa prah, ki je vedno na rastlinah, zelo hudo učinkovati, zakaj delci prahu se pri žvečenju pomešajo s slino in pridejo tako v ustno votlino in se razvijejo prav nevarne bakterije v grlu. Zato naj zmerai, zlasti pri otrocih, strogo pazimo na to. da si prej umiiejo roke, preden vzamejo kruh v roke ali kako drugo jestvino če so imeli prej opravka z rastlinami. Zlasti je na v tem pogledu naziti pri šmarnicah. ki iih vsi radi trgamo, ker imajo cvetovi šmarnic hud strup. Z niim se lahko prav nevarno zastrunimo X Kdai rase io drevesa. Neki francoski pri-rodopisec je natančno nreučeval rast direvja in je dognati zanimive reči. Po njegovih poskusih drevesa najbolj rasejo med polnočjo in šesto uro zjutraii. Od 6. do 9 zra«e:P drevesa za _8 in dve tretjini odstotka, od 9 do 12 za en in eno tretjino odstotka. Od opoldne do 18. popoldne pa ne izrasejo nič. od 18. ponoldne do 21. zvečer za en in eno tretjino ods+otka in od 21. zvečer do polnoči za tri in sedem os-minke odstotka. V času od polnoči do 6. ziu-traii pa zrasejo za 85 odstotkov Rastline rasejo bo';. če ne sire sonce nanje. X Zver v človeški podobi. Strašen dogodek ie razburil prebivalstvo v pokrajini Hel-veciii v Argentini. Tam so namreč oblastva odkrila skoro neverjeten zločin ljudožrstva. Neki Anarih;o.n Garay je s silo odvede! nekega llletnega dečka, ga umoril «n se nekaj dni hranil z njegovim mesom. Zver v človeški podobi so aretirali. Ko so Garava izročilu' sodišču, je pred sodniki hladnokrvno priznal svotje strašno delanje in pristavil, da mu je šla človeška pečenka zelo v slast. Garaya bo doletela smrtna kazen X Glasilo francoskih beračev. Na Francoskem imajo tudi berači svoje stanovsko glasilo, ki ga pišejo poklicni berači in je tudi samo njim namenjeno. Časopis izhaja samo na enem listu in spada gotovo med najzanimi vejše časopise na svetu. Tiskajo ga v neki zakotni predmestni tiskarni, a razprodajajo ga berači sami. Uvodnik v listu se ukvarja zlasti" s stanovskimi vprašanji in poziva čla* ne beraškega društva k vzajemnosti in vztrajnosti. List budi v bralcih stanovskega duh.t in utrjuje v njih stanovsko zavest. Tudi dnevne novice, ki spadajo v beraško področje, so številno zastopane. Posebno obilen je kot za dopisnike, v katerem se naročniki obračajo na vodstvo društva s svojimi vprašanji in nasveti. Nadvse zanimiv pa je oglasni oddelek lista. Tukaj oglašajo berači svoje stanovske potrebe, razpisujejo prazna »me* sta« in iščejo novih. Vse to se vrši strogo po-' slovno. Neki tak oglas se na primer glasi takole: »V nekem pokrajinskem mestu se od» da za primerno odškodnino prosto mesto.« Drugi: »V bližini dobro obiskane cerkve se proda prosto beraško mesto. Povprečni dnevni donos zajamčeno 25 frankov.« Tretji berač išče izkušeno stanovsko tovarišico, ki bi mu pomagala voditi »gospodarstvo.« Glavni urednik lista mora biti iz poklicnega beraškega stanu. Zdaj je uredništvo v rokah ne= kega bivšega notarskega uradnika, ki_ga e pijančevanje spravilo na beraško palico. Za urejevanje prejema stalno plačo. X Nauk o zvezdah uči človeka skromnosti. Slavni zvezdoslovec Jeans je ob neki prliki rekel, da nič ne uči človeka ponižnosti bolj kakor nauk o zvezdah Kolikok-at si človek domišlja, da je gospodar sveta! Kolikokrat se mu zdi, da je človek središče vsega in da je zemlja središče ves J1,siva! V resnici pa je zemlja samo otoček sred' neizmernega morja, a človek sjtt.o cboo.n prašek v prost >: j vesoljstva. Poglejmo malo, kako bi se to dalo malo pojasniti s številkami. Zemska obla. ki se nain zdi tako ogromna je v resnici prav majhna zvezda. Pi računih zvezd:.s!ovcev bi se dalo samo iz solnca naredit 332.000 zem-skih obel. Vseh zvezd pa e v vesoljnem prostoru nad sto milijard Kako daleč so od nas. priča dejstvo, da svetloba nekaterih nebesn h teles pride do nas šele v 22.000 letih. Tstn. kar na tej zvezdi danes vidimo, se je na n i zgodilo pred 22 000 leti in svetlobo, ki ta trenutek prhaja od nje k nam, bodo naši po tomci videli šele čez 22.000 let. X Palača za tri mačke. Pred nekoliko dnevi je umrl v Londonu milijonar Henry \Vell come, lastnik velikih kemičnih tvornic. Mož je bil velik čudak. Imel je veliko palačo, v kateri je bil vsak kos oprave posebej zavit v rjav zavijalni papir Deset let je bila ta palača z veliko plesno dvorano in neštevil-nimi sobami zapuščena, zakaj milijonar sam je stanoval v hotelu. Palačo je imel samo zato, da so mu tja lahko naslavljali pisma, in pa za svoje tri mačke. Vsaku nedeljo zjutraj je starec obiskal to palačo in te mačke. ŽENSKI VESTNIft Zračenje in stepavanfe posteljnine Kadar zračiš in stepaš posteljnino, je ne izpostavi preveč solncu. Perje kakor tudi blago sta sama na sebi malo mastna, in če perje kakor blago solnce preveč segreje, se izsuši s tem maščoba in se začne perje drobiti, blago pa prepuščati zdrobljeno perje. Tudi blazin ne stepaj preveč, ker trpita pri tem blago in perje. Kadar zračiš blazine, jih rajši razloži na prepih in v scnco! Zato zrači posteljnino siccr v lepem vremenu, a v senci Isto velja za odeje in žimnice. Tudi žima ne prenese solnca, blago pa celo ne, ker na solncu obledi. Pri stepanju ne udarjaj preveč, temveč stepaj rajši dalje časa. ta tako odstraniš prah. Tudi ne krtači odej in žimnic z ostro krtačo, ker s tem lc pokvariš blago. Da se pa posteljnina ne zapraši, zato imej vedno postelje pogrnjene s pregrinjali. S tem tudi obvaruješ blazine in rjuhe, da se tako hitro ne zamažejo in zaprašijo. Pregrinjalo iztresi vsak dan, da sproti odstraniš prah. ki se čez dan nabere na pregrinjalu Za kuhinjo Ukuhane brusnice Brusnice preberi, odstrani vse nezrele in tudi že počrnele jagode, nato jih operi in na cedilu ocedi. Na eno kilo brusnic daš 40 dek sladkorja. Sladkor in brusnice zmešaj ter pristavi, da prav počasi pri zmernem ognju zavro. Ko so približno pet minut vrele, jih odstavi, in ko se malo shladijo, jih napolni v segrete kozarce. Ko se popolnoma shladijo, pa zave-ži kozarce s pergamentnim papirjem in shrani. Sadna toita Umesi v testo 10 dek moke, 10 dek sirovega masla, 10 dek sladkorja v prahu, 10 dek olupljcnih zmletih mandeljnov,' orehov ali lešnikov in dva rumenjaka. Umešeno torto razvaljaj (ali pa z roko utis-ni) v posodo za torto. Posodo za torto pomaži s sirovim maslom, potresi z moko, položi noter testo in speci. Pečeno pusti kar v posodi, da se shladi. Nato stoki trd sneg petih beljakov, primešaj po okusu va-nilijevcga sladkorja in črtrt kile sadja ter nadevaj na torto. Torto postavi v pečico, da sneg porumeni in se streli, nato postavi torto na hladno, da se tudi sneg shladi. Torto zreži in daj na mizo (Hruške ali jabolka olupi, naribaj in pusti, da se sok odcedi, marelice ali breskve pa razreži na drobne koščke, čcšplje pa samo razpolovi.) Sadne rezine. Umesi v testo 25 dek moke, 15 dek sirovega masla, 10 dek sladkorja v prahu, pol limone naribane lupinice in dva rumenjaka Umešeno testo pokrito postavi za pol ure na hladno. Nato testo razvaljaj v velikosti pekače. Pekačo dobro pomaži s sirovim maslom, položi nanjo testo in speci. Ko jc testo že skoro pečeno, to je, ko se je začelo rumeniti, naloži po testu sadja. (Marelice, breskve ali češplje razpolovi in ne pregosto naloži po testu.) Po sadju pa poli j z nadevom. Nadev: Mešaj, da narase, dva rumenjaka in 10 dek sladkorja v prahu, pptem primešaj 12 dek olupljenih zmletih mandeljnov, lešnikov ali orehov, žlico ruma in sneg štirih beljakov Postavi pekačo nazaj v pečico, da se vse skupaj do dobrega speče. Pečeno in hladno zreži na pol jubne rezine Dušeni paradižniki. Paradižnike opari in tenko zreži. Kazbeli mast (še bolje sirovo maslo) in prepraži eno čebufo, na čebulo stresi zrezane paradižnike in jih počasi duši Med dušenjem prilij dve žlici posladka-nega belega vina, osoli in dodaj še za-no-ževo konico naribanega muškatnega oreha. Daš z govejim mesom kot omako na mizo, zraven daš še pečen krompirček. Telečja pečenka v paradižnikovi omaki. Kilo telečjega mesa (pleče) pripravi, obreži kožo in loj ter osoli. Meso položi v kozo, polij z razbeljeno mastjo ter peci v pečici kakor navadno pečenko. Med pečenjem pridno polivaj. Skuhaj tri četrti kile paradižnikov z malo vode. V kozi razbeli mast, prepraži malo zrezane čebule in napravi z ene žlice moke ne pretemno prežganje. Na prežganje stresi kuhane paradižnike, dodaj po okusu sladkorja in zalij z malo vina in vodo Omaka naj malo povre, a ne sme biti ne pregosta ne preredka. Pečenko zreži na lepe kose, zloži nazaj v kozo, pretlači gotovo paradižnikovo omako po mesu, in ko vse skupaj šc malo povre. zloži meso spet v skledo in polij z omako. Zraven daš va-Ijance, pečen krompir, dušen riž in slično. Praktični nasveti Kadar prvič opereš svilene nogavice, si pripravi vodo s kisom (na liter vode dve žlici kisa). V tej vodi najprej nogavice zmoči, jih malo pomencaj in nato otisni. Šele potem jih v mlačni milnici operi, speri v čisti vodi in obesi sušit. Dobro je tudi, če dodaš zadnji vodi, v kateri izpiraš svilene nogavice, za noževo konico galuna. Noga- vice se potem vse bolj svetijo in so tudi tr-pežnejše. Preproge, ki so že stare in se začno na vogalih trgati in vihati, pomaži s klejem (klej skuhaj precej redek). Položi preprogo ravno na tla in jo tako pusti, da se posuši. Če so v preprogi nastale-gube, jih lepo zravnaj, pomaži, odnosno zmoči s klejevo vodo in jih deni sušit, Če se pa prične preproga ob krajih trgati in cefrati, jo s primernim blagom obšij. Še bolje pa je, če kupiš nalašč za to primerne trake, ki jih dobiš pri vsakem prodajalcu preprog. Svetle moške ali ženske volnene obleke se hitro zamažejo. Škoda pa jih je prati, ker izgubijo apreturo, postanejo preveč mehke in se potem mečkajo. Zato take obleke takole čisti: Obleko, krilo ali hlače položi na likalno desko in potresi z žgano magnezijo (dobiš v drogeriji). Magnezijo zdrgni z mehko čisto krpo po blagu Drgni pa vedno v eno stran, in to po niti blaga. Mastne ali druge madeže moraš pa že prej izčistiti. Najboljše je, če zmešaš krompirjevo moko z bencinom in s to kašo izčistiš madež Magnezija izčisti samo umazanost, nikakor pa ne drugih madežev Ko si obleko tako izčistila umazanosti. jo dobro iztr-kaj, potem pa še enkrat zbriši s čisto krpo. Po potrebi še zlikaj. Za smeh iti kratek čas TVOJA 2ENA Šestletni Mihec je v kuhinji nekaj prevrnil, za kar mu je mamica navila ušesa. Vej razgret je stekel dečko v sobo, kjer ga je očka iznenaden vprašal: »Kaj pa je spet bilo?« »Oh, nič, v kuhinji sva se s tvojo ženo nekaj sprla,« je menil Mihec. ZASPATI NE MORE Pisatelj: »Če dolgo v noč pišem, ne morem zaspati.« Prijatelj: »Kar prečita j, kar si napisal, pa boš takoj zaspal...« KAJ ŠELE ZA ROKE A: »Danska je najbolj snažna dežela na svetu. Tu čitam, da se porabi tam osem kilogramov mila letno na glavo.« B: »Križ božji, toliko ga porabijo samo za glavo, koliko ga gre šele za roke!« V TRGOVINI Z RADIJSKIMI POTREBŠČINAMI Trgovec: »Kakšen aparat pa želite, gospod pisatelj?« Pis?'telj: »Pokažite m,i aparat na kratke valove, ker imam zelo ma hno sobo.« RIBIŠKA Ameriški ribič ie pripovedoval svojemu angleškemu prijatelju, da ie v neki reki v Zcdi-njettih državah toliko rib. da jih lovijo kar z vedrom. »No, to še ni n;č.« mu je odvrn;l Anglež, »pri nas imamo reko. v kateri ie, toliko rib. da niti vedra ne bi mogli v vodo spraviti, če ne hi prej rib z lopato odmetali.« V LEKARNI V lekarni: »Ko ste mi včeraj na moj recept dali zdravilo, ste se bržkone zmotili. Namesto kininn ste mi dali strihnina.« Lekarnar: »A tako? Potem ste mi še deset dinarjev na dolgu.« PO PREPIRU Mož: »Na:bol:še je. ženka. da razprostreva plašč pozab^ienja čez ta prepir.« Žena: »Plašč pozabljena? Po mojih mislih hi se dalo to poravnati ed:nole s plaščem iz krzna.« NE MORE Župnik daje nevesti rnuike: »...in žena mora zmerom iti za možem, kamorkoli gre.« Nevesta: »Prosm gospod župnik, da to za mene ne bo veljalo, ker vzamem pismono.šo.« NEDELJSKI LOVEC A: »Zakaj oa hodi tvoj prijatelj na lov samo med nevihto?« R: »Ker upa. da bo strela ubila zajca.« ALEKSANDER LIC AN: SPOMINI IZ SIBIRIJE (Iz dnevnika slovenskega vojaka in njetnika v svetovni vojni) 11 Počasi smo nadaljevali pot, mraz je čedalje bolj pritiskal in toplomer je kazal 40° mraza. Čez 20 dni smo prišli do zamrzle reke Lene. Ob bregu stoji naselbina Olekinsk, kjer smo ostali 14 dni, da smo se popolnoma cdpočili. A že drugi dan po odhodu nas je spet po Vasilijevi krivdi zadela huda nesreča. Imel je nočno službo in je zaspal. Zjutraj smo našli oba konja zadušena in zmrzla na tleh. Zaradi hudega mraza in nabranega ledu na nosnicah sta se zadušila. Tako smo zaradi malomarnosti Vasilija prišli ob konja- Kaj zdaj? Konj je tu redka in dragocena žival. Jakuta sem poslal nazaj v Olekinsk, da kupita dva jelena. Z jelenjo vprego smo potem nadaljevali pot v Jakutsk-Po mučnem dvotedenskem potovanju smo dospeli na smoter. Mesto Jakutsk stoji ob reki Leni in ima 10 do 12 tisoč prebivalcev; po večini so Ja-kuti, nekaj pa je Rusov. Je glavno tržišče kožuhovine, dobe se tu najredkejše in naj-" dražje kože, ker se steka v to mesto vsa ko-žuhovina iz najbolj oddaljenih krajev širne Sibirije. Ljudje stanujejo po večini v šotorih (jur_ tah), ki so pokriti z jelenjimi kožami, ob straneh pa z zemljo in mahom dobro zadelani. Podobni so majhnim piramidam. Obleka in obutev je iz jelenjih kož perila pa sploh ne poznajo. Hranijo se s čajem in mesom: sol. sladkor in kruh so jim neznani. O posteljah nikakega sledu- spi i- kar na tleh v šotorih. Posebnost teh ljudi je, da se nikoli ne umijejo. Vse telo si namažejo z živalsko maščobo, ki jih pozimi obvaruje mraza, poleti pa mrčesa Ko se Jakutu rodi otrok, ga umije v snegu, zavije v nalašč za to pripravljeno kožo ter obesi pred hišo na drevo. Vsak dan ga očisti, podoji in ga snet vtakne v jelenjo kožo, pa hajd nazaj na drevo Jakuli so prepričani, da bi otrok- če ne bi bi] tako vzgojen, ne bil kos težavam v poznejšem življenju. Nalašč sem vtaknil roko k otroku v jelenjo kožo in kar začudil sem se, kako je bil otrok topel in svež v svoji čudni posteljici. Nakupil, odnosno zamenjal sam mnogo blaga. Posrečilo se mi je dobiti tudi štiri sobo-Ije kožice ki so menda še danes najdražja kcžuhovioa na svetu. Kitajski mandarini so ob velikih slovesnostih 0'b'ečer- v n'->š*e Vi so izdelani iz samih soboljih kožic. Tak plašč stane okrog 10.000 tajanov, to je okrog 150 tisoč dinarjev. V Jakutsku sem ostal ves mesec. Mnogo zanimivega sem izvedel od domačinov in še več od tujcev, ki so se vračali od Aldana To je pokrajina, kjer leži zlato med peskom Tudi kožuhcvina se dobi tam r? zmerno poceni. Namenil sem se iti tja. toda zima tra.a sedem mesecev v letu. zato sem moral preložiti to potovanje 70 drugo leto in takoj pomladi odriniti na Al dan. Vrnili smo se po isti noti. V K rakova ji sem daroval Jakutom.a sani in jelene in druge malenkosti; domenil sem se z njim& za drugo pomlad, da me bosta spremljala v Aldan. Plačal sem ju, pravtako tudi Pollaka, oddnl prtliago nn železnico ter se odpeljal proti Vladivostoku. Zaradi bojev smo morali ostati na postaji Narinskaii. Dragocena prtljaga me je pa zelo skrbela zato sem prosil načelnika postaje, nai mi shrani krtžuhovino v svojem stanovanju, kar mi ie prav rad ustresrel; tudi stanoval sem pri njem. Šele čez teden dni smo po polževo nadaljevali t>ot. Vodovodi na postajah so bili 00 večini uničeni. Ženske so za plačilo donašale potrebno vodo v lokomotivo. Bilo je pa to zelo počasno in utrudljivo delo. Na drugi postaji je že snet manjkalo drv za lokomotivo in čakanja, dokler ni drugi vlak pripeljal potrebno -kurivo, ni bilo ne konca ne kraja. Blizu Hara- bovskega se je vlak ustavil zaradi pomanjkanja vode. Nanosili smo poln tender snega, a namesto zaželenega uspeha so zaradi mraza popokale vse cevi na lokomotivi. Ves dan smo čakali, preden nas je druga lokomotiva rešila iz te zadrege. Iz Harabovskega do Vladivo&tcka je pa šlo vse kakor po maslu. Srečen sem bil, da sem spet med civiliziranim svetom, vesel morskih valov, zadovoljen. ko i«m spet zagledal svojo drugo domovino Vladivostok. Simonetti je kar zijal, ko je pregledal vso kožuhovino. »Veš kaj.« mi je rekel, »teh d^až^ceco^ti pa ne prodava tu. Ko se odnočiješ. odrineva v Singa.pore, kjer jih bova še enkrat draže prodala.« »Va bene, va bene, dragi prijatelj, a zdaj me vsaj mesec dni pusti pri miru.« Začel sem lenuhariti, zjutrai sem zajtrko-val v večji kavarni, ves popoldan sem potem prebil v ameriškem baru, kjer je bil velik kino. To je bilo velikansko poslopje, napravljeno za ameriške vojake. Vstop na ie bil dovoljen tudi vsakemu voiaku drugih držav, ki so se borile proti boljševikom. Čez 14 dni me ni več zdržalo v Vladivostoku. Odpeljal sem se s parnikom v mesto Ko. be na Japonskem ter si ob tej priliki ogledal vsa več j? iaponska mesta, kakor Joikohamo, Tokio in druga. A o tem mojem potovanju kaj več v drugi kniigi. Zamudil sem se tu celih 40 dni in naposled spet privandral v Vladivostok. Takoj drugi dan sva s Simcnettiiem odrinila na francoskem parniku proti Singaporem, a oarnik ie vozil zelo počasi, zato sva izstopila v Šan.Eraiiii z namenom, da si poiščeva dmee-ga, bitreišesra. ki naju ponelie do Singamore-ja. Dobila sva ga, a sva morala čakati na niesrov odhod pol dneva. Uporabila svq to priliko in si ogledala mesto. posebno francoski in angleški del. T11 so trgovine, ki bi jim zastonj iskal para v Berlinu ali na Dunaiu. Prišla sva mimo vebVe k"žne trgovine, v katero ie Simonetti smuknil. ne da bi sra bil opazil. Bal sem se že. da se je morda izgubil v miiiv^nskem me«tu, ter si po kratkem or^mišljevaniu naiel Kita ici, ki me ie na svoiem dvoVolesnem vozičku hitro prirvelial v nri°tan. r*elo uro sem nestrpno čakal Tvrijatel.ia. dokler se mi ni pri-smeial naproti »Ziodej, ka^ o-1 delaš te neumnosti. parn;k že čaVa m odhod! Pojdiva hitro, da ga ne zamudiva!« »Kože sem prodal, mord>a še bolje, kakor bi iih prodala v Singaporeiu«. In res. p^eie1^ sva ta>o vp-Hko vsoto, da se ie nisem upal vzp*> = s"boi Tvrdkn mi i" nakaza1" de^sr na TndoiMta%ko banko v Vl^di-vos+oku Pot v svR torei opustila in ce vmiH v Vladivostok. na parnik" so bile mo-ie ™;sii v Alda.nn. v obljubljeni deželi zla+a in fco?uhr»vine. Tako-i po prihodu sem si nakupi potrebne -»(VTnl-ipirj-lp in Stnrji-nl trvoiii 00*3. P«m1)1'1 P" le ni Wela n^ti. r>oWočasil sem se z^a^al v vebko vladivnsto^o rvHstan'5*0 V^mM rtv« in obedoval vplikanol--° p*>rniVo. k-' pribaiali in odbaiali i? luke. p"ed vsakim parnikom je maiestetičn.o nzbiia 1 nad pol met" dpbeli le11 Tpdo;1o»riilec Seznanil corn se z večjimi vladivostoškinr trn"yvoi. Rhoiali pry,0 co 71rp.Ser v restavraciji »Sibiru« v Svetla ncki ulici. Neki večer mp je poklical trgovec Sereii S. in mi povedal, da ie sin harbirskegn trsrovca K., ki študira v Vladivostoku. nevarno zbolel na živcih. Pro«ii me ie. če bi hotel sina m'e_ poveva priiatelia za dobro plačilo povesti v Harbin. Obljubil sem mu in že drugi dan sem se odpeljal v sibirskem ekspresu s fantom, ki je bil navidezno zelo miren. Pametno sva se pogovarjala, le Ameriko je imel vedno na jeziku. Rad sem mu potrdil, da se takoj odpeljeva v Čikago, ko prejmeva v Harbinu denar od očeta. Proti večetu je postal bolj nemiren in je začel blesti, kmalu je mirno ža-spal. Bila sva sama v oddelku drugega razre da in tudi mene je posilil spanec. Kar naenkrat sem začutil, da me je nekdo davil. Prebudil sem se in zagledal pred ceboj norca, ki ie imel obe roki močno stisnjeni okrog mojega -vratu. Kričati nisem mogel, le čutil sem, kako m^čno mi kri kipi v glavi. Z zadnjimi močmi sem se otresel umobolnega fanta in razbil šipo kupeja, da sem opozoril sopotnike na svoj nevarni položaj. Med splošno zmešnjavo ie fant zbežal iz tnip^a. odprl duri in skočil iz drvečega vlaka. Vlak smo hitro ustavili in našli ubožc? vsega obtolčenca ob progi. Vendar po iziavi zdravnikov ni bil nevarno ranjen. Po prihodu v Harbin so ga od" peliali v bolnišnico. Takrat sem sklenil sam pri sebi, da je bila to prva in zadnja moja pot v družbi z nevarnim norcem. Po vrnitvi v Vladivostok nisem več zahaial v restavracijo »Sibir«, pač pa sem se pridno pripravljal za potovanje v Aldan. Odpravil sem se v mesto Kobe na Japonskem ;n si tam nakupil vso potrebno galanteriio in sploh vse, kar sem potreboval za 7,ameni?ivo kož in z'a-ta v Aldawu. Cene v Kobeiu so bile n°mreč za polovico nižie kakor v Vladivostoku, izbira pa mnogo večja. Pomladi nisem mogel pričakan Poslovil sem se od Simonetti in in se odne'^1 čez Ha-rabovsk v Blagoveščensk. Mesto šteje okrog 50.000 prebivalcev. Razen Rusov so tn zastopana vsa plemena, ki živijo na severu. Trgovina ie zelo razvita, posebno zakadi p'ov_ be na reki Amuru Vladalo je veliko blago stanje. Pomanikanje se tudi v Č3su voine ni opazilo. Za pridne roke ie b;lo dovoli del-, in jela. Nastanil sem se pri upokoiene-n profe soriu Sel.ia.novu. Precej č iSi je bil visoko na severu, prepotoval !n raziskal ie kraie do gorovja Sifanovoia. P orna 1 je l"'di od Jakut-ska do Ohod^kega morii. mudil se j° dalje časa tudi na Kamoa'ki. Od tega učenega moža sem izvedel marsikaj zanimi^ve<", kar mi je na mojem potovanju zelo koristilo. Začel sem se v drugič pripravliati na dolgo pot.. Profesor Seljanov mi je nreskrbel vse potrebno, posebno svoja dva dolg-ole^na spremljevalca, poznavalca zavratnega severa. Z vsem dobro preskrbi ien! smo me^ec-i mar ca odrinili proti severu ter se šele čez Ti tedne ustavili v mestecu Leji. Sporočil sem pravočasno svojima lanskima spremljevalcema, naj me čakata. In res, ko sir.o dospeli v Jakutsk. sta ž" bila zvesta prijate'ir 1 vsem preskrbljena. Zamenjali mio spel konie za jelene in 00 kratkem otoočitku odrinil' proti Aldanu. Čeprav smo bili že v začetku aprila, je vladal še zelo hud mraz. Pomis'iti je oač treba, da v teh severnih krajih traja zima sedem do osem mesecev Srečno smo prišli do naselbine T lčinska-je. Ostali smo tli 14 dni in s° ori občanih, ki so nas sprejeli kot brate, dobro okrepčali. Značilno je da prebivajo tu vsakovrstne ver ske sekte. Razen Rucov najdeš tu sekte du-hcborcev, baptiste, skopce, ma laka ne in druge. Prvi ne poznajo ne Boga ->e Marije: tudi križ in krst sfa jim 'im. Za niimi pridHo baptisti: ti oriznavaio Krista vendar svojih otrok zelo dolgo ne krstijo Šele. ko deček ali deklica dopolni deseto leto. ga krstijo v liž-ni reki Duhoborci časte neko j/išie bitje nad seboj. Ob velikih praznikih =e zbira io v večjih trumah ter plešejo in skačejo toliko časa, da vsi popadajo po tleh. Kdor vzdTŽi naidi-lie. je v veliki časti Še zanimivejša je sekta skopcev. Kakor hitro se skopcu rodi prvo dete. si da odstraniti semenske žleze. Br'j visoko na severu ie tudi pleme, ori katerem običajno ena ženska zadovoljuje vse mošVrt v družini. Ljubosumnosti ne poznajo. RADIO LJUBLJANA od 16. do 23. avgusta Nedelja: 16. avgusta: 8.00: Z dobro voljo v novi dan (plošče) — 8.45: Napoved časa, poročila, spored — 9.00: Prenos iz Stične (slovesna služba božja, verski govor ljubljanskega škofa dr. Gregorja Rožmana k proslavi 800-letnice ustanovitve samostana). — 10.30: Radijski orkester. — 12.15: Slovenski vokalni kvintet. — 1300: Cas, spo red, obvestila. 13.20: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). 17.00: Kmetijsko predavanje: Varujmo kmečke šege in običaje (Puš). 17.20: Radijski orkester 18.30: Nacionalna ura 19.00: Prenos iz Salzburga (Beethoven: Fidelio, opera). 20.45: Glasbeno predavanje (v prvem odmoru) 22.00: Napoved časa, poročila, spored (v drugem odmoru). 22.20: Podoknice (plošče). Ponedeljek, 17. avgusta: 12.00: Napevi iz operet (plošče). 12.45: Poročila, vremenska napoved. 13.00: Napoved časa, spored, obvestila. 13.15: Radijski orkester. 14.00: Vreme, borzni tečaji. 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Lucienne Boyer poje (plošče). 20.10: Zdravniška ura: O bivanju na deželi, izletih in turistiki (dr. Ivo Pire) 20.30: Operne arije (pela bo Lija Vedralova s spremljevanjcm radijskega orkestra). 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored. 22.20: Prenos plesne glasbe iz Parkhotela na Bledu (orkester Erich Herse) Torek, 18. avgusta: 12.00: Odmevi iz Ru-munije (plošče). 12.45: Poročila, vremenska napoved. 13.00: Napoved časa, spored, obvestila. 13.15: Valčkova ura (plošče). 14.00: Vreme, borzni tečaji. 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Plošče. 20.10: Pravno predavanje (Valentin Bido-vec). 20.30: Prenos iz Dobrne (koncert zdraviliškega salonskega orkestra). 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored. 22.20: Narodne pesmi bo pel kvartet »Fantje na vasi«. Sreda: 19. avgusta: 12.00: Po slovenskih planinah in dolinah (plošče). 12.45: Poročila vremenska napoved. 13.00: Napoved časa, spored, obvestila. 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče ( po željah). 14.00: Vreme, borzni tečaji. 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Primož Trubar (Ob priliki 350. obletnice njegove smrti - Zora Lampre-tova). 19.50: Mladinska ura: Črtice in zgodbe (Gustav Strniša). 20.10: Ob 150-letnici prvega vzpona na Mont Blanc (dr, Oskar Reya) 20.30' Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine (dirigent ravnatelj Polič). 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored. 22.20: Koncert plesne glasbe (kvartet sester Stritarjevih — vmes radijski jazz). _ Četrtek, 20. avgusta: 12.00: Znani pevci in pevke pojo (plošče). 12.45: Poročila, vremenska napoved. 13.00: Napoved časa, spored, obvestila. 13.15: Radijski orkester. 14.00 Vreme, borzni tečaji. 18.40: Nacionalna ura. 19.00: Prenos iz Salzburga (Verdi: Falstaff, opera), 20.05: Glasbeno predavanje (v prvem odmoru), 22.00: Čas, vreme, poročila, spored (v drugem odmoru), 22.20: Plesne skladbe za dva klavirja (Božena Šapljeva in Silva Hrašovčeva). Petek, 21. avgusta: 12.00: Odlomki iz o-per (plošče). 12.45: Poročila, vremenska napoved. 13.00: Napoved časa, spored, obvestila. 13.15: Zvoki iz Španije (plošče). 14.00: Vreme, borzni tečaji. 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Plošče. 20.10: Ženska ura: Kaj mora vedeti gospodinja o sladkorni bolezni in dieti (Milena Šerkova). 20.30: Po opernem svetu (sodelovala bosta Štefka Korenčanova in radijski orkester). 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored. 22.20: Narodne pesmi na ploščah. 22.30: Angleške plošče. Sobota, 22. avgusta: 12.00: Plošča za ploščo, pisana zmes. 12.45: Poročila, vremenska napoved. 13.00: Napoved časa, spored, obvestila. 13.15: Plošča za ploščo, pisana zmes. 14.00: Vreme, borzni tečaji. 18.00: Za delo-pust (radijski orkester). 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Siegfriedova idila (plošče). 20.10: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Prenos iz Turina (koncert italijanske glasbe). 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored. 22.20: Prenos koncerta vojaške godbe iz Uniona. PREPRIČEVALEN ODGOVOR Gost: »Deset vrčkov piva ste mi zaračunali, jaz pa vem, da jih prenesem samo devet.« Gostilničar: »V redu, gospod. Zato pa vam je deseti vrček udaril v glavo.« ZDAJ JE DRUGAČE. A: »Ali imate kaj papirja aH cun.i na prodaj?« B; »Ne vem, ker je moja žena šla na počitnice.« A: »No, potem imate pa prazne steklenice!« SINKOV ODGOVOR Mati: »Take umazane roke imaš. S temi rokami ne smeš k mizi!« Sinko: »Mama, jaz nimam drugih!« NOGA NAMESTO ROKE A; »Kaj pa se tako kislo držiš?« B: »Pravkar sem prosili bančnega direktorja za roko njegove hčerke?« A: »No?« B; »Pa sem dobil njegovo nogo...« MALI OGLAS! IŠČEM TRGOVCE, ki bi nakupovali ržene rožičke (kruhove očete, kakor jih ponekod imenujejo). Zdaj se lahko pobirajo pri mlačvi rži spodaj pri mla-tilnicah. Ivan Sagadin, Maribor, Gregorčičeva ulica 26. pritličje, pri Karničniku. OBLEKE DOBITE POCENI in po meri iz najtrpežnejšega in ne preležanega blaga samo pri IVANU GOSTENČNIKU, krojaškemu mojstru v Dravogradu, ki se najto-pleje priporoča in prosi, da se vsak o tem takoj prepriča. Lahka LETNA OBLAČILA b ure t, k a š a, I i s t e r i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri PRESKARJU. SV. PETRA C. 14. NOVO HIŠO z velikim vrtom in drvarnico, blizu postaje, zelo poceni prodam. Dev. Marija v Polju pri Ljubljani št. 97. Lowsi. veie&ejjem 6. do 12. septembra 1936. Tehnični in kmetijski sejem do 13. IX. VELIKI TRG SREDNJE EVROPE Razstavljalci in 18 držav. Nakupovalci iz 70 dežel. Posebne razstave Britske Indije, Francije, Holandije, Italije in Madžarske. Brez vizuma! S sejmsko legitimacijo in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se bo izdajal na predložitev sejmske legitimacije na meji — Znatne vozne olajšave na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske legitimacije (po Din 50.—) se dobe pri VViener Messe — Akt. Ges. Wien VII in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Tyrševa cesta 31. « Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), Tyrše-va cesta 1. « Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica v Mikličevem hotelu, nasproti glavni postaji. NOVOST ! Samo Din 98.- St. 63.719. Cenena, a dobra Shoock-Prof zapestna ura, točno reguliraaa, lep kromiran okrov zapestnica iz usnja. — številčnica in Kazalo osvetljena- (Radium) Din 98.—. Zahtevajte veliki cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto. Velike izbera ur. zlatnine In srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ui v Svicl H. SUTTNER, LJUBLJANA 6. VSI, KI TRPITE ZARADI KURJIH OČI, pridite, da Vam jih s koreninicami in brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo. Spet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne ure ob delavnikih od' 7.30 do 18.30, ob nedeljah od 7.30 do 12. ure v kopališču hotela Slona, Frančiškanska ulica 3. ZAHVALA Ob smrti svojega nad vse ljubljenega moža FRANCA DOMAJNKA, POSESTNIKA EN POS. MLINA, se zahvaljujem vsem, ki so nepozabnega Franca spremili na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje in mi ob težkih urah stali tolažilno ob strani. Posebno se zahvaljujem čč. duhovščini, g. dr. Čremošniku, ki mu je lajšal trpljenje, pevcem iz Kapele, godbi od Sv. Jurija ob Ščavnici in g. Missiji Petru za v srce segajoče besede. Hvala tudi vsem za izraze iskrenega sožalja! HRAST JE — MOTA, 6. avgusta. 1936. Globoko žalujoča vdova ANA.