Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Fabio Fjlzi 10/1. — Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 8/II - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini Posamezna št. Ur 25•_ NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Sptdiziome in abb. postale I. gr. ŠT. 62 TRST, ČETRTEK 28. JULIJA 1955, GORICA LET. IV PO SESTANKU »VELIKE ČETVORICE" V ŽENEVI Zapadne velesile in Sov, zveza so se sporazumele Revolucionarna ponudba predsednika Eisenhowerja - Veliko zadoščenje je prevzelo vse narode sveta Vse človeštvo je več ko en teden gledalo' z velikimi upi in skrbmi proti švicarskemu mestu Ženevi, da zve, ali se bod'o najvišji predstavniki zapada in komunističnega vzhoda sporazumeli ali se pa kalkor vselej doslej sprti vrnili domov. Četudi niso Eiscnliovver, Bulganin, Eden in Faure rešili na sestanku dokončno nobenega vprašanja, ki razdvaja oba sovražna tabora, lahko rečemo, da je zborovanje popolnoma uspelo. Radio Moskva trdi, da je »sestanek bil zgodovinski dogodek v življenju vseh narodov na svetu. Omogočil je zopetne neposredne stike med načelniki vlad štirih velesil in položil temelje za razvoj bodočega sodelovanja med štirimi velesilami.« Ta izjava označuje bistveni pomen ravnokar zaključenega zborovanja v Švici. Sovražnost med komunisti in zapadom je bila v preteklih letih taka, da se odgovorni voditelji niti sestajati niso več hoteli. Eisen-hovver je bil prepričan, da je vsak razgovor s komunisti zguba časa. Kdo naj jim verjame, kdo naj jim zaupa? Saj noč in dan mislijo samo na to, kako bi zanesli revolucijo v tuje države. Zato Eisenhovver v začetku ni hotel iti na razgovore v Ženevo. O Ameri-kaneili so pa komunisti vedno trdili, da so običajni imperialisti, ki oborožujejo ves svet zoper Sovjetsko' Rusijo. Njih cilj je nova svetovna vojna, v kateri je treba uničiti Sovjetsko zvezo in njene zaveznike. Najhujše pa je v politiki, kadar se nasprotniki že tako sovražijo, da drug z drugim niti govoriti več nočejo. Tedaj sc vsakdo samo še pripravlja na 'končni obračun in spopad postane neizbežen. Tako je v zasebnem življenju posameznikov, talko je v življenju strank, tako v odnosih med državami. KONFERENCA VLJUDNOSTI IN LJUBEZNIVOSTI Da se prepreči krvavi spopad med vzhodom in zapadom, je bilo torej najprej potrebno. da se odpravi globoko nezaupanje, ki je prešinjalo njiju voditelje; potrebno je bilo jih sploh zbrati okoli ene mize. Ža Stalinove naslednike ni bila lahka naloga, premostiti globoki duhovni prepad, ki jih je ločil od zahodnega sveta. Kaj naj naredimo — so se spraševali — da bodo zapad-ni voditelji verjeli našim besedam ter poz-zabili vse žalitve in sovražna dejanja iz Stalinove dobe? Vedeli so, da same prijazne besede ne zadostujejo. Zato so najprej sklenili prepričati zapad z novimi dejstvi in dejanji: Avstriji so vrnili svobodo in neodvisnost, nato so se šli v Beograd pomirit s Titom in končno so v vprašanju razoroževanja sprejeli bistvene predloge zapada, ki so jih bili prej leta in leta odločno odklanjali. Ta dejanja so omogočila sestanek, na katerem si je večina dosedanjih sovražnikov prvič v življenju pogledala v obraz. Na skupnih obedih so spoznali, da so vsi le ljudje, ki hočejo svojim narodom dobro in se vsi boje nove vojne. Rusi, znani po vsem svetu po svoji gostoljubnosti in prisrčni »široki človeški prirodi«, so si začeli osvajati srca in grobi, toda bistri Hruščev je bil tudi v Ženevi ljudem simpatičen. Sovjetski veljaki so se pa prepričali, da Eisenhovver ni oni divji, bojaželjni »imperialist«, kakor ga je slikala komunistična propaganda. Njegova vojaška enostavnost, poštenost in odkritost je močno vplivala na Ruse. Prosim prijatelja’ Žukova — je dejal — naj pove, ali sem ga le enkrat prevaril in mu kdajkoli govoril neresnico! Sovjetsko odposlanstvo mi mora zato verjeli, ko izjavljam, da Združene države ne žele vojne, temveč bi se bolele res iskreno sporazumeti s Sovjetsko zvezo. EISENHOWERJEV REVOLUCIONARNI PREDLOG Eisenhovver je govoril s tako človeško toplino in prost odurnostjo, da je vse prepričal. Sovjetski prvi minister Bulganin se je vzdignil ter izjavil, da Rusi Eisenhovverju verjamejo in mu brezpogojno zaupajo. Na zborovanje je leglo ozračje tolike prisrčnosti in. vljudnosti, kakor je že 10 let nihče ne pomni. Led je bil razbit in zdelo se je, da je ined vzhodnim in zapadnim svetom napočila nova doba človeškega sporazumevanja. !> i 1 r' Med razpravo o razorožitvi je Eisenhovver stavil predlog, ki je naredil globok vtis ne le na Ruse, temveč tudi na samo Ameriko. Ko sem začel razmišljati — je dejal — kaj bi predlagal, sem »iskal v svojem srcu in svojem umu nekaj, kar bi vas, gospodje, globoko prepričalo o iskrenosti Združenih držav«. Da bi moglo priti med nami do takojšnjega sporazuma, predlagam dvoje: izmenjajmo si popolne načrte o vseh naših vojaških napravah in vseh naših oboroženih silah. Sovjetska zveza sme razen tega poslati v Ameriko svoja letala in si preskrbeti vse fotografije, ki jih želi imeti. Mi ji bomo šli pri tem na roko. Njeni zrakoplovi smejo' vzeti s seboj slike, posnete na našem ozemlju, ter jih doma svobodno preučiti. Amerika zahteva samo to, da sme ravno1 tako tudi ona poslati svoja letala v Sovjetsko zvezo. Eisemhovverjev predlog je padel kakor bomba med zbrane državnike in zmedel vse vojaške strokovnjake. Drv danes so vse dežele ljubosumno in silno strogo čuvale svoje vojaške tajnosti. Kdor je katero izdal, so ga brezobzirno kaznovali. Za vojaško špijona-žo je v nekaterih državah predpisana smrtna kazen. V Ameriki je po zakonu tudi domačim zrakoplovom prepovedano leteti nad vojaškimi napravami, če nimajo posebnega dovoljenja od ministrstva vojne. Sedaj pa pride Eisenhovver in postavi vse na glavo. Svoje nasprotnike povabi, naj si ogledajo vojaške načrte in iznajdbe Amerike: »vse vam pokažemo, ničesar vam nočemo prikrivati!« V zgodovini narodov in držav se ni to še nikoli zgodilo. »Črni petek" med ženevskimi pogajanji Tako se je zdelo, da se zaupanje in dobra volja med zastopniki zapadnega in vzhodnega tabora čedalje ugodneje razvija in da je načelen sporazum pred vrati. Predsedniki vlad so dali svojim zunanjim ministrom nalog, naj sestavijo skupno izjavo štirih velesil, da se sporoči nestrpno čakajoči mednarodni javnosti. Tedaj so pa nastale iznenada težave. Molotov se je sprl z zapadnjaki oh vprašanju Nemčije. Štiri velesile so se bile sporazumele, da imajo Nemci neposredno pravico do državnega zedinjenja. Bulganin ni stavil nobenih pogojev. Ni več zahteval, naj Nemčija izstopi iz Atlantske skupnosti in Zapad-noovropske zveze ter se odpove svoji vojsk i. Nič ni grozil, da ho sicer Nemčija ostala Irajno razcepljena. Priznal ji je pravico, V* se lahko svobodno druži s komerkoli. To je bil velikanski napredek. Sporno je bilo le vprašanje, kdaj naj se Nemčija zedini. Rusi so hoteli, naj se prej organizira splošna varnost v Evropi: ko bodo evropske države vedele, da je vojna nevarnost med njimi minula, se Nemčija lahko mirno združi. Zapadnjaki so bili drugega mnenja. Preden se mi sporazumemo o splošni evropski varnosti — so rekli — minejo morda leta. Ali naj ostane medtem Nemčija razcepljena? Njeno prebivalstvo se bo spuntalo. Anglež je zato predlagal, naj se Nemčija takoj zedini in se priključi pozneje sistemu splošne evropske varnosti. Sovjetski predlog se je zdel Edenu sumljiv, kajti tako bi ostala Nemčija za nedoločen čas razcepljena in razbita. Pri razgovorih zunanjih ministrov je pa bil Molotov nepopustljiv. V Moskvi ga ljudje imenujejo »kamnito sedalo«, ker ni nihče sposoben vdržati toliko ur pri vztrajnem Nadaljevanje na 3. strani NOVICE Z VSEGA SVETA MOGOČNA STAVKA V Združenih jadranskih ladjedelnicah v Trstu stavkajo varilci že več ko dva meseca. Ne borijo se za večje plače, temrveč, ker je ravnateljstvo pogazilo kolektivno pogodbo’ ter jim vsililo slabše delovne pogoje, ne da bi se z delavci hotelo pogajati. Varilci so brez plače in njih družine v bedi, toda se ne idajo od ravnateljev poniževati. Pretekli ponedeljek je izbruhnila na Tržaškem siplošna stavka, ki naj bi podprla pravične zahteve varilcev. Osem ur je počivalo vse 'delo v lo^arnah in ostalih podjetjih. V Tretu se je usitavil dopoldne in nato še popoldne za več ur ves cestni promet. Mali trgovci in obrtniki so prostovoljno zaprli svoje železne zavese, stavkali so obenem u-službenci v bankah in celo v bolnišnicah. Prebivalstvo se je postavilo strnjeno' na stran stavkajočih in njih družin. Z delavci so potegnile tudi vse občine na deželi. Že dolgo ni naše ozemlje videlo tako enotnega nastopa delovnega ljudstva kot v ponedeljek. Po shodu na trgu Venezia se je skupina 500 delavcev vračala v sprevodu po korzu, čeprav ni imela dovoljenja. Tedaj je policija začela ljudi razganjati in pretepati. Sutovo obnašanje policije je vzbudilo v mestu veliko nevoljo. VIŠEK V ATOMSKEM OBOROŽEVANJU V Združenih državah izdelujejo nov zrakoplov, ki bo letel z velikansko brzino čez oceane ter spustil bombo na katerikoli del zemlje. Iz Amerike bodo razen tega lahko poslali strelivo, leteče s hitrostjo 4500 km na uro, proti vsaki sovražni deželi. Velikansko strelivo bo nosilo na čelu vodikovo bombo teT udarilo nasprotnika, preden se utegne pripraviti na obrambo. Zaradi teh silnih in hitrih napredkov v tehniki uničevanja so državniki naravnost primorani, se odpovedati vojni. DAVČNA BREMENA NA VRHUNCU Iz razprav pred rimsko poslansko zbornico smo zvedeli, da znaša letošnji primanjkljaj v italijanskem državnem gospodarstvu 461 •milijard lir, in sicer približno' 100 milijard več, kakor so predvidevali v proračunu. Minister financ Andreotti je izjavil, da davkov ni mogoče več višati, ker so dosegli vrhunec, čez katerega ne moremo. Pozval je poslance, naj ne zahtevajo novih poviškov. TRŽAŠKA KVESTURA V zadnjem času prihaja čedalje več pritožb, da kliče policija k sebi razne jugoslovanske državljane ter jim ukaže, naj kot tujci do določenega dne zapuste ozemlje. Med »tujci« so ljudje, ki so tu rojeni in katerih družine tu žive že stoletja. Pod fašizmom »o morali iti in sprejeti jugoslovansko državljanstvo, da so lahko živeli. Ravno tako so tedaj šli čezj mejo nešteti Italijani, a so’ se po vojni mirno vrnili. Nekateri so postali celo ministri! Njih nihče ne nadleguje. Samo Slovencem ne dajo, da bi živeli na rodni zemlji, ter jih ženejo spet po svetu. Nekateri imajo tu svoje hiše in posestva in so tu dolgo let v službah! Poznamo primere, kjer je žena italijanska državljanka, mož ju- goslovanski državljan in bi se morala — sedaj ločiti. Ali hoče policija razbijati naše družine, trgati narazen moža od žene in starše od otrok? Tako ravnanje zastruplja odnose med sosedi in nasprotuje duhu londonskega sporazuma. AVSTRIJA IN JUGOSLAVIJA Zunanji minister Figi, olain krščanskosocialne Avstrijske ljudske stranke, je izjavil, da so odnosi mod Avstrijo in Jugoslavijo danes lahko »vsemu svetu vzor životvornega sodelovanja«. Med obema deželama vlada kljub razlikam v idejah in v svetovnem na-ziranju pravo spoštovanje. TUDI SENATORJA STA ODREKLA GLAS V rimskem senatu sta Južnotirolca Raffei-ner in Braitenberg odrekla zaupnico Segni-jevi vladi. Kot demokrati in kristjani — je rekel Braitenberg — smo doslej glasovali za vse demokrščanske vlade. Sedaj tega več ne moremo, ker je naša deželna samouprava po 9 letih še vedno le delno uresničena in ker se z umetno podpiranim naseljevanjem tujih družin narodni značaj naše dežele načrtno spreminja. Šestnajst mesecev je že minilo, odkaT smo predložili vladi spomenico z našimi željami in pritožbami, a do danes je ni v Rimu še nihče preučil ter nam odigovoril. Zato sta se senatorja glasovanja vzdržala. ADENAUER BO SEPTEMBRA V MOSKVI Kancler zapadne Nemčije se bo v začetku septembra odzval vabilu Kremlja ter obiskal Sovjetsko zvezo. O zborovanju v Ženevi je dejal, da so na njem zapadnjalki ostiali zvesta Nemčiji ter dali s tem novega pogona njeni dosedanji politiki. Ves svet je radoveden, ali se bo voditeljem Kremlja posrečilo, se sporazumeti tudi z A-denauerjem, čigar senca je ves čas plavala nad sestankom »velike četvorke« v Švici. ODPRTI AVTOMOBILI Ko so sovjetski voditelji prišli v Jugoslavijo, so pripeljali s seboj tudi velik avtomobil z neprodomimi šipami, da bi bili varni pred atentati. Tito je pa hotel dokazati, da se jim v Beogradu ni treba ničesar bati. Spravil je Hruščeva in ostale v odprt avto in ga sam vozil skozi množico. Nato so se sovjetski veljaki tudi v Ženevi peljali stalno v odprtih vozilih ter bili manj jaščiteni ko Eisenhovver. Hruščev, ki je bil prvič na zapadu, je bil silno radoveden. Za vse se je zanimal, stalno spraševal ljudi, povsod vtiikial no«, pa se mu ni nič zgodilo. VIHARJI NA JUŽNEM TIROLSKEM V dolinah Južne Tirolske so v zadnjih dneh divjale silne nevihte. Treskale so številne strele in več ur je dež nepretrgoma lil ter ustavil na nekaterih cestah ves promet. K sreči ni bilo toče in tako je bilo obvarovano vsaj sadje, ki tvori bogastvo in zelo važen dohodek dežele. KONČNO SVOBODNI Včeraj je Francija kot poslednja velesila uzakonila mirovno poigodbo z Avstrijo, podpisano na Dunaju 15. maja. V tern trenutku je prenehala vsa oblast zaveznikov na avstrijskem ozemlju. Med zavezniška komisija se je razšla in njeni člaini so postlali navadni gostje republike. Do 25. oktobra bo poslednji tuji vojak zapustil deželo. Dunaj je ves v zastavah. HITRA POŠTA Točno pred 53 leti je Emil Brešan odplul na avstrijski križarki Karl VI. proti Kini in poslal iz Port Saida materi v Gorici pozdrave. Razglednica je romala nad pol stoletja okoli sveta in prispela šele pretekli teden v Gorico. Medtem je postal mladi mornar 75-leten starec in njegova malti je že davno mrtva. Začudeni Brešan je zvečer kazal prijateljem raizigledlniieo in obujal spomine na stare čase. NE DAJO MIRU Dne 25. julija, na obletnico padca fašizma, ko je maršal Badosrlio postal namesto Mussolinija načel n ik vlade, so »neznanci« zagnali v maršalovo vilo steklenico goriva, ki se je z velikim pokom razletela. Fašisti so povzročili Italiji in sosedom nepopisno gorje, a sedaj še — protestirajo! ZGODAJ JE ZAČEL V neki vasi blizu Neaplja živii prebrisano fante Franko Bernueci. Odkar je usrledal par lepih čevljev v izložbi, ni dal več miru. Kot mu revna mati ni moorla kupiti čevljev, se nekega dne ujezi, zaloputne vrata ter steče proti srloboikemu vodninlcu. Čof. ie ininnlMfl odjeknilo iz de tehta 1 kg. Zdaj lahko sami izračunate! Ena tona je 10 stotov ali 1000 kg. ~ŠTEFAN Z MODRASI Neki Štefan Baričevič se je skril pod železniški voiz, da bi zbežal iz Jugoslavije v Avstrijo’. Ko je prišel na obmejno postajo, so začeli policijski psi vohati okoli vagona in prebežniika odkrili. Tedaj je Štefan odprl škatlo in proti renčečima psoma švigneta dva velika modrasa teT ju ovijeta okoli vratu. Medtem ko je vse kričalo in bežalo, jo je pobrisal tudi Štefan. KOLIKO JE LJUDI NA SVETU? Po številkah Združenih narodov je živelo 1. 1954 na »vetu 2528 milijonov ljudi. Največ jih je v Aziji, in sicer 1328 milijonov. Evropa brez Sovjetske Rusije je štela 406 milijonov, Severna Amerika 233, Južna 121, Afrika pa 216. Sovjetso zvezo so »teli posebej: ima 214 milijonov prebivalcev. Ostali ljudje 90 raztreseni po otokih Tihega oceana. k . zveza so se sporazumele kove bombe je postala nova svetovna vojna nemogoča, ako nočejo odgovorni državniki uničili človeštva. Ne preostane torej nič drugega, ko da žive države v miru druga poleg druge ter se na ta ali drugi način sporazumejo. To spoznanje navdaja zapadne in sovjetske narode z nepopisnim zadovoljstvom. V Rusiji ljudje ne morejo skoro verjeli, da je do tega prišlo. Tudi tu postaja mnenje ljudstva čedalje bolj važno in odločilno. »Nekatere stvari« — je rekel Ilruščev v Ženevi — )»so postale danes v Sovjetski zvezi nemogoče.« Tudi sovjetska vlada mora čedalje bolj upoštevati svoje javno mnenje, kar pomeni pravi prevrat v sovjetski notranji in zunanji politiki. Zborovanje v Ženevi je vsekakor velik zgodovinski dogodek. Ko se je Eisenhower dviiginil z letalom proti z zvezdami posejanemu nebu Švice, da se vrne čez, morje v domovino, ga je lahko navdajala zavest, da ni zaman potoval ^v Evropo. Kakor njegovi veliki predhodniki Wilson in Roosevelt je tudi on prinesel izmučenemu človeštvu odrešilno besedo prave človeške, resnično krščanske sprave. NELJUBA POMOTA Ko si je Eisemhower ogledoval v Ženevi neko atomsko napravo, so1 se kakor običajno njegovi telesna stražniki pomešali med občinstvo. Eden izmed njih se je zazdel naenkrat sumljiv in švicarski policist, ki je bil v bližini, ga zgrabi in začne preiskovati ter mu najde pod pazduho velik samokres. »To je torej vaš fotografski aparat!« vzklikne zmagoslavno. »Kar z menoj, prosim!« Tako je policist vlekel policista proti stražnici, kjer je šele tolmač angleščine pomoto pojasnil. NOVA NEAPELJSKA ORGANIZACIJA Policija v Neaplju je to pomlad prejemala čedalje več pritožb, da meščanom zginja-jo klobuki. Na čuden način jih je zmanjkalo že 10.000. Sedaj so končno prišli na ‘led tatinski organizaciji. Mod gnečo so se pomešali postavni mladeniči s kako košaro na glavi. V košu je čepel otrok in kukal naokoli. Ko se je pokazal človek z lepim pokrivalom, mu je izurjeni otrok, hop, snel klobuk in se potuhnil v koš. DIVJI SESTRI V Združenih državah drže v ječi Elizabeto Lacey, ker je s strupom spravila na oni svel svojega moža. Te dni je njena 34-letna sestra Mildai priznala, da je isto storila s svojim. Mešala mu je strihnin v limonado’. Obe sta zdaj prosti in se lahko spet omožita. Kdor ima veselje, ju lahko poprosi za roko. PAŠA EL GLAUI To je 84-letni voditelj Berberov v Maroku, ki so sicer mahomedanske vere, a zakleti sovražniki Arabcev. Divji in pogumni narod Berberov predstavlja med 9 milijoni domačinov eno petino prebivalstva. Francija je doslej njegovo sovražnost do Arabcev izkoriščala v svoje namene. Na nasvet paše El Glaui je odstavila njej nasprotnega sultana Slovencem v razmišljenje Dr. J. Agneletto nam je poslal k člančiču »Slovencem v razmišljanje« popravek, v katerem se približno takole zagovarja pred slovensko javnostjo. Nemogoče ^e zahtevati od Acegata, naj gradi filobusne »proge do Grljana in Seslja-na, ljudske kopeli za naše vasi« ter uvaja razsvetljavo in plin, a mu obenem odrekati za to potrebna sredstva. Mi pravimo, da bi vse to lepo držalo, ako bi bile vse te naprave odvisne od glasu dr. A-gneletta. Toda g. doktor je vedel, da bo posojilo sprejeto, če je on zanj ali proti njemu. Njegov glas je bil za stvar samo popolnoma nepotreben! Skupni nastop dr. Agneletta z Bartolijevo večino ni imel zato praktično gospodarskega pomena, pač pa izrazito političen značaj, o katerem je dobro, da Slovenci razmišljajo. Ben Jusefa in postavila na pTestol sedanjega vladarja Ben Arafo. Tako se je posrečilo zanesti razdor med domačine, kakor povsod poskušajo delati vladajoči narodi. Le poglejte, kako se laški nacionalisti tudi pri nas trudijo, da bi razcepili Slovence in kako jim nekatera naša »gospoda« gre na limanice! Razumljivo, da so Arabci silno hudi na El Glauija. Pretekli teden so izvršili nanj atentat, a mož je ostal nepoškodovan. Starec je ■skočil iz avtomobila in začel streljati iz strojnice za bežečimi nasprotniki. Takoj so izbruhnili novi nemiri. Več po-sl°pij je bilo sežganih >iin 10 ljudi ubitih. ZAMENJAVA POLITIČNIH JETNIKOV Med italijansko in jugoslovansko vlado je bil pred dnevi sklenjen dogovor, da Jugoslavija osvobodi 10 italijanskih političnih pripornikov, Italija pa 9 jugoslovanskih. MORSKA ZVERINA V vodah otoka La Galita na Sardiniji so ribiči ulovili redko ribo. Dolga je 5 metrov in telita več ko 4 slote. Mrcina je znana pod imenom morska krava. EISENHOWER JIM JE UTEKEL Za njegovega bivanja v Ženevi je stala Ei-senhowerju brez prestanka telesna straža za petami, tako da ni mogel narediti svobodnega koraka. Ko so ga nekega dne pripeljali pred hotel, je vendar policistom zbežal. Zavil je med grmovje ter smuknil v bližnjo trgovino igrač, kjer je kupil nekaj za spomin malemu vnuku in punčke za 9voji vnukinji. Toda ko je bilo treba plačati, se je izkazalo, da nima denarja, in moral je prositi, da mu »dajo na upanje«. Razume se, da je njegov pribočnik pozneje dolg poravnal. Ob povratku v domovino so ameriški trgovci protestirali, zakaj je kupil punčke v Švici: saj jih ima Amerika še lepše. »Poslali so mu na ogled eno, ki joče, si »zmoči« hla-čice in piha skozi nos. Druga zna pa kar »na glas moliti«. PREVRAT V AMERIŠKI MORNARICI Predsednik parlamentarnega odbora za u-porabo atomske sile Melvin Priče je izjavil, da bo Amerika odslej najprej gradila samo še podmornice na atamisiki pogon. Dosedanje podmorsko brodovje da spada »dejansko že v preteklost«. Zlopihi frT'tZ(ihhffjn STOLETNICA SLOV. ŠOLE V BORŠTU Bivši učenci borštanske šole prirede v nedeljo, 31. t. m. oib 16. uri, slovesno’ proslavo ob stoletnici ustanovitve' slov epske šole v Borštu. Vaščani se bodo z zbranim in s pestrim kulturnim sporedom oddolžili spominu vseh številnih zaslužnih mož, ki so v preteklih časih s svojim požrtvovalnim in nesebičnim' delom ponesli slovensko kulturo med širše ljudske množice. V nedeljo nastopijo številni pevski zbori, folklorna skupina iz Brega, eden izmed prirediteljev pa bo orisal zgodovino borštanske šole od njene ustanovitve do današnjih dni. Naši šoli ni bilo, kakor smo zadnjič napisali, posuto’ z rožicami. Ko se je komaj izmotala iz neštetih začetniških težav ter zaživela svoje redno življenje, jo’ je kruti fašizem zatrl. In tudi danes, 10 let po zmagi svobodoljubnih sil, mora še vedno čakati na uzakonitev. S temi mislimi se bomo Boršlani in vsi Slovenci iz Brega ter iz mesta udeležili slovesne proslave, ki naj zveni kot hvaležen spomin na naše umrle učitelje ter na prosvetne delavce, a tudi kol dokaz naše globoke predanosti in neomajne ljubezni do slovenske šole. NA KOROŠKO POJDEMO Tržaški Slovenci se pripravljamo na ve luko skupno romanje h Gospe Sveti na Koroškem. Prijavljenih nas je preko 500 tako iz mesta kakor z dežele. Letos se nam je pridružilo tudi nekaj goriških Slovencev. Prijav je bilo toliko, da organizatorji iz tehničnih razlogov niso mogli vsem ustreči in veliko ljudi je bilo zaradi tega odklonjenih. Odpeljemo se v soboto popoldne z udobnimi avtobusi, vrnemo se pa v ponedeljek ponoči. To je šesto veliko romanje, ki ga vsako leto prireja Duhovsika zveza. Prvo je bilo v Rim, drugo na Barbano, tretje v Padovo, četrto h Gospe Sveti na Koroško, peto na Monte Berico pri Vicenzi, šesto bo pa letos ponovno h Gospe Sveti. Upamo, da bo tudi to romanje lepo uspelo in da se bomo’ iz zgodovinskega svetišča vrnili zadovoljni in veseli. Z lepe Koroške bomo prav gotovo' odnesli najlepše spomine in duhovno okrepljeni bomo lahko nadaljevali svoje vsakdanje delo. SLIVNO V ponedeljek popoldne se je pri nas zgodila nesreča, ki bi lahko’ imela hujše posledice. Te dni je bila v vasi mlatilnica in se je kakor vselej tudi letos sukala okrog nje vaška otročad. Ob takih prilikah se naši o-t.noci vesele brenčanja motorjev in ropota mlatilniške naprave ter radovedno’ gledajo, kako se vreče polnijo in kako se kopičijo skladi slame. Zgodi se pa, da so otroci včasih preveč radovedni, in tedaj je nesreča neizogibna. Ko je 8-letni Vojko Rebula v ponedeljek pasel svojo radovednost, je bil tako nepreviden, da se je preveč približal mlatilnici in ga je pas močno udaril po obrazu in roki ter hi ga bil še resneje poškodoval, da ni strojnik takoj ustavil motorja. Dečka so z rešilnim avtom odpeljali v tržaško' bolnišnico, kjer se bo moral nekaj dni zdraviti. Žitna letina je bila letos še kar zadovoljiva. Tudi trle dobro’ kažejo in če ne bo toče, bomo imeli obilo žlahtne kapljice. Nekoliko skrbi nam pa povzroča letošnja košnja, ki ni bila prav dobra. Upamo, da se opomoremo z otavo, seveda če nam bo Bog dal izmenoma dežja in sonca. MEDJA VAS Preteklo nedeljo se je medvejska mladina ponovno predstavila domačemu občinstvu. To' pot so nam naši ljubitelji odrske umetnosti zaigrali veseloigro v treh dejanjih. Dve nevesti, ki jo je režiral domači učitelj g. Dominik Hvalič. Poudariti moramo, da med-vejsko dramsko skupino sestavljajo ljudje, ki so1 podnevi na polju ali v tovarnah. Kljub teinu čutijo v sebi toliko ljubezni za domačo kulturo, da radii žrtvujejo svoj prosti čas za vaje, za pripravo odra in vseh številnih malenkosti, ki so neobhodno potrebne za javno prireditev. Z veseljem smo napisali tele vrstice in želimo, da bi Medvejeem sledile tudi vse ostale vasi na Tržaškem, kajti le s spoznavanjem lastne kulture in s prosvetnim udejstvovanjem se bo mogel naš rod vzdržati na teh vročih tleh. Igra je v nedeljo lepo uspela. Posamezni igralci so svoje vloge dobro odigrali. Občinstvo se je prav posebno navdušilo ob tretjem dejanju, ko je veseloigra dosegla višek razpleta. Ne bomo hvalili posameznih igralcev, kajti prav vsi zaslužijo lepo priznanje. Eno samo pripombo imamo. Prireditev bi prav gotovo lepše uspela, če bi bila v zaprtem prostoru. Dobro pa vemo, da je to danes nemogoče. Tudi udeležencev bi bilo lahko več. Nekateri trde, da mnogi niso za predstavo vedeli. Za prihodnjič priporočamo malo več propagande. Ne smemo pozabiti našega pridnega učitelja Hvaliča, ki je duša in gonilo vsega kulturnega življenja na vasi. 1855 1955 STOLETNICA ŠOLE V BORŠTU Bivši učenci priredijo dne 31. julija ob 16.30 v Borštu v Hribenici 100 - tetnicz ustanauitvz soU Nastopijo pevski zbori. Folklorna skupina iz Brega in domača godba JEZERO Zelo nas je razveselila vest, da je dolinski občinski svet na zadnji seji razpravljal tudi o napeljavi vodovoda v našo vas. Bil je že skrajni čas, da je naša občina vzela v resen pretresi to naše življenjsko vprašanje, ki se že predolgo vleče. Novi list je že večkrat pisal O' veliki škodi, ki jo našemu gospodarstvu povzroča pomanjkanje zdrave vode. Saj je splošno znano, da moramo živino napajati na kalu, kjer je voda posebno v vročih poletnih dneh silno nezdrava, blatna in umazana. Zgodi se celo, da živina vode noče pili in ker ji ne moremo nudili druge, mora trpeti žejo. Vsak živinorejec ve, da to zelo škoduje razvoju živali, tako da nima več pravega teka, oslabi, krave pa manj molzejo. Ker vemo, da bodo o gospodarskem načrtu sklepali na tržaški prefekturi, jih že danes opozarjamo na našo veliko' potrebo-. U-parno, da bodo gospodje imeli nekoliko razumevanja za naše gospodarstvo in tudi za naše zdravje ter nakazali potrebno vsoto denarja za vodovod. UpaniO', da nam bo Novi list, ki se tako živo zanima za ljudske potrebe, še naprej na razpolago ter nas v težki borbi za obstanek krepko podprl. lllliidvrjii til iicč med n rimi V začetku tega meseca se je slovenska skavtska družina iz Trsta utaborila v Zajzeri pod veličastnim Montažem. Njeno življenje je do pred kratkim potekalo veselo in zadovoljno v prijetnem gorskem zraku. V ponedeljek popoldne je pa naše skavte doletela huda izguba. Njen komaj štirinajstletni član Franko Stopar iz Skednja se je smrtno ponesrečil na Višu. V ponedeljek zjutraj se je skupinica osmih odraslih dečkov odpravila po maši na Viš. Spremljala sta jo dva starejša vodnika. Sli so po običajno normalni poti, ki jo uporabljajo vsi izletniki, in srečo c dospeli na vrh, kjer so se odpočili. Vračali so se po isti poti. Nenadoma se je mladi Franko približal robu ceste, spodrsnil teT se zakotalil po približno 10 metrov dolgi drči v sneg, kjer je obležal nezavesten. Tovariši so takoj stekli za njim, ga dvignili in odnesli v bližnjo kočo Corsi. Čeprav je bil Franko nezavesten, je še vedno dihal in srce mu je tudi bilo. Iz koče Corsi «o ga takoj odnesli v Rabelj, kjer ga je pregledal zdravnik. Po njegovem nasvetu so ga z zelenim križem odpeljali v bolnišnico v Trst. Toda med potjo je mladi Franko izdihnil. Po zdravniških izjavah ni imel nobene smrtne rane, zato sodijo, da je podlegel najbrž zaradi kake notranje krvavitve. Mladi Franko je imel odličen značaj. Bil je pogumen, blagega srca in vesele narave. S svojim vedrim vedenjem je prinašal v družbo veselo razpoloženje in zadovoljstvo. Bil pa je tudi globokoveren fant. Se isto jutro pred usodno nesrečo je med sveto mašo pristopil k mizi Gospodovi. V skavtski organizaciji je bil od vsega začetka ter ji je posvetil ves svoj prosti čas. Njegovo sedanje ta-b or en j e je bilo' že četrto. S pokojnini Frankom je skavtska organizacija izgubila idealnega in požrtvovalnega člana. Spftmin nanj bo ostal večen v srcih slovenske skavtske mladine na Tržaškem. Užaloščeni gospe mami, ki je s Frankom izgubila svojega edinega sina, izrekamo najgloblje sožalje ter prosimo, na/j ji Bog da dovolj moči, da prenese tudi to bridko preizkušnjo. ŠTANDREŽ Štandrežci in go rišk i Slovenci smo doživeli pb gostovanju Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta dva velika, vesela dneva. V soboto in v nedeljo, zvečer je SNG igralo V Štandrežu Goldonijeve Primorske zdrahe, ki jih je poslovenil dr. Mirko Ruipel. Slovenci iz Štandreža, Gorice in okolice ter s Krasa SO' napolnili obakrat velik prostor pri zadružni gostilni. Oblastva sta zastopala šolski nadzornik g. Spazzapan in didaktični ravnatelj dr. Leban. . Hvaležni smo gor iški mestni upraivi, da je prirediteljem dala podstavek za oder. Scenerija je bila odlična. Premnogi igralci in i-gralke naim ostanejo v trajnem sno-minu. Nihče ne bo inogel pozabiti 'zlasti duhovitega/igranja Modesta Sancina v vlogi ribiča Lipeja. Udeleženci so se od srca nasmejali in v njihovem ter v imenu vseh goričkih Slovencev izrekamo' SNG in njegovim igralcem prisrčne čestitke in zalivalo za prelep večer. Čitateljc ob koncu še opozarjamo na strokovno oceno O' Primorskih zdrahah, ki jo' je priobčil Novi list v 511. številki. ŠTEVERJAN Že večkrat smo poročali, kako nam propada in gnije s'adje, ker ga ne sunemo prekuhat i v žganje. Vsem je znano, kako slabo se je letos obnesla cena za češnje. Padla je na 15 lir za kg. Zato se češenj ni izplačalo niti nabirati. Na tleh naim jih je segnilo 200 re-jasen dokaz, da se slovenski starši še vedno boje šovinističnega italijanskega pritiska! Gospodje republikanci naj vedo, da bo v Tržiču ostalo še vedno več Slovencev, kot pa bc njih volivcev pri nas in v vsej goriški deželi. Nekaj desetin, morda tudi stotin Slovencev, ki so doslej za vas glasovali, si bodo ta vaš šovinistični izbruh dobro zapomnili. Z VRHA Najvažnejša naša želja in gospodarska potreba se nam je izpolnila. Električna luč nam prijazno sveti. Druga gospodarska potreba, o kateri smo v listu že nekajkrat poročali, je poštni urad. Tudi ta se> naim že več časa od vseh strani obljublja. Vrhovci trpimo veliko S sej goriškega Mestni svet je na zadnjih sejah med drugim razpravljal tudi o prevažnem vprašanju delovišč, katerih število je ministrstvo zmanjšalo. Proti temu je mestni svet z vso odločnostjo nastopil. Podprl ga je tudi poslanec Baresi, ki je od ministrstva zahteval, da se načrt za delovišča na Goriškem razširi. Slovence pa je še posebno zanimal predlog upravnega odbora, po katerem naj bi svetovalci sklenili, da je treba vztrajati pri tožbi v zadevi italijanskega državljanstva Bratine Marije iz Ajdovščine in Klanjščka Jožefa z Oslavja. Posebno raziprava o drugem primeru je bila precej ostra. Saj je »prijatelj« Slovencev, odvetnik Pedroni, opisal gospoda Klanjščka kot nekakega izdajalca Italije, češ da je svoj čas zaprosil za jugoslovansko državljanstvo. Zato naj hi tak mož italijanskega državljanstva več ne zaslužil, čeprav bi mu po zakonu pripadalo. Temu stališču so ugovarjali s'ovemski svetovalci Šuligoj, dr. Birsa pa tudi Italijan Batti, ki je pravilno poudaril, da se mora zakon spoštovati v vsakem ali pa v nobenem primeru. Dr. Birsa je dokazal, da ima Klanjšček pravico do italijanskega državljanstva po zakonu iz leta 1912 čl. 9 točka 2. Saj je moral svoj čas zapustiti svojo domačijo zaradi fašističnega nasilja. Neizpodbitno dokazovanje dr. Birse ni našlo na italijanski strani blagohotnega odmeva. škodo, ker nam prepočasi dostavljajo pošto. Mnogo opravil zakasnimo, ker dobimo obvestila prepozno. Prostora za pošto pri nas ne manjka, poštnih uradnikov je tudi na pretek, davke vestno in pridno plačujemo! Zato pozivamo poštno ravnateljstvo, naj se čimprej spomni na našo vas in ustanovi samostojni poštni urad. Upamo, da ne bo ostal naš glas glas vpijočega v puščavi. Naprošamo tudi svoje županstvo, da to našo živo gospodarsko potrebo predoči vsem pristojnim oblastvom. JAZBINE Ker se je pri nas posrečilo slinavko preprečiti, je sedaj naša živina prosta in se lahko giblje po vsej občini in izven nje. Bolezen nam je seveda povzročila precej škode, ker nismo mogli z živino opravljati nujnih poljskih del niti je gnati na pašo. Povsod že gori električna luč, le pri nas se moramo še vedno mučiti s petrolejko. Kdaj se bodo' oblastva spomnila na nas? Saj hi morali biti tudi mi enakopravni državljani in občani. > KRMIN Goriška hranilnica je po> posredovanju gg. prefekta De Zerbija in kmetijskega nadzornika dr. Marsana darovala našemu konzorciju za obrambo proti toči 200 tisoč lir. Prispevki kmetov pač ne zadostujejo, da bi mogli uspešno voditi borbo proti toči, saj vemo vsi, da se žal vedno zbirajo nad krminskim področjem oblaki toče in že nekajkrat je imela obramba proti toči zares velik uspeh. SOLKANSKO POLJE Podjetje Marega bo do 31. julija razstreljevalo mine na desnem bregu Soče nasproti »šintarju«. Tu bodo namreč položili cevi za namakanje zemljišč Ustanove treh Benečij v Pevmi. KINO NA PROSTEM V ulici Lo-chi so otvorili kino na prostem. Vstopnima znaša 120 lir. občinskega sveta Zupan dr. Bernardis in predsednik deželnega sveta dr. Culot sta poudarila, da mora občina vztrajati v tožbi tudi pred prizivnim sodiščem v Benetkah. Tudi pametne in prisrčne besede svetovalca Bratuža niso nič zalegle, ko je dejal: »na prejšnji seji ste nam izjavili, da je izmed 4 ali 5 tisoč opcij le štiri do pet osporavanih in povrhu Klanjščkov šesti primer. Torej le v petih do- šestih primerih se občinski odbor in občinski svet protivita priznati Slovencem italijansko državljanstvo. Ali se res splača vztrajati na poti nesodelovanja ter nasprotovati resničnemu'pomirjenju na meji italijanske domovine. Če bi morala občina za mirno poravnavo- spora tudi nekaj žrtvovati, bi stroški bili vendar malenkost v primeri z ugledom, ki bi ga užival naš občinski svet pri državljanih slovenskega jezika. Ti bi znali dobro* ceniti ta prvi korak naklonjenosti do naše manjšine. Klanjščkov povratek po očetovi smrti je bil popolnoma razumljiv, toda vam ni prav, da je s tožbo* zahteval, naj se Slovencem vrne kulturni dom (bivši Trgovski dom), in le zato ste storili vse, da se izžene z rodne grude.« Upamo, da bodo tudi to pot Benetke pravično sodile. IjpiifiS/i« *flcwtniiia * Jimiulbltn c/o/iiin IZ ČEDADA, V pasjih dneh si Čedadici iščemo hladila v globoko zariti strugi naše hladne Nadiže, levo in desno od »iZluodjovega muosta«. V popoldanskih urah kar mrgoli kopalcev, ki prihajajo iz sosedinih vasi, pa tudi iz Vidma. Tu pa tam se zgodi tudi nesreča. Tako je 18. julija v nadišktih valovili utonila 13-letna Ana Marija Eeposito, hči pehotnega podčastnika. Na kopanje je prišla z materjo in bratom. Ko' je preplavala reko, se je spravila na neko skalo, da bi se posušila, a je padla v vodo, ki je na tem mestu posebno globoka. Valovi so dekle odnesli. Nihče izmed številnih kopalcev ni opazil njenega padca, da bi ji priskočil na pomoč. Prav v tistem trenutku so vsi kopalci hitela na nasprotni breg reševat nekega mladeniča, ki se je potapljal in klical na pomoč. Ubogo Ano Marijo je prvi opazil neki Jožef Pavletič, ki je slučajno šel po srtetzi ob strugi. Pogumni mladenič je skočil kar oblečen v deročo reko in je dekle privlekel h kraju. Takoj so priskočili tudi drugi ljudje in zdravnik, a Ana Marija je bila že mrtva. Posebni mestni odbor se zelo trudi za tujski promet v našem mestu in priznati moramo, da ne brez uspeha. Zlasti ob nedeljah prihaja v naše mesto vedno več tujcev, posebno' Nemcev. Odbor pripravlja tudi velik in zanimiv »festival«, ki bo v dneh od 30. julija do 1. avgusta na romantični strugi naše Nadiže pod »Zluodjovim muositom«. Umetna in razkošna razsvetljava reškega proda in okolice, umetni ognji in druge naprave bodo spremenili lepo Nadižo v začarano reko. Ob tej priliki bodo' tudi razni koncerti, folkloristične predstave, ples in vse bo uprizorjeno' na valovih in na produ reke. Nastopile bodo tudi skupine Ladincev iz južne Tirolske, ki bodo imele tisti dan; skupno' s Furlani mednarodni kongres Ladinjcev v Vidmu. OVČJA VES V petek, 22. t. m., je po kratki, a mučni bolezni umrla 75-letna Martiniz Katarina, vdova p'0 rajnem Rudolfu Ehrlichu iz znane in ugledne Froncelnove družine iz Žabnic. Bog ji daj v domači zemlji mir in pokoj. GORENJI BRNAS V nedeljo, 17. julija, sta šla Antonija Pe-tričič, poročena Birtič iz Podra, in njen 17-letni siin Ivan grabit seino, ki je že dalj časa čakalo na senožeti. Med delom sta se močno skregala; razkačeni sin je z grabljami hudo namlatil mater in jo nemalo ranil. Za stvar se že zanimajo orožniki. Ivan Birtič se je pred kratkim vrnil iz poboljševalnega zavoda. UKVJ5 Sončni in topli dnevi so v zadnjem tednu privabili precejšnje število letoviščarjev, ki so prinesli v vas večjo razgibanost. V tem času so namreč domačini po planinah, kjer kosijo in spravljajo seno. Kljub temu pa v vasii ni še vse zasedeno in je še dovolj prostora za zamudnike, ki bi se hoteli v čistem gorskem /raku okrepiti. ŽABNIGE Vse kaže, da bodo- v kratkem! začeli graditi vzpenjačo in da bo bržkone končana v približno enem letu. Čujemo, da jo bodo »gradili z ovčjeveške železniške postaje, najbrž s polja, ki je last žabini-lkegia podžupana Ehrlicha. Prepričani smo pa, da bi resnične skupnostne in zlasti turistične koristi ter koristi romarjev na Sv. Višarje, ki prihajajo tudi v velikem številu iz Avstrije, zahtevale, da bi vzpenjača tekla iz Žabnic. Po današnjem načrtu bo pa vzpenjača voizila izpred ovčjeveške postaje. Gradbena družba je to že oklenila. Vzpenjača bo- segla do višarske-ga grička, kjer stoji visoki leseni križ. Družba ima tudi že vsa potrebna dovoljenja iz Rima, Vidma, tudi nadšofije ter gozdne u-prave. Najprej bodo posekali vsa drevesa, ki so na poti, koder bo tekla vzpenjača. Žabničani smo zelo zaskrbljeni in obenem radovedni, kaj bo s tem lesom. Kajti tudi ta del go>zda pritiče žabniškim služnostnim opravičencem. Upamo, da ne bo diružba oškodovala njihovih pravic brez zares primerne odškodnine. BELi MLlTi Gi Naslednjega dne je cesarjev zdravnik dr. Jilek, ki je vedno cesarju odsvetoval ta korak, končno1 izjavil, da je cesar Maks toliko pri sebi, da lahko odpotuje. Odločili so odhod za 14. april. Tisto jutro je mehiški cesar kot v čudni slutnji, da ga obletava smrtna ptica s črnimi perutmi, hodil počasi od sobane do sobane. Jemlje slovo odsvojili prednikov, od svojih dragocenih zbirk; stopi še v čarobni park z eksotičnim drevjem in cvetjem, ptiči in vodometi. Hodi in solze mu kapajo: sam je. Karlota pa veselo zbira dvorne dame, urejuje dvorno1 etiketo, podeljuje službe in nagrade. Maks stopi še v spodnje prostore, kjer ge nemo poslovi od služinčadi. Zdajci zagrme spet topovi. V kočijah se pripeljejo tržaški župan Karel Porenta z občinskimi možmi in darovi mesta. Novi cesar s<; ne more več premagovati. V solzah objame župana, ki mu izroča zadnje pozdrave ljudstva. V malem pristanu pod zlokobno sfingo že čaka šalupa, da odpelje cesarja in spremstvo na cesarsko jahto' »Phantasie« in potem na bojno ladjo »Novaro«. Po vsem nabrežju se pozdravljajoče ljudstvo kar tare, zvonovi zvene, topovi gnme. »Novara« v spremstvu francoske križarke »Themis« reže počasi valove med celim brodovjem okrašenih ladij. Plove zadnjikrat ob vsej grljanski obali, mimo mest. nega obrežja proti Miljskemu zalivu. Maks stoji na krovu, solze polzijo v krasno brado. Gleda, kako se zadnjikrat blešči njegov beli grud ob Adriji. Čuje še zvon pri sv. Panta-leonu nad ščedno, ki pošilja zadnji pozdrav. Onkraj Debelega rtiča zapusti spremna eskadra ladji »Novaro« .in »Themis«. Domovina zgine Maksu izpred oči — za vedno. NOVEMU SVETU NAPROTI Drugo jutro je novi cesar že pozabil na težke dni dvomov in omahovanj v Miramaru. Mirno morje in sinje nebo sta mu vlila spel zaupanje v samega sebe. Vesel je 'bil, da se je iztrgal iz otožnega brezdelja v Miramaru, in sanjaTiill je, kako bo uredil novo cesarstvo. Nič več niso Maksa motile črne misli, ki so ga obletavale v belem gradu. Ni se zavedal, da ga je sicer grad spustil iiz objema, a da ga ima le povezanega nase s stoterimi črnimi nitmi usode. Spotoma, je »Novara« vrgla sidro v italijanski luki Civitavecehia. Cesarski par se je med bučnim vzklikanjem odpeljal v Rim po papežev blagoslov. Veličastni sprejemi so trajali več dni, tako da sta bila Karlota in Maiks kar prepričana o svojem božjem poslanstvu. Še večjo' politično naivnost sta pokazala, ko so ju ob vožnji skozi Gibraltar Angleži in Španci pozdravljali s topovskimi streli. Karlota je pisala svoji materi, da sla zdaj tudi la dva naroda zadovoljna z mehiško ureditvijo. Šest tednov so cesarske ladje plule preko Atlantskega oceana. Ta čas je mehiški cesar uporabil, da je organiziral svoj kabinet im dvor. Za načelnika cesarske kabinetne pisarne je imenoval belgijskega inženirja T. E-loiina, za drugega cesarskega svetovalca pa že znanega bivšega lakaja »Schertzenlechner-ja. Med obema je zaraidi imenovanj že na parniku izbruhnila tiha mržinja. Potem je cesar po navodilih častihlepne žene urejeval svoj dvor in dvomi ceremoniel po strogi španski etiketi — za poldivjo Mehiko! Nič ga ni izmodrilo, ko je »Novaro« srečala ameriška bojna ladja, na kateri je ameriški poslanik v Mehiki izzivalno zapustil svoje mesto in pokazal, da Združene države ne priznavajo novega cesarstva. Končno je 28. maja ladja pristala v pristanišču Veracruz. Topovi so sicer zagrmel: ^ v pozdrav, a obljubljenih množic, ki naj bi ! prišle novemu vladarju naproti, ni bilo nikjer. Edini slavolok je še veter ponoči prevrnil na tla. Karlota se kar solzi od jeze. V dolgem sprevodu kočij se pelje cesarska dvojica po slabi poti proti prestolnici. Cesta je tako razrita, da se prekucne kočija s prvim ministrom Velaspyright, 1929, by Edgar Rio« Durr^ughi, Inc. AH righta reaervcd. Č^tltON Uprl se je z rameni v duri. Krik se je ponovil in ni hotel vg.č utihniti. Vrata so se počasi odprla in Tarzan je z naperjeno sulico stopil v temo. Tisti malh so se vrata sama zaprla in od vseh strani so ga zgrabile nevidne roke. 1 Copyrigh't, 1929, bjr Edgar Rlce Burroughs, Inc. Ali righta reaerved. 35* Tarzan je napel mišice in preizkusil svoje vezi. Raiztngati se jih pri belem dnevu ni upal, ko ga je gotovo opazovalo mnogo nevidnih oči. Opoldne je zopet začul topot bosih nog. Zalobno petje se je o-glasilo. Odurpi ljudje so se vrnili in začeli plesati. Tarzan se je branil z vso močjo, pa se ni mogel rešiti. Čutil je, kako so njegovi udarci padali po živih telesih m so njegovi zobje zadirali v meso. Nasprotnikov pa je bilo vedno več. Končno so ga zvrnili na tla in zvezali. -M* *0K To je trajalo nekaj minut. Nato so se vsi z dvignjenimi gorjačami in strašnim tuljenjem zapodili proti jetniku. Tedaj je med drhal stopila ženska in divjake zavrnila z zlatim kijem. Tarzan je že mislil, da mu je usoda namenila rešitev. Skrivnost D FU-MANCU ROMAN m Spisal: Sax Rohner « Prevedel: A. P. Vzdel si je videz omamljenega kadilca opija in to tako dobro, da je prevaral mene — zdravnika; in tako dobro, da je prevaral Karamaneho, ki je škodljive navade prav gotovo poznala bolj kot jaz. In medtem ko so blizu njega bingljala vešala, je on čakal, je glumil vabo — tačas, ko je oddelek policije obkolil njegovo bivališče. Zdaj je izumitelj te pasti držal nad svojo glavo svetilko in stopal skozi klet za rjavim moškim, ki je nosil Weymoutha. Bledi žarki lešeerbe, v kateri je bila sveča, so odkrili pravcati gozd velikanskih gliv, ki so bile strupene barve — ki so, odurno nabrekle, plezale od tal navzgor po lepljivih zidovih — in se kot strašni zajedale! držale tistega dela obokanega stropa, ki sem ga mogel videti. , — Fu-Manču je stopal med vrstami gliv tako nalahno in previdno, ko da bi pokvečene reči bile gadje glave. Odmevajoči udarci, ki sem jih prej slišal in ki niso prenehali, so se stopnjevali v mogočen tresk. Dr. Fu-Manču in njegov slu- žabnik, ki je nosil očitno nezavestnega detektiva, sta stopila pod obok in Fu-Manču se je ozrl nazaj po hodnikih. Leščerbo je utrnil ali skril; in medtem ko sem čakal, kaj bo, sem v spominu obnovil vse grožnje, ki jih je ta pošastni stvor izustil, ko sem začul oddaljeno hrumenje. Potem je nenadoma prenehalo. Dr. Fu-Manču je zaprl neka težka vrata; v moje veliko začudenje sem opazil, da so bila večidel iz stekla. Tisti sloj, ki je žarel iz gliv, je slabotno razsvetlil kleti, da sem ijih lahko pregledal z mesta, kjer sem ležal. Fu-Manču je potihoma govoril. Njegov glas, ki je bil menjaje golten in potem pri nekaterih besedah sikajoč, ni kazal niti trohe vznemirjenosti; njegova nepretrgana ravnodušnost je imela na sebi nekaj nadčloveškega. Zakaj pravkar je storil najpredrznejše de-junje, kar jih poznam, in po hrupu, ki so' ga ublažila steklena vrata, sem polagoma spoznal, da je policija vdrla v neki zagrajeni del hiše — da so prišli listi, ki nas bodo rešili — ki bodo kitajskega doktorja predali rablju! »Prišel sem do zaključka,« je dejal premišljeno, »da ste mnogo bolj vredni moje pozornosti, kot sem izpočetka menil. Človek, ki zna odkriti tajnost zlatega eliksirja, bi bil dragocena pridobitev za moj svet. Prav tako mi je na tem, da proučim obsežnost načrtov Mr. Naylanda Smitha in Scotland Yarda. Zaradi tega, gospodje, boste živeli — za zdaj!« »Vi pa boste viseli,« se je oglasil Weyinouithov hripavi glas, »in sicer v bližnji bodočnosti! Vi in vaša rumena drhal!« RADIO TRST A Nedelja, 31. julijiai ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše — »Zlata ribica«; 13.30 Glasba po željah; 16.02 Franc Le-har: Grof ‘Luksemburški, opereta v treh dejanjih; 17.00 Koncert zbora iz Lonjerja-Katinare; 19.15 O-bisk pri slikarju Spacalu; 20.30 Puccini: Deklica z zlaitaga zapada, opera v 3 dejanjih. Ponedeljek, I. avgusta ob: 12.55 Pevski duet in harmonika; 18.30 Koncert sopranistke Ljubice Berce; 19.15 Mamica pripoveduje; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti: 22.15 Musorgski: Slike z razstave. Torek, 2. avgusta ob: 13.30 Glasba po željdh; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Slovenski motivi; 21.00 Radijski oder: Dostojev.ski-Rebec: Igralec. Sreda, 3. avgusta ob: 13.30 Lahke melodije igra duo Harris-Primani; 18.30 Z začarane police; 21.30 Koncert tržaškega mandolinskega orkestra; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti. Četrtek, 4. avgusta ob: 12.55 Slovenski motivi; 1-9.15 Radijska univerza; 20.30 Zbor Glasbene matice; 21.00 Dramatizirana zgodba — Kuret: Zlatorog; 22.00 Glasbeno predavanje. Fe'ek, 5. avgusta ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 .Z začarane police; 18.40 Koncert tenorista Pavla Pokomyja; 19.15 Poletni športi; 20.40 Vokalni kvintet; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 22.00 Svetovna književnost in umetnost. Sobota, 6. avgusta ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 15.30 Pogovor z ženo; 16.00 Popoldanski kavarniški koncert; 17.00 Domači odmevi; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Lepe slovenske pesmi; 21.00 Strauss: Salome, opera v 1 dejanju. TEDENSKI KOLEDARČEK 31. julija, nedelja: 9. pob. Ignacij I,., Jeleniča 1. avgusta, ponedeljek: Vezi sv. Petra, Detomir 2. avgusta, torek: Porciunkula, Bojan 3. avgusta, sreda: Lidija Mirača 4. avgusta, četrtek: Dominik, Ljubičica 5. avgusta, petek: Mar. Snežna, Predobra 6. avgusta, sobota: Sikst, Vlastica VALUTA — TUJ DENAR Dne 27. Julija si dobil oz. dal za: ameriški dolar 623- -625 lir avstrijski šiling 23,50—24,50 lir 100 francoskih frankov 166- -171 lir 100 dinarjev 85- -90 lir funt šterlimg 1660—1690 lir nemško marko 145—147 lir pes os 15—17 lir švicarski frank 145,75—146,00 lir zlato 707- -709 lir napoleon 4075- -4175 lir Vprašanje št. 134: Na 4-Jetnih drevesih kaki sem opazil, da postajajo listi pikasti, potem porumenijo i,n končno odpadejo. Na starejših drevesih te bolezni nisem opazil. Ker nisem vedel, kako naj si pomagam, sem drevesa poškropil z 1 1/2% brozgo modre galice iji apna in kaže, da bo uspešno. Ali imamo še boljše sredstvo? Ali je mogoče preventivno - preprečevalno zdravljenje? Odgovor: Iz lastne izkušnie ne vemo ničesar, zato smo pogledali v knjige. Slovenskih knjig ini, ker je o kakiju izšla v slovenščini do sedaj le tanka knjižica. V italijanski knjigi dr. Morettimija smo našli opis bolezni, a nobenega sredstva proti njej. Tam dobiš le to: bolezen povzroča glivxa »Caryne-um Phoma Kaki«; listi porumenijo, pozneje postanejo oranžno-rdeče barve, končna opečno-rdeče in predčasno odpadejo. Ce bo vaše škropljenje z modro galico uspešno, ste s tem odkrili nekaj novega m koristnega. Vprašanje št. 135: Pred hišo imam nekaj trt, ki so več kot 50 let stare. Do pred 5-6 leti so bile vedno zdrave, sedaj pa nekatere napada rumenica, in sicer takoj spomladi. Konec julija je v bolezni nekak preokret: če trte takrat ostanejo rumene, potem vsahnejo v zimskem času. Ce pa avgusta zope' ozelenijo, potem ostamejo žive še vsaj leto dni. Dr sedaj so mi umrle štiri. Vprašal sem več ljudi za kako zdravilo in so mi svetovali, naj jih zalijem z gnojnico, s straniščnico; jeseni sem pognojil s hlevskim gnojem, a nič ne pomaga. Letos so tri trte rumene kot pomaranče in kar so imele grozdja, je uničeno. Prosim, da mi poveste za kako zdravilo! Odgovor: Trte napada rumenica, strokovno pravimo »bledica«, če se ne sklapata cepič in podlaga če zadenejo korenine na kamenita, nepropustna tla. če manjkajo v zemlji prepotrebne rudninske snovi, predvsem železo, če so trte ošibele zaradi starosti ali če obole zaradi kakega, ne vedno znameca vzroka; sem spada tudi filok,=era ali trtna uš. To velja za trte v vinogradih, to je v sklenjenih nasadih, kakor tudi za trte ob hišah, kjer so navadno speljane v latnike. Pomoč ali zdravilo pa je mogoče svetovati, če se ugotovi pravi razlog, zaradi katerega je trta obolela. Sama s'arost najbrž ne bo edini razlog, saj poznamo tudi 100 in celo 200 let stare trte, ki še vedno obilno rodijo. Ne moremo svetovati nobenega zdravila. Na vašem mestu bi povabili strokovnjaka iz KmeHjskega nadzorništv®. da si na mestu samem ogleda bolne trte in svetuje potrebno. Na Kmetijsko nadzorništvo se lahko obrnete s samo dopisnico. Tiskovni škrat V zadnji številki se nam je na prvi strani (2. stolpec, 13. in 14. vrsta) vrinila neljuba pomota. Stavek: »Ko so Stalinovi nasledniki . . . začeli zagovarjati mirno sožitje med komunističnim zapadom ter . . .« bi se moral glasiti: »Ko so Stalinovi nasledniki . . . začeli zagovarjati mirno sožitje med komunisti in zapadom . ..« Bralci naj nam oprostijo. izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 MLADINA IZ BORŠTA privedi v nedeljo 31. j ulil'a in v ponedeljek 1. avgusla od 1U.30 do 24. ure tradicionalno šagro Za jedačo in pijačo poskrbljeno ! TOVARNA Plii/ieic KRMIN - CORMONS I TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje i t d. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. »Upam, da ne,« je M miren odgovor. »Večina mojih ljudi je na varnem; nekateri »o že na prekomornikih, drugi pa so odpotovali na različne načine. Ali!a Posled'nja beseda je bila edini izraz vznemirjenja, ki mu je bil kdiaj ušel. Krog svetlobe je plesal med sijajnimi, strupenimi barvami hodnika — todia nikak glas nas ni dosegel; po tem sem spoznal, da so se vrata morala skoraj nepredušno zapirati. Tu je bilo mnogo hlladnejie ko v prostoru, skozi katerega nas je nosil Bur-manec, in slabosti so me jele zapuščati in možgani jasneje misliti. Da bi bil vedel, kaj nas čaka, bi bil klel prisebnost duha, ki se mi je vračala; prosil (bi bil Boga za pozabo — da bi mi bil prihranjen pogled, ki se mi je koj nato nudil. »To je Logan!« je zakričal nadzornik Woymouth: in spoznal sem, da si je prizadeval osvoboditi se vezi. Iz njegovega glasu se je dalo razbrati, da si je tudi on že opomogel od mamila, ki so ga vsem trem dalli. »Logan!« je zaklical. »Logan! Tod sem — na pomoč!« Toda klic »e je v tem zaprtem prostoru spet odbil k nam, da je bilo1 videti, ko dta ne gre dlje ko do nevidnih sten nase ječe. »Vrata dobro upadajo,« se je oglasil Fu-Mančujev porogljivi glas. »Sreča je za nas vse, da je temm tako. To je opazovalno okno, gospod dr. Petrie, in skoraj boste imeli edinstveno priliko študirati glivoelovje. Vašo pokornost do zoprnih lastnosti, ki jih ima ,lyicoperdon’, sem že zbudil. Morda ste spoznali hlape? Soha, v katero ste se sami tako neprevidno pognali, jih je bila polna. Z nekim svojim postopkom sem zelo povečal vrednost te glive v tem pogledu. Vaš prijatelj Mr. Weymouth se je pokazali najbolj trdovratnega, a je podlegel v petnajstih sekundah.« »Logan! Pomoč! Pomoč! Tod sem, človek!« Nekaj, kar je bilo zelo podobno strahu, je zdaj izzvenelo iz Weyinouthovega glasu. Zares je bil naš položaj tako1 grozoten, da se je zidel skoraj neresničen. Skupina mož je vstopila v najoddaljenejšo klet, vodil pa jih je mož z električno žepnoi svetilko. Ostri beli žarki so plesali od enih sivih, napetih gliv do drugih, ki so bile spačene oblike i-n blesteče prelivajoče se barve. Porogljivi, učeči glas je nadaljeval: t »Pazite, doktor, na tisto snežno rast na stropu. Naj vas velikost ne moti. To je orjaška gliva, ki sem jo sam vzgojil in ki spada v vrsto ,empusa’. Vi v Angliji poznate navadno hišno muho. Včasih je pokrita s smrtonosno belo plesnijo. Razvil sem trose te plesni in tako vzgojil te velikanske vrste. Le opazujte zanimiv učinek jarke svetlobe na moje oranžne in modre glive ,amanita’!« »Čisto blizu sebe sem slišal, da je Smith zastokal. Weymouth je nenadoma utihnil. Kar se tiče mene, bi bil lahko od groze zakričal. Zakaj vedel sem, kaj pride! Trenutno’ sem spoznal pomen motne svetilke, previdne hoje med podzemnimi nasadi gliv in opreznosti, s katero sta se Fu-Manču in njegov služabnik izogibala vsakemu dotiku z glivami. Tako somi zdaj vedel, da j® bil dr. Fu-Manču največji glivar na svetu, kar jih je kdaj živelo; da je bil zastrupljevalec, v primeri s katerim so Borgije bili otroci — in vedel sem, da so detektivi slepo korakali v dolino smrti. (Nadaljevanje v prihodnji številki)