URADNI VESTNIK OBČINE KAMNIK ST 7. KAMNIK, NOVEMBER 1975 VSEBINA PREDPISI OBČINSKE SKUPŠČINE 57. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi medobčinskega sklada za sofinaciranje gradnje čistilnih naprav in kolektorja Domžale—Kamnik / 58. Sklep o imenovanju nadzornega organa nad gradnjo objektov za trg na območju občine Kamnik 59. Sklep o soglasju k cenam geodetskih storitev 60. Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske Novi trg v Kamniku 61. Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe in dopolnitve urbanističnega načrta za ureditveno območje Kamnika PREDPISI SAMOUPRAVNIH ORGANOV 62. Poslovnik za delo in poslovanje občinske skupnosti socialnega skrbstva in njenih organov 57. Skupščina občine Kamnik je na predlog občinske skupščine Domžale ter 179. in 218. člena statuta občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske št. 6-64/74) na skupni seji vseh zborov dne 6; 11. 1975 sprejela 1. Za nadzornega organa, ki bo vodil strokovno nadzorstvo nad gradnjo za trg se določa strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik. 2. Oseba, ki bo opravljala strokovno nadzorstvo iz prejšnje točke tega sklepa, mora izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje. 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Kamnik. Številka: 020-49/75-7 Kamnik, dne 6/11-1975 PREDSEDNIK Franc Svetelj. L r. 59. Na podlagi 29. člena Zakona o geodetski službi (Ur. list SRS, št. 21/70), 27. člena Zakona o sredstvih za delo upravnih organov v SRS (Ur. list SRS, št. 15/73) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) je bil na 33. seji izvršnega sveta skupščine občine Kamnik dne 6. 10. 1975 in z dodatkom na 35. seji dne 11. 11. 1975 sprejet SKLEP ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi medobčinskega sklada za sofinanciranje gradnje čistilnih naprav in kolektorja Dom-žale-Kamnik 1. člen Odlok o ustanovitvi medobčinskega sklada za sofinanciranje gradnje čistilnih naprav in kolektorja Domžale-Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 27-281 /70) preneha veljati. 2. člen Sredstva, pravice in obveznosti medobčinskega sklada za sofinanciranje ?:adnje čistilnih naprav in kolektorja Domžale-Kamnik preidejo po stanju 1/7-1975 na Komunalno podjetje Domžale. 3. člen Mandat članov upravnega odbora sklada preneha. 4. člen Skupščina pooblašča izvršni svet skupščine občine Kamnik, da odloča o zadevah v zvezi z izgradnjo kolektorja in čistilne naprave. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Kamnik. Številka: 020-46/75-7 Kamnik, dne 6/11-1975 PREDSEDNIK Franc Svetelj, 1. r. 58. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 2. odstavka 49. člena zakona o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 42/73) ter 218. člena statuta občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na skupni seji vseh zborov dne 6/11-1975 sprejela SKLEP o imenovanju nadzornega organa nad gradnjo objektov za trg na območju občine Kamnik o soglasju k cenam geodetskih storitev 1. izdaja se soglasje k cenam geodetskih storitev: - za terensko delo od ure — za pisarniško delo od ure — za figurantska dela od ure - materialni stroški Potni stroški niso vkalkulirani v teh cenah veljavnih predpisih. 2. S tem sklepom preneha veljati sklep 39. seje sveta za družbeni plan in finance SO Kamnik o dosedanjih cenah geodetskih storitev. 3. Dohodki, ki se ustvarjajo s to dejavnostjo so dohodki posebne postavke proračuna občine Kamnik, namenjeni za modernizacijo poslovanja geodetske uprave. 1 4. Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Kamnik. 70.- din 60.- din 40.- din 10.- din se obračunavajo po Številka: 45-11/75 Kamnik, dne 11. 11. 1975 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA ing. Alfonz Boltar, 1. r. 60. Izvršni svet skupščine občine Kamnik je na podlagi 231. člena statuta občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske št. 6-64/74) in 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS št. 16-119/67 in št. 27-255/72), na 35. seji izvršnega sveta občine Kamnik dne 11/11-1975 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske Novi trg v Kamniku 1. Osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske Novi trg v Kamniku bo razgrnjen v času od 28. 11. 1975 do 28. 12. 1975 v avli II. nadstropja skupščine občine Kamnik. 2. Občani lahko v navedenem času pregledajo osnutek in k istemu vlože ali dajo na zapisnik svoje pripombe in predloge v sobi št. 42/11 skupščine občine Kamnik. Pregled osnutka je mogoč vsak delovni dan v delovnem času. Številka: 350-3/75-5 Kamnik: dne 12. 11. 1975 PREDSEDNIK IS Boltar ing. Alfonz, L r. Izvršni svet skupščine občine Kamnik je na podlagi 231. člena statuta občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske št. 6-64/74) in 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS št. 16-119/67 in št. 27-255/72), na 35. seji izvršnega sveta občine Kamnik dne 11/11-1975 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka spremembe in dopolnitve urbanističnega načrta za ureditveno območje Kamnika 1. Osnutek spremembe in dopolnitve urbanističnega načrta za ureditveno območje Kamnika bo razgrnjen v času od 28. 11. 1975 do 28. 12. 1975 v avli II. nadstropja skupščine občine Kamnik. 2. Občani lahko v navedenem času pregledajo osnutek in k istemu vlože ali dajo na zapisnik svoje pripombe in predloge v sobi št. 42/11 skupščine občine Kamnik Pregled osnutka je mogoč vsak delovni dan med delovnim časom. Številka:350-2/75-4 PREDSEDNIK IS Kamnik, dne 11. 11. 1975 Boltar ing. Alfonz, 1. r. PREDPISI SAMOUPRAVNIH ORGANOV 62. Na podlagi 15. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik, je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik na seji, dne 18. 6. 1975 sprejela POSLOVNIK ZA DELO IN POSLOVANJE OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA IN NJENIH ORGANOV I. Splošne določbe 1. člen S tem poslovnikom se ureja delo in poslovanje občinske skupnosti socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost) in njenih organov, postopek pri njihovem delu in druga vprašanja pomembna za delo občinske skupnosti. 2. člen Delo občinske skupnosti in njenih organov je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če je to potrebno zaradi varovanja splošnih koristi in če je tako sklenil ustrezen organ občinske skupnosti. 3. člen Občinska skupnost ima svojo štampiljko. Štampiljkaje okrogle oblike in ima v sredini napis „Občinska skupnost socialnega skrbstva Kamnik." Štampiljko občinske skupnosti hrani tajnik strokovne službe občinske skupnosti.v 2. Delegati v organih občinske skupnosti 4. člen Delegat v skupščini in v organih občinske skupnosti ima pravico in dolžnosti, ki jih določajo ustava SR Slovenije, drugi predpisi, statut občinske skupnosti in ta poslovnik. 5. člen Vsak zbor skupščine občinske skupnosti ima svojo komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Komisija ima predsednika in po dva člana, ki jih izvoli zbor izmed svojih delegatov. 6. člen Funkcija delegata je častna družbena funkcija. Pravico delegatov do povračila stroškov za delo v skupščini in drugih organih oziroma do nadomestila osebnega dohodka in ostala povračila v tej zvezi zagotavlja občinska skupnost v skladu z zakonom in družbenim dogovorom. 7. člen Delegat v skupščini in organih občinske skupnosti uživa imuniteto. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in za glas v skupščini. Imunitetno pravico po tretjem odstavku 167. člena ustave SR Slovenije ima delegat skupščine, njenih zborov in organov občinske skupnosti od dneva ko je določen za delegata v zboru oziroma v organih občinske skupnosti pa do dneva, ko mu ta dolžnost preneha. 3. Delo skupščine in organov občinske skupnosti, medsebojna razmerja , in način konstituiranja 8. člen Zbor uporabnikov dejavnosti socialnega skrbstva ( v nadaljnjem besedulu: zbor uporabnikov) in zbor izvajalcev obravnavata in odločata o vprašanjih iz pristojnosti skupščine občinske skupnosti enakopravno in na skupni seji. Vsak zbor zase pa tudi samostojno. 9. člen Prvo sejo skupščine občinske skupnosti prične predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev občinske skupnosti. Pred prehodom na dnevni red prve seje skupščine predsedujoči ugotovi in objavi, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva podpisalo več kot 3/4 ustanoviteljev, članov občinske skupnosti in da je s tem občinska skupnost ustanovljena. Skupščina na skupnem zasedanju voli predsednika skupščine občinske skupnosti, namestnika predsednika, izvršni odbor skupščine skupnosti, druge skupnosti oziroma telesa skupščine. 10. člen Prvo sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev prične najstarejši delegat v zboru. Vsak zbor voli predsednika in namestnika zbora ter opravi druge volitve ter imenovanja, ki so v njegovi pristojnosti. 11. člen Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev pregledata pooblastila delegatov in pri tem ugotovita pravilnost delegiranja delegatov v posamezni zbor. Komisija sestavi poročilo za svoj zbor. O vsakem spornem pooblastilu odloča vsak zbor posebej. 12. člen Skupščina oziroma zbora delajo na sejah. Na seji se sklepa veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov vsakega zbora. Odločitve se sprejemajo s sklepom. i Sklepi so veljavno sprejeti, če zanje glasuje večina navzočih članov. Skupščina odloča na zasedanju obeh zborov. O zadevah, ki so bistvenega pomena za občinsko skupnost kot so: - sprejem splošnih aktov, - sprejem programov in delovnih načrtov, - sprejem finančnega načrta in zaključnega računa, odločata oba zbora enakopravno in je odločitev sprejeta, če je bila v enakem besedilu sprejeta z večino glasov vseh članov v obeh zborih. Če odločitev o zadevah iz prejšnjega odstavka ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, se prične usklajevalni postopek med zboroma. Za usklajevanje v enakem besedilu nesprejetih odločitev imenuje vsak zbor po 3 člane v skupno komisijo, katere naloga je, da pripravi usklajeno besedilo za odločitev in o tem poroča skupščini. Ce tudi v usklajeval-nem postopku med zboroma ni doseženo soglasje, lahko skupščina občine na predlog svojega Izvršne^ sveta začasno uredi takšno vprašanje. 13. čleji Glasovanje na seji skupščine in na seji zborov je javno, razen v primerih, ko skupščina oziroma zbora sklenejo, da se glasuje tajno. Predsednik oblikuje sklep in ga da na glasovanje. Ob enakosti glasov se šteje, da je bil predlog sklepa odklonjen. Glasovanje se opravi z dviganjem rok ali poimensko; o tem odloči skupščina. 14. člen Sklepi skupščine se izdajajo v obliki: stališč, mnenj, soglasij, priporočil, pripomb in v drugih oblikah odločitev glede na predmet, ki je v obravnavi. Sklepe skupščine podpisuje predsednik ter se morajo sporočiti vsem zainteresiranim organom in organizacijam, članom skupščine in če je to koristno za večjo informiranost strokovne in druge javnosti, tudi v ustreznih informacijskih sredstvih. 15. člen Sejo skupščine prične in jo vodi predsednik skupščine s predsednikom obeh zborov. 16. člen Predsednik skrbi za reden potek dela skupščine v okviru sprejetega dnevnega reda. 17. člen Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Skupščino sklicuje predsednik skupščine občinske skupnosti. Predsednik mora sklicati sejo skupščine, če, to zahteva najmanj ena petina delegacij, kateregakoli zbora skupščine, izvršni odbor ah komisija za samoupravni nadzor. Če predsednik skupščine v osmih dneh po prejemu zahteve ne skliče seje, jo skliče predlagatelj. ' 18. člen Dnevni red sej mora biti tako pripravljen, da je možna temeljita obravnava vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu. Zato dnevni red tudi ne sme biti preobširen. Dnevni red mora biti sporočen delegatom skupščine obenem z vabilom na sejo, predvidoma vsaj 15 dni pred sejo. Točka „razno" je praviloma namenjena za razne informacije, za odgovo- re delegatom na postavljena vprašanja, ne pa za sklepanje o splošno pomembnih zadevah. ' Predsednik skupščine lahko predlaga dopolnitev dnevnega reda, če je treba rešiti posebno nujna vprašanja na zahtevo samoupravnih ali državnih organov. 19. člen Predsednik skupščine določi poročevalce k posameznim»dnevnega reda izmed delegatov skupščine; če poročevalca ne določi, poroča predsednik sam Predsednik skupščine lahko povabi na sejo predstavnike organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, socialnohumanitarnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti ter društev, če so neposredno zainteresirani na obravnavi določenih vprašanj in strokovnjake za temelji-tejšo obrazložitev posameznih vprašanj. 20. člen Predsednik skupščine skrbi za pravilen potek seje in za red na seji. V ta namen lahko opozarja delegate k redu in zahteva odložitev ali preložitev posameznih vprašanj z dnevnega reda, če spozna, da je bilo gradivo za sejo pomanjkljivo pripravljeno, ali da ne bodo mogla biti rešena vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu. 21. člen Predsednik.skupščine da besedo delegatom skupščine po vrstnem redu, kot so se priglasili k besedi. Predsednik lahko po predhodnem opozorilu odvzame besedo delegatu, če govori žaljivo, ali če se kljub opominu oddaljuje od predmeta razprave, ali če z govorom zavlačuje sejo oziroma preprečuje, da bi tudi drugi prijavljeni delegati skupščine dobili besedo k razpravi. 22. člen Statut, samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti in drugi splošni akti ter drugi pomembni sklepi skupščine občinske skupnosti se objavljajo v občinskem glasilu „Uradni vestnik občine Kamnik" 23. člen O sejah skupščine se piše zapisnik. V zapisnik se vpišejo: dnevni red seje, navzoči delegati in drugi prisotni, bistvena vsebina razgovorov na sejah, izid glasovanja, sklepi in ločena mnenja delegatov skupščine, če so ti to izrecno zahtevali. . Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar. 24. člen Gradivo za sejo skupščine pripravi strokovna služba občinske skupnosti, v kolikor ni drugače dogovorjeno. 25. člen Za delo izvršnega odbora in komisije za samoupravni nadzor veljajo določbe statuta občinske skupnosti in se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo delo skupščine občinske skupnosti. 26. člen Svet socialneguskrbstva dela na sejah. Delo sveta socialnega skrbstva je nujno. 27. člen Seje sveta socialnega skrbstva sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo ali na zahtevo vodje strokovne službe občinske skupnosti. 28. člen Seje sveta socialnega skrbstva so praviloma javne, v kolikor ni z zakonom ali drugimi predpisi drugače določeno. Na sejah se odloča z večino glasov vseh članov sveta. Gradivo za sejo sveta socialnega skrbstva pripravi strokovna služba občinske skupnosti. Zadeve, ki so bile tako nujne, daje že nujno ukrepal vodja strokovne službe, je treba predložiti v dokončno obravnavo in odločitev na prvo pri-hddnjo sejo sveta socialnega skrbstva. Člani sveta socialnega skrbstva imajo pred sejo pravico vpogleda v celotno zadevo in zbrano gradivo in v tej zvezi lahko zahtevajo od poročevalca, določenega od strokovne službe, določena pojasnila, zlasti, glede zakonskih in drugih predpisov ter glede strokovnih stališč, ki se nanašajo na obravnavano zadevo. 29. člen Na sejah se vodi zapisnik. Zapisnik vsebuje: dan, kraj , seje in imena navzočih z navedbo, v kakšnem svojstvu prisostvujejo seji (kot člani sveta ali kot poročevalci). Zapisnik vsebuje še kratko označbo zadeve in njene vsebine ter sprejeto odločitev z izrecno navedbo izreka (dispozitiva), ki je podlaga za odločbo, ki jo izdela strokovna služba občinske skupnosti. Kadar so odvojena mnenja glede odločitve, se vpiše tudi to mnenje na zahtevo prizadetega člana sveta. Zapisnik podpišejo vsi navzoči. Izvod zapisnika seje sveta socialnega skrbstva se priloži posameznemu spisu o kateri zadevi se je odločalo. 30. člen Člani sveta socialnega skrbstva in ostali prisotni na seji so dolžni varovati uradno tajno o tem, kar so o zadevi zaznali ob obravnavi oziroma odločanju, ter glede tega so enako odgovorni kot delavci strokovne službe, ki vodijo upravni postopek oziroma zadevo strokovno obdelajo. 31. člen Na podlagi odločitve sveta socialnega skrbstva izdela posamično odločbo strokovna služba občinske skupnosti. Odločbo podpiše predsednik sveta ali od skupščine občinske skupnosti za to pooblaščena oseba. Pismena odločba mora biti praviloma izdelana v 8 dneh; v nujnih primerih pa v 3 dneh. 32. člen Skupščina občinske skupnosti ima stalno komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki je delovno telo skupščine občinske skupnosti. 33. člen Stalna komisija se lahko ustanovi tudi za obravnavanje važnejših vprašanj s področja socialnega skrbstva. Občasna komisija se ustanovi praviloma za obdelavo posameznega vprašanja s področja socialnega skrbstva ali za tista področja socialnega skrbstva, za katera občinska skupnost nima v svojem sestavu ustreznih strokovnjakov. 34. člen Za obdelavo določenega ožjega problema lahko skupščina oziroma izvršni odbor imenujeta namesto občasne komisije tudi skupino strokovnjakov ter obenem določita vodjo skupine in naloge ter obveznosti skupine. 35. člen Komisija lahko pritegne k svojemu delu, če je to potrebno, tudi druge strokovnjake s področja dela komisije. 36. člen Za delo komisije se primerno uporabljajo določbe, ki veljajo za delo skupščine občinske skupnosti oziroma izvršnega odbora. 37. člen Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejmeta oba zbora občinske skupnosti. Številka: 55-1/75 PREDSEDNIK SKUPŠČINE Kamnik, dne 18. 6. 1975 - OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA: Vlado HVALIC, l.r. PRISPEVEK LJUBLJANSKE BANKE ČEK JE VARNO, PREPROSTO IN ZANESLJIVO PLAČILNO SREDSTVO Poslovanje s čeki je odraz moderne bančne tehnologije, ki jo je pred leti začela uvajati tudi Ljubljanska banka. Mnogo ljudi, ne le poslovnih in tistih, ki veliko poklicno potujejo, je že dojelo, kaj pomeni zanje ček, kaj vse lahko z njim kupijo oziroma plačajo. Ustvaril se je že določen krog imetnikov osebnih tekočih računov, pa tudi podjetij, trgovin, turističnih agencij, gostišč in drugih organizacij, ki čeke prejemajo. Vsi skupaj so spoznali, da je tako poslovanje enostavnejše in mnogo bolj priročno kot z gotovino. V temle članku si bomo ogledali vse posebnosti in značilnosti, s katerimi se srečujemo pri prejemanju in vnovčenju čekov. S tem vam želimo kar najbolj olajšati delo irTvas pri poslovanju s čeki Ljubljanske banke obvarovati pred začetnimi težavami. ZAKAJ ČEK? Ob vse večji izbiri blaga, ob vse hitrejšem ritmu našega vsakdanjika zmanjkuje časa, da bi človek lahko tako kupoval, kot je nekoč. Spomnimo se, kako so kupovali naši starši: moke vsaj za mesec dni, prav toliko tudi sladkorja, olja, pa kave in soli Kadar pa je bilo treba kupiti kaj trajnejšega, na primer perilo, posteljnino, pohištvo, se je o tem govorilo mesece in mesece. In dan nakupa je bil pravcati praznik za vso družino, vedno se je kupilo še kaj počez, zraven, kot spomin na veliki nakupovalni dan. Ti časi so že zdavnaj mimo. Danes, ko je svet prežet z informacijami, ser vse pogosteje dogaja, da seže kupec po tistem, kar se mu zahoče trenutno in o potrebnosti ali nepotrebnosti nakupa ne pomišlja prav veliko. Poleg tega se nam najboljša priložnost za nakup ponudi največkrat kot nalašč prav tedaj, ko nimamo s seboj dovolj denarja. V razvitejših deželah so to spoznali že veliko pred nami. Spoznali so, da se da včasih kupiti stvari neverjetno ceneje kot drugič, da se včasih za isto vsoto dobi več, da se nehote ponujajo priložnosti, ko se nakup dejansko splača. Če bi z vsem tem računali, bi morali imeti kot ljudje, ki vemo, kdaj se splača kupovati, gotovino vedno pri sebi To pa ni niti varno niti praktično. Čekovna knjižica, drobna knjižica lističev, pa nam omogoča, da kupujemo in plačujemo kjerkoli in karkoli Toda samo tiste trgovine in druge poslovalnice, ki imajo urejeno sodobno poslovanje, bodo znale pritegniti kupca: s tem, da prejmejo ček brez vsakih zapletljajev, izkažejo tudi neke vrste zaupanje, potrditev, da verjamejo v kupno moč plačnika. POPOLNA ZANESLJIVOST PLAČILA Tisti, ki prejme pri plačilu namesto gotovine ček, ne tvega ničesar. Za vnovčenje pravilno izpolnjenega čeka v vsakem primeru jamči podružnica Ljubljanske banke, ki je ček izdala. Služba družbenega knjigovodstva nikoli ne preverja, ali ima ček kritje. Vsa ta negotovost zadeva samo Ljubljansko banko. Prejemanje čekov pomeni dokaj poenostavljen plačilni promet. Ček je vedno izpolnjen na celotno vsoto, zato ni treba menjati denarja, skakati za drobižem in ob zaključku poslovanja sortirati bankovcev in kovancev ter jih vestno preštete oddati na za to določeno mesto. To ne omogoča le mnogo hitrejšega dela, marveč tudi mnogo zanesljivejše poslovanje. Ni se moč ušteti, ni moč prejeti ponarejenega denarja ali denarja, ki je toliko poškodovan, da ga banka zavrne ali označi za manj vrednega. Pravilno izpolnjen ček je vedno neoporečno plačilno sredstvo. PRAVILNO IZPOLNJEN ČEK Seveda pa tudi za ček veljajo pravila, ki zagotavljajo varnost banki Na čeku, ki ga predloži plačnik, mora biti napisano, kolikšen znesek naj izplača Ljubljanska banka in komu. Napisana mora biti torej natančna vsota in naziv organizacije, ki ček prejme. Ček mora biti podpisan. Podpiše ga seveda tisti, ki z njim plačuje. Da je ček predložila prava oseba se da kaj preprosto ugotoviti: prejemniku čeka se mora plačnik ..predstaviti" s čekovno karto, na kateri je podpis imetnika tekočega računa, torej morata biti podpisa na čeku in čekovni karti identična. Vesten prejemnik čeka pa kontrolira imetnika čekovne karte in čekov tudi tako, da primerja čekovno karto z osebno izkaznico; na čekovni karti je namreč napisana tudi registrska številka osebne izkaznice. Vsi podatki na čeku morajo biti napisani čitljivo in brez kakršnih koli popravkov. Nepravilno izpolnjen ček je treba takoj vrniti njegovemu imetniku in ga napotiti, naj ga odda v poslovni enoti Ljubljanske banke, ki vodi njegov tekoči račun. Najmanjša vsota, katero lahko kupec oziroma naročnik storitev plača s čekom je 30 dinarjev. Prav tako je določena največja vsota, in sicer tisoč:, dinarjev. Če je treba plačati vsoto, ki je večja od tisoč dinarjev, imetnik tekočega računa izpolni več čekov, pač toliko, da je pokrita celotna vsota. Ah bo pri tem prekoračil dobro imetje na svojem tekočem računu, nikakor ni skrb prejemnika čekov, marveč vedno samo Ljubljanske banke. ČEKE PREVZEMA SDK Čeke, ki jih organizacija prejme namesto gotovine, je treba na hrbtni strani podpisati To opravita pooblaščeni osebi. Prav tako mora biti na hrbtni strani štampiljka organizacije, ki je čeke prejela. Potem je treba čeke razvrstiti po podružnicah Ljubljanske banke, ki so čeke izdale ali kot pravijo bančniki, na katere so čeki trasirani Za vsako podružnico Ljubljanske banke je treba sestaviti specifikacijo, ki obsega številko žiro računa i banke, popis številk prejetih čekov in čekovnih zneskov ter skupno vsoto čekov. Takšno specifikacijo, overjeno s štampiljko, podpišeta pooblaščeni osebi. Specifikacija se izdela v treh izvodih: dva je treba skupaj s čeki predložiti pristojni SDK, eden pa ostane organizaciji. Vsota vseh specifikacij se vpiše ha barirano položnico, na kateri mora biti seveda napisano ime organizacije in številka njenega žiro računa pri SDK. Vse skupaj, čeke, specifikacije in barirano položnico je treba predložiti pristojni SDK v osmih dneh, če sta podružnica Ljubljanske banke in organizacija v istem kraju, če sta ta dva kraja različna, pa v petnajstih dneh. SDK, ki vodi žiro račun organizacije, prenese na podlagi dokumentov vsoto, ki je napisana na barirani položnici, na žiro račun organizacije, v breme pa ga knjiži podružnicam Ljubljanske banke, ki so čeke izdale oziroma na katere so čeki trasirani. Ček pomeni denar, gotovino, zato je seveda poslovanje s čeki natančno urejeno in podvrženo določenim zakonitostim, ki so v prid kupcu, prejemniku in banki. Poslovanje s čeki je torej mnogo enostavnejše, hkrati pa tudi varnejše, saj ukradenih čekov ni mogoče vnovčiti mimo redne in zakonite poti. Odpade tudi preštevanje denarja, s tem pa delo, ki je pogosto zoprno in sc kaj rado dolgo vleče. Izkušnje kažejo, da se v trgovinah in lokalih, kjer je mogoče plačati s čekom, promet veča. Seveda ne v obliki večjega navala, ampak kot večji dnevni iztržek. Mnogim kupcem oziroma gostom je pač lažje napisati večjo vsoto na ček, kot pa potegniti iz žepa toliko gotovine. Imetniki tekočih računov pa lahko pri Ljubljanski banki najemajo tudi posojila, torej so kupci, ki lahko kupijo več. Ste že pomislili, da bi se jim pridružili? TURISTIČNO DRUŠTVO V KAMNIKU VABI OBČANE MESTA IN OKOLICE, DA PRIJAVIJO TURISTIČNE SOBE NA NASLOV: TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK. CENE IN OSTALE PODROBNOSTI BI DOLOČILI NA POSEBNEM SKUPNEM SESTANKU. Vse občane, posebno pa lastnike TV sprejemnikov in gospodinjskih aparatov obveščamo, da je v Kamniku na Trgu svobode 3 odprt nov servis. Servisna delavnica je odprta vsak dan od 9. do 17. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Manjša popravila opravljamo tudi na domu. Ko boste potrebovali naše usluge, nas obiščite in se prepričajte o kvaliteti popravil. Pridružujemo se tudi čestitkam za 29. november. KEMIJSKA INDUSTRIJA „KAMNIK" KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem za dan republike — 29. november — in priporoča svoje izdelke: RAZSTRELIVA: praškasta, vodoplastična, metanska, seizmična SMODNIKI: rudarski in lovski VŽIGALNA VRVICA: počasi goreča METALURŠKO-LIVARSKA SREDSTVA: eksotermne mase in posipi, termoizolacijske mase in posipi, ločilci, livni praški ALUMINIUM PASTE ALUMINIUM PRAH PIROTEHNIČNI PROIZVODI za rudarstvo, ognjemete PLASTIČNE FOLIJE IN IZDELKE: polietilenski rokavi in folija, polietilenske vrečke, tiskane in netiskane, polipropilen folije in vrečke, tiskane in netiskane ter najlon folije. TITAN, tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik Proizvaja: - cevne spojnice (fitingej v celotnem asortimentu v pocinkani in nepocinkani izvedbi od 3/i „do 2" - navadne in varnostne ključavnice s cilindričnimi vložki za stavbno mizarstvo in pohištvo - ulitke iz temper litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo. Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke in jim čestitamo ob prazniku republike — 29. novembru Slikarstvo, pleskarstvo PLAHUTNIK Kamnik čestita za praznik republike vsem cenjenim strankam in vsem delovnim ljudem. — Opravljamo slikarska in pleskarska dela, 10% popusta in 12-mesečni kredit. Se priporočamo! SVIT KAMNIK čestita ob dnevu republike in priporoča svoje izdelke za široko potrošnjo: purol, neostik, mebloton, lesk, motogril kot tudi tehnično ^keramiko, elektroizolacijski material, modne gumbe! NOVA KEMIČNA ČISTILNICA NA TITOVEM TRGU 8 ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU. ČISTILNICO BOMO ODPRLI DECEMBRA Iskrene čestitke ob prazniku republike - 29. novembru — INDUSTRIJSKO PODJETJE ALPREM KAMNIK priporoča svoje izdelke in usluge: — izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov, pregradnih sten, fasad, itd. iz aluminija — opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst — stavbno ključavničarstvo KOČNA V KAMNIKU trgovsko podjetje na veliko in malo čestita vsem občanom in delovnim kolektivom ob prazniku republike — 29. novembru! ZARJA, obrtno in montažno podjetje Kamnik čestita ob 29. novembru in priporoča usluge v svojih obrtih Priporočamo: — elektroinstalacijska dela, — kovinsko instalacijska, — vodovodno-instalacijska, — kovinsko konstrukcijska, — kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ' KAMNIK čestita ob dnevu republike — 29. novembru vsem občanom in poslovnim prijateljem! Priporoča kvalitetna gradbena dela, ki jih opravlja hitro, solidno in poceni! r Tekstilna tovarna SVILANIT Kamnik čestita vsem svojim kupcem ob dnevu republike, 29.-novembru, in priporoča svoje izdelke: — frotir brisače — frotir plašče za dom in plažo — modne kravate s r TOVARNA USNJA KAMNIK čestita ob dnevu republike in želi mnogo delovnih uspehov kupcem, poslovnim, partnerjem in vsem delov nim ljudem Ob prazniku republike čestita vsem občanom in kupcem LONČARSKA ZADRUGA KOMENDA ŽITO LJUBLJANA OBRAT VESNA v Kamniku čestita vsem delovnim ljudem ob dnevu republike V 7* Čestitkam ob dnevu republike — 29. novembru se pridružuje INDUSTRIJA POHIŠTVA STOL KAMNIK MENINA TOVARNA POGREBNE OPREME KAMNIK ŠMARCA čestita ob dnevu republike vsem poslovnim partnerjem in vsem.delovnim ljudem v r KOMUNALNO KAMNIK PODJETJE čestita ob prazniku republike vsem delovnim ljudem TV GOSTINSKO PODJETJE PLANIKA KAMNIK vsem gostom in občanom čestita ob dnevu republike — 29. novembru — ter se priporoča cenjenim gostom OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK čestita vsem občanom ob 29. novembru MESO KAMNIK čestita ob dnevu republike svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem ★ LJUBLJANSKA BANKA -podružnica Kamnik čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem občanom ob dnevu republike — 29. novembru! v v ŽIVILSKA KAMNIK INDUSTRIJA čestita vsem občanom in poslovnim partnerjem ob dn evu republike — 29. novembru GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, OBRAT KAMNIK čestita vsem občanom ob dnevu republike — 29. novembru H DA JIH NEBI POZABILI Leto 1944 se je bližalo koncu in vse bolj je postajalo očitno, da se bliža svojemu zlomu tudi Hitlerjeva oblast. To pa se ni kazalo v nobenem popuščanju. Nasprotno, prav v tem času so povsod po svetu Nemci z zadnjimi močmi še poskušali ohraniti svoj položaj in v Sloveniji, kjer so se izdajalci začeli zavedati, da bodo morali z okupatorjem deliti tudi poraz in da od ljudstva ne morejo pričakovati milosti, so belogardisti silovito pritisnili. VODE NANDE, aktivist v Šenčurskem okraju, se spominja: , „Oktobra 1944 je sovražnik močno pritisnil na naše javke. Težko je bilo delati, hoditi od hiše do hiše, raznašati literaturo, povezovati vaške in madinske NO odbore. Organizirala se je narodna zaščita, gospodarska komisija. Večkrat so nenadoma prišli nemški žandarji in belogardisti, saj je bilo dosti ljudi, ki so jih obveščali o premikih aktivistov." Zavednih Slovencev pritisk ni mogel prestrašiti, saj so vedeli da , svoboda ni več daleč. V Mostah je delovalo veliko mladink, v mnogih hišah so bile javke, kjer so se zbirali in iskali zatočišče partizanj. Take javke so bile pri Kuharju, Štebetu, Kepcu, Pavlinu, pri Tinčetu. Tinčetova mama, Angela Škrjanc, je pomagala partizanom vse od bitke pri Radomljah. Že pozimi lete 1941 je prišel k njej prvi partizan. Rajko po imenu. Mož je bil februarja, leta 1942 mobiliziran, kmalu nato pa zajet na škofjeloški strani. V Avstriji je v taborišču, kjer je moral delati, zbolel in se nato iz bolnice na Koroškem še bolan vrnil domov. Starejša hčerka Vida, prikupno šestnajstletno dekle, je znala nemško in to ji je prišlo prav, ko je bilo treba pretentati okupatorja. Mlajša hčerka Dana je bila stara šele 12 let, sin Albin pa 6. 6. novembra se je pri Tinčetovih, kakor že tolikokrat poprej zbralo nekaj partizanov, prišel pa je tudi aktivist Nande Vode, da bi se dogovoril še za kakšno skupno akcijo. Partizani so bili: Stanko Boltežar ali Tomov Stanko, Mirko Bernot-Mentor in Zdravko--Burja. Vsi trije so bili mladi, člani mladinsks organizacije, Stanko je bil sekretar. On in Mirko Bemot sta bila tudi člana okrožnega odbora OF. Filip Bernot, Mirkov oče, se spominja: „Ko se je začela vojna, je Mirko komaj končal 5. gimnazijo. Že v šoli je bil napreden in v tretjem letniku so ga tudi izključili zaradi delovanja v "mladinski organizaciji. Leta 1941 so mi okupatorske oblasti zaprle delavnico, Mirka pa so mobilizirali v Lendsberg. Z izkušnjami, ki sem jih pridobi] že v prvi svetovni vojni, sem mu lahko svetoval, kako naj se ogne neposrednemu boju: z brizgalko si je v nogo pod kolenom vbrizgal čebulni sok. Noga mu je otekla, vendar ga ni bolela. Tako je bil 15 mesecev v munchenski bolnišnici, kjer so zdravniki mislili, da ima kakšno južnjaško bolezen. Od tam so ga poslali v Budimpešto, kasneje pa na Dansko, odkoder mu je uspelo pobegniti. 1. aprila leta 1944 je prišel na Županje njive in takrat sem tudi izvedel, da je doma. Mirko je potem delal v specialni četi 00 komenski okraj. Bilje kratkoviden. Spremljal je dr. Zajca, ki je padel na Dobravi pri Komendi ob požigu partizanske bolnice. Bil je tudi okrožni propagandist. Zadnjikrat sem ga videl v juniju 1944. Mislim, daje takrat, 6. nov., padel zaradi izdajstva." Možno je, da ima Mirkov oče prav. Svoboda se je zdela tako blizu in NOV tako močna, da je bilo kar prelahko pozabiti na opreznost iz prvih dni NOB. Partizani so se nekaj dni pred tem v uniformah pokazali na vasi in vsakdo jih je lahko videl. Dovolj je bil eden, ki je ta podatek nesel k belogardistom. Tomov Stanko je prav ta dan dopolnil 23 let. Njegova sestra Cilka je izvedela, da je pri Šinčetovih, pa mu je prinesla nekaj za pod zob. Sedela sta v kuhinji in se pogovarjala, ostali so bili v izbi, kjer je ležal bolni oče, za pečjo pa sta se stiskala tudi oba mlajša otroka. Nenadoma so brez vsakega poprejšnjega opozorila (straža ni bila postavljena) vdrli v kuhinjo belogardisti iz Lahovč z naperjenimi brzostrelkami ter ukazali: „Roke kvišku." Vida, ki je v tem trenutku ravno nekaj držala v rokah, je vse spustila na tla ter bosa in lahno oblečena zbežala v mrzlo novembersko noč. Zaradi njene mladosti beli niso streljali za njo. Cilka je s krikom „Ta bel' so prišli!" stekla v izbo. Belogardisti so razorožili Tomovega Stanka in začeli pozivati ostale, naj se :vdajo. Ven je prišel samo bolni oče, kije vstal iz postelje, partizani se za pozive k predaji niso zmenili, ampak so začeli streljati skozi vrata, ki so vodila v izbo. Belogardisti so se ustrašili in se umaknili iz hiše. Tomov Stanko je to izkoristil in planil iz hiše, vendar so ga tu že pričakale krogle. Ranjen in brez orožja se je zavlekel na senik. Vedel je, da je zanj razpisana visoka nagrada, vedel je tudi, kaj belogardisti počenjajo z ujetimi partizani. Da jim ne bi prišel živ v roke, si je sam prerezal žile. Umrl je na vozu, s katerim so ga peljali v Mengeš k zdravniku, da bi še kaj izvlekli iz njega, preden so ga ubili. Ostali trije so se v splošni zmedi skušali vsak po svoje umaknitL Zdravko-Burja se je umaknil skozi hlev, skočil zadaj na vrt, ki ni bil zastražen, ter srečno ušel. Čez dva meseca pa je padel v Šmarci, kjer je bil doma. Bernot je prišel na belogardiste skozi glavni vhod. Pritekel je na dvorišče, pri vodnjaku pa je padel, smrtno ranjen. Edini preživeli borec, Nande Vode, se takole spominja teh usodnih trenutkov: „Ko se na poziv nismo hoteli predati in se je začelo streljanje, se je vse zgodilo s tako naglico, da je bilo nemogoče slediti natančnemu zaporedju dohodkov. Skozi podstrešje smo se umikali v hlev. Predlagal sem, da bi šel v izvidnico in pogledal, kje so belogardistične zasede. Medtem so se ostali vsak po svoje umikali. Nisem vedel; kje so, še vedno notri ali že zunaj. Potem sem zaradi streljanja domneval, da so šli že vsi iz hiše. Iz hleva sem zlezel ven na svinjak, jurišal na belogardiste in srečno ušel!" Zdaj so se belogardisti lahko znesli nad nemočnimi domačini. Cili so ukazali, naj išče izginule partizane, saj so se sami bali njihovih krogel. Kasneje so jo odgnali v Lahovče, kjer so jo imeli dva meseca, od tam pa so jo odpeljali v Begunjske zapore, od koder sojo izpustih šele 14 dni pred osvoboditvijo, osvoboditvijo. Tinčetova mama ne bo nikoli pozabila belogardističnega nasilja: „Naslednje jutro so nam zažgali skedenj. Imeli smo dobro letino in zgorelo je veliko mrve in žita. Belogardisti so tudi pokradli vse, kar je bilo vrednega pri hiši. Naložili so nas na voz, naju z možem in Tomovo Cilko. Sosedje so nam ponujali hrano in pijačo, preden so nas odpeljali in res sem pila, da bi dobila korajžo pred belogardisti. Odpeljali so nas v Lahovče v farovž in nas zaprli vsakega v svojo sobo. Tepli so me in mi grozili, da me ubijejo, če ne bom tiho in jih ne neham zmerjati. Eden • najhujših je bil Marše. Tako me je pretepal, da je vse teklo od mene. Niso mi mogli do živega. Govorila sem jim, da bo kmalu konec vojne, ko bodo tudi oni odgovarjali za svoja dejanja. Tri dni sem bila zaprta z možem, mlajša dva otroka so zaprli v sosednjo hišo. Tudi kasneje nismo imeli miru pred belimi. Ponoči so prihajali v belih haljah, vdirali v hišo in nas sredi noči pošiljali na zimski mraz." Dnevi pa so bih belogardistom že šteti. To je bila zadnja zima fašističnega nasilja, pomlad je prinesla svobodo. Od takrat je minilo že več kot trideset let. Čas izbriše marsikaj, ne more pa vsega in tudi ne sme. Še so živi tisti, ki so jih pretepali, zapirali, jim požigali domačije ter jim pred očmi pobijali sorodnike in tovariše. Oni ne morejo pozabiti, njihova pričevanja pa bodo ostala v nas, mladih, tudi ko njih he bo več. Morajo ostati, ne samo kot svetal zgled iz preteklosti, temveč kot trdni temelj zavesti o tem, kaj imamo, kako je bila ta naša stvarnost priborjena in kako jo moramo čuvati in izgrajevati. .