PoStnina plačana v gotovini Ljubljana, dne 15. oktobra 1937 Posamezna številka 1 — dinar Izhaja tedensko vsak petek Leto I. — Štev. 9 DELAVSKI LIST ZA STROKOVNA, GOSPODARSKA, KULTURNA IN POLITIČNA VPRAŠANJA Uredništvo: Oglarjeva 41, Ljubljana-Moste — Uprava: Poljska pot 38, Ljub-Ijana-Moste - Mesečna naročnina 4 Din; za Ameriko polletno 8 Din; za ostalo . inozemstvo 7 Din. Slovensko delavstvo mora postati politični faktor (Ob sporazumu.) S sporazumom združene opozicije je vznikla pred delavstvom cela vrsta vprašanj, na katera bo moral delavski razred ne le načelno odgovoriti, temveč tudi aktivno poseči v njihova razreševanja. Z drugimi besedami, ne bo se smel zadovoljiti samo z izjavami, da se strinja ali ne strinja, ampak bo moral tudi sam zastaviti vse svoje moči, da bo zmagala prava demokratična misel. Načelno smo svoje stališče do sporazuma izrazili že v prejšnji številki. Toda to stališče bi bilo nepopolno, če ne bi poudarili svojega nezadovoljstva nad dejstvom, da v vsej akciji za sporazum delavsvo ni bilo niti povabljeno niti vprašano za mišljenje. Zato pa bo tudi to pot do uresničenja dolgotrajnejša, ne glede na to. da se bo delavstvo, povabljeno ali nepovablje no, borilo za dosego vseh tej ciljev, ki približujejo narode Jugoslavije pravi demokraciji. Ko beležimo to žalostno dejstvo, bi ne storili prav, če bi se ne vprašali po njegovih vzrokih. Zelo napačna in naivna bi bila tožba, češ, niso nas povabili, če bi obenem pošteno ne priznali: sami smo krivi, da je do tega prišlo. Prvi in glavni vzrok je naša razcepljenost, neenotnost. Ne mislimo, da se dajo razlike in nasprotja med posameznimi delavskimi stru jami kar čez noč in popolnoma likvidirati, toda dejstvo je, da te razlike niso tolike, da ne bi mogli priti do sporazuma v temeljnih vprašanjih, ki nas danes vse skupaj tarejo: v vprašanjih demokracije, miru in izboljšanja gospodarskega položaja delavstva. Zedinjen na teh vprašanjih bi slovenski delavski razred tvoril armado nekaj sto-tisočev bojevnikov, s katerih voljo in zahtevo bi morali računati sovražniki in zavezniki. Drugi razlog pa so nepravilna stališča, ki jih zavzemajo posamezne struje v delavskem razredu napram perečim političnim problemom, zlasti napram narodnemu vprašanju. To je pokazal z vso jasnostjo posebno sporazum. . Posebno značilno je v tem oziru stališče socialističnega tiska. Ono smatra sporazum za tujo. zadevo, ki se tiče meščanskih strank in v najboljšem slučaju morda še kmetov. Delavstvo pa po mnenju tega tiska na vsem tem neposredno nima posebnega interesa, Sporazum med Srbi in Hrvati je sklenjen Širite »Delavski list« J ako stališče je stalo delavstvo že veliko trpljenja, razen tega je pa že načelno napačno, kajti ono izloča delavstvo iz politične borbe. Niti eno politično vpra- 9. t. m. so vsi časopisi prinesli besedilo sporazuma med srbsko združeno opozicijo in. kmetsko- demokratsko koalicijo kot predstavnikom srbskega in hrvatske-ga naroda. Sporazum se glasi: »Hrvatska kmetska stranka in samostojna demokratska stranka, združeni v kmetskodemo-kratski koaliciji, narodna radikalna stranka, demokratska stranka in zemljoradniška stranka so dosegle naslednji sporazum: I. Zastopajoč načelo demokracije smatramo narodno suverenost kot izhodišče vsake državne organizacije in narod kot izvor vsake javne oblasti. II. Ustava z dne 28. junija 1921 je bila sprejeta brez Hrvatov. Ustava z dne 3. septembra 1931 nima moralne vrednosti, ker je v nasprotju z osnovnimi demokratskimi načeli, sprejeta pa ni bila samo brez Hrvatov in proti Hrvatom, temveč tudi brez Srbov in proti Srbom. Vlada, ki temelji na enostransko sprejeti ustavi in ki se naslanja na nekak tako imenovani parlament, nima nobene avtoritete niti med Hrvati, niti med Srbi. III. Soglasni smo v tem, da je neobhodno potrebno, da se uvede nov ustavni red, ki bi bil zasnovan na načelih narodne vladavine, ustvaril pa naj bi se kot skupno delo Srbov, Hrvatov in Slovencev. IV. Naše stranke, zavedajoče se, da zastopajo tudi srbski in hrvatski narod, zastopajo stališče, da se enkrat za vselej preneha z vsemi nedemokratskimi sistemi in režimi in da se omogoči Hrvatom, Srbom in Slovencem, da sporazumno organizirajo svojo državno skupnost na splošno zadovoljstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. V. Edino pravilna pot k cilju je, da pride na državno upravo narodna vlada, sestavljena iz predstavnikov'vseh političnih strank, ki so v resnici vkoreninjeni v narodu. Takšna vlada bi imela skupaj s krono na dan stopanja na državno upravo pravico: 1. da proglasi začasno osnovni zakon Jugoslavije, s katerim se istočasno ukine ustava z dne 3. septembra 1931. Ta osnovni zakon bi vseboval bistvena načela države, ki so izvensporna in bi veljala do sprejema nove ustave. V osnovnem zakonu bodo sprejete naslednje določbe: a) da je Jugoslavija naslednja, ustavna in parlamentarna monarhija; b) da v Jugoslaviji vlada kralj Peter II. iz dinastije Ka-radjordjevičev; c) da do kraljeve polnoletnosti izvršuje kraljevo oblast namestništvo; d) da so državljanske in politične svoboščine zavarovane in da je zajamčen parlamentarni sistem vladavine in da bo ustavotvorna skupščina sprejela ustavo s takšno večino, v kateri bo večina srbskih, večina hrvatskih in večina slovenskih narodnih poslancev iz ustavotvome skupščine. — 2. Istega dne proglasiti pravičen in demokratičen volivni red in razpisati volitve za ustavotvor-no skupščino. Vlada mora dati jamstvo, da bodo volitve v ustavotvorno skupščino izvršene svobodno, tako da bo prišla do izraza prava narodna volja. Vlada bo organizirala narodno ustavotvorno skupščino po načelih parlamentarizma. VI. Navedene stranke v duhu tega soglasja ustvarjajo blok zaradi skupne borbe za ustvaritev in izvedbo političnega in državnega programa, ki ga vsebuje ta sporazum. Zagreb-Belgrad, 8. oktobra 1937. Aca Stanojevič. Dr. Vladko Maček. Ljub. M. Davidovič. Adam Pribičevič. Jov. M. Jovanovič. Z današnjo številko oostane »Delavski list« tednik! šanje v državi ne obstoji, ki ne bi neposredno interesiralo tudi delavstva. Delavstvo se mora smelo spustiti v politične hoje in jim dajati smer. ki ho koristila demokraciji. Francosko delavstvo je danes močno zato, ker je aktivno poseglo v politične boje od zunanje politike do navidezno od delavstva najbolj oddaljenih vprašanj notranje politike. Ono je postalo s tem politični faktor, to se pravi moč, ki upliva na razvoj političnega življenja, faktor, čigar beseda zaleže bodisi v zunanji, bodisi v notranji politiki Francije. Na ta način si delavski razred pridobi močnega zaveznika — delovne množice mesta in vasi in jih iztrga izpod upliva sovražnika ljudstva in delavskega razreda. Naše delavsko giban je je vselej trpelo — in to mu je že Cankar upravičeno očital — na ozko-grudnem zapiranju v delavske zahteve v najožjem pomenu besede, to se pravi, da se je delavstvo borilo za svoje gospodarske in strokovne zahteve, pozabljalo pa je, da je odgovorno tudi za bodočnost celega naroda. To dejstvo je na eni strani de- lavstvo izoliralo od ostalih delovnih množic, na drugi strani pa je pospeševalo njegovo1 razdrobitev v celo vrsto političnih struj, ki so dokončno privedle delavstvo do tega, da njegova beseda nikjer nič več ne zaleže, j S tem je treba napraviti konec. |Delavski razred mora postati po-jlitični faktor. Korajžno moramo poseči prav v vse probleme našega političnega življenja in se ob strani ostalega demokratičnega ljudstva aktivno prizadevati za zmago vseh tistih ciljev, ki bodo pripomogli do zmage demokracije, do zmage ljudstva. Mati in iena! Kje so otroci in tvoj mož organizirani? LJUBLJANSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE je po Pahorjevih »Viničarjih« uprizorilo spet dve igri, ki bi jih moral videti tudi vsak delavec, oz. delavka. Prva j« angleška »Beraška opera«, ki prikazuje življenje najnižjih v Londonu in izzveni v silen protest proti krivicam v razredni človeški družbi. Druga je ruska igra »Tarel-kinova smrt«, ki jo je spisal A. Suhov-Kobvlin. V njej je razkrinkan ves carski birokratizem, se človek zgrozi nad strašno resničnostjo. O obeli igrah morda še kaj izpregovorimo. Igrajo odlično! Režija obeh iger je v rokah ing. B. Stupice umetniško dovršena. Oglejte si ju čimprej! »Slovenec« je objavil besedilo sporazuma s komentarjem, ki mu je dal naslov »Vtis v javnosti«. Kaj si storil ta mesec za »Delavski list « Kaj pravi »Slovenec« (in tudi »Jutro« se temu pridružuje) v tem »Vtisu javnosti«? 1. Da sporazum ni rešil hrvatske-ga vprašunja. Tega tudi ni hotel, ampak le urediti »proceduro«, to je pot k rešitvi hrvatskega vprašanja, ki se bo rešilo samo v svobodni državi in pod vlado, ki bo predstavljala ljudstvo. 2. Da bi prevzem vlade od združene opozicije in odprava ustave pomenilo državni udar. Delavec, ki beži Iz razredne strokovne organizacije Je dezerter razrednega bojal 3. Da sporazum ne zagotavlja enotnosti države in naroda. Agitirajte za naš tiski Prav s tem pa bo delavstvo ustvarilo tudi najboljše pogoje za čim boljšo rešitev svojih — v ožjem pomenu besede — delavskih zahtev. Vse to pa bomo seveda dosegli e združeni v skupni delavski fronti, v skupni razredni delavski stranki, ki bo dvignila politično aktivnost delavskega razreda do najvišje stopnje. In prav to nam je potrebno, če nočemo, da bodo šli tudi bodoči sporazumi in podobni dogodki mimo nas, mimo delavskega razreda. —n. Stran 2. DELAVSKI LIST »Slovenec« od 12. t. m. pa ima k vsem tem dodati še to, da je bil sporazum objavljen ravno tisti dan, ko je radi žalne obletnice vse delo počivalo. Še izposojene šale Dobrota je sirota (Nezaposleni, ko so ga v vseh bogatih hišah odslovili brez miloščine.) Vse se je podražilo, samo leskova mast je še vedno zelo poceni. Drobne vesti Ko Mussolini še ni bil fašist (malo čudno se sliši), je izdal brošuro »Jan Hus, mož resnice«. Brošura, ki naj bi vzbudila pri čitalcih mržnjo proti vsaki vrsti tiranije nad duhom in telesom, je seveda danes v Italiji prepovedana. Na madridski fronti je padel Blagoje Parovič, politični komisar XIII. brigade, doma iz Hercegovine. Tri oklopne ladje po 30.000 ton je naročila sovj. vlada v Ameriki. Na vsaki ladji bo deset topov kalibra 40.5 cm in več manjših. Dva amnestirana. Poslanca Trbič in Dimič, ki sta bila kriva atentata na predsednika vlade, dr. Stojadinoviča, sta amnestirana. — Trbic je bil obsojen na 4 leta, ki jih je z vsemi olajšavami začel preživljati v Sremski Mitroviči, Dimič je pa po atentatu zbežal v inozemstvo. Sedaj sta oba amnestirana. V papeževi rezidenci v Vatikanu bo inštalirana najmodernejša radio-stanica na 3 antene, katero bo za Kristusovega namestnika na zemlji zgradilo neko nemško podjetje. Občni zbor zadruge Ustanovni občni zbor »Delavske sloge«, gospodarske in podporne zadruge slovenskih delavcev v Ljubljani, se vrši v nedeljo 17. oktobra ob 9. uri dopoldne v stranski dvorani hotela in restavracije Lloyd na Sv. Petra cesti. — Pridite! Dva važna dogodka Te dni sta se zgodila dva važna dogodka v notranji in zunanji politiki. »Ker se razmere niso spremenile«, je odstavljen z dnevnega reda konkordat. Dalje je predsednik vlade odšel v Pariz, da se pogovori o obnovitvi jugosl.-francoske prijateljske pogodbe. i. Razen tega je začetkom meseca bilo šest mini- strov in drugi postavljeni na njihova mesta. Politični krogi tolmačijo te dogodke kot posledico sporazuma opozicije. Valencijska vlada bo umaknila tule prostovoljce, če tudi Italija umakne svoje Pred važnimi koraki Anglije in Francije Anglija in Francija sta predložili Italiji, da se v troje pogovorijo o najbolj perečem vprašanju španske vojne t. j. o vprašanju prostovoljcev. Italija je to odbila in zahtevala, da se stvar rešuje pred diskreditiranim odborom za nevmešavanje. ker ve, da se tam nič ne bo uredilo. Anglija in Francija pripravljata ostre korake napram Italiji. Vendar Anglija precej okleva. Tako so pričakovali, da bo Francija odprla svojo mejo napram Španiji, Anglija je pa to preprečila. Valencija ima dobro votjo Predsednik španske vlade Ne-grin je izjavil, da je Valencija pripravljena umakniti s fronte vse tuje prostovoljce, če isto stori tudi Italija. Ta pa najbrž ne bo pristala na to, ker bi v tem slučaju španski vladi ostala vsa armada španskega ljudstva, general Franco pa bi ostal ,brez vojske. kot mi za časa Lavalove vlade, pod istim priganjaškim sistemom. Radovedni smo, če 'oni ne bodo iskali izhoda. Poprej je bila pot na delo —- pot v klavnico, danes gremo z veseljem na delo. Pot z dela je bila poprej — pot v revščino, danes gremo z veseljem z dela k svoji družini, ker ne gleda iz otroških lic glad in beda. Mi Slovenci, ki uživamo gosto- LJotič straši po Kranju V nedeljo, 10. oktobra t. 1., so imeli Ljotičevci v dvorani Narodnega doma svoj ustanovni občni zbor. Navzočih je bilo kakih 40 njihovih pristašev iz vse Gorenjske. Referirali so: Šturm iz Ljubljane, Triller i. dr. Občni zbor je vodil kranjski zobozdravnik dr. Demšar, katerega si bodo delavci dobro zapomnili, ker oni so si do sedaj hodili k njemu zdravit zobe. Navzoča je bila tudi opozicija, ki je bila številčno močnejša. Takoj pri prvi točki dnevnega reda so izvolili odbor. Izvoljeni so bili: kot predsednik dr. Demšar, tajnik neki Žerjal, ki je pribežal iz italijanskega fašizma, da pomaga v Jugoslaviji uvesti fašizem, ter neki delavstvu zelo poznani Ganter in Beneš iz Ju-gobrune. Idealen odbor! Govorniki so ostro napadali demokratično Francijo in ostale demokratične države, izredno so pa poveličevali Hitlerja in Mussolinija. Grozili so indirektno s koncentracijskimi taborišči. Navzoči delavci so takoj začeli protestirati in kritizirati njih izvajanja ter vzklikali: Živela demokracija, živela svoboda, dol s fašisti, dol s tehnično unijo, nočemo fašizma, ki pripravlja vojno, naj živi svoboda, hočemo dela in kruha, nočemo diktature! Prijavil se je k besedi tudi delavec, ki pa ni dobil besede. Pri Ljotičevcih ne sme nihče drugi govoriti nego sami. Na povelje vodje zborašev: »v zbor!« so nastopili zboraši napram opoziciji. Zaključek je bil prav buren, ki pa se je končal šele pred narodnim domom v drevoredu ob izmenjavanju klofut in boksanju. Napadli so fašisti, ki so dobili potem tudi svoje lekcije po zasluženju. Če ne bi orožništvo poseglo vmes, bi prišlo do hujših pretepov. Razveseljiv je bil enoten nastop delavstva proti fašizmu, ker so skupno nastopili delavci vseh političnih smeri. Dokaz je tu, da se da enotno nastopati proti fašizmu. Treba bo le več discipline, poguma in odločnosti. Hrvatski križarji Dne 3. oktobra se je vršil pregled hrvatskih križarjev, o katerem je bila obveščena vsa javnost v mestu in na vasi. Na pregled niso bili pozvani samo uniformirani križarji, temveč tudi meščani. Prišlo je okoli 500 križarjev. To vojsko so sestavljali šolski otroci, duhovniki, usmiljenke, dijaki, brkati starci, večinoma obrtniki, nekaj mladih mestnih frajlic in okoli 20 v vaških oblekah in zelo elegantnih. Vodja križarjev Protulipac je imel govor, v katerem je orisal program krščanskih križarjev. Najprej je omenil, da se križarji borijo, da se Hrvatska vrne na tisto stanje, kakor je bilo pred 300 leti in to pomeni v srednji vek. Omenil je tudi, da se kri žar ji borijo za svobodno Hrvat-sko. Tisti, ki je ljudskofrontaš, ni Hrvat, treba ga je zatreti. Povedal je, da izhajajo na Hrvat-skem neki časopisi in knjige, katere je treba vse sežgati. Govoril je proti legalni španski vladi in za generala Franca. To je bila glavna tema na pregledu križarjev: z mečem in puško nazaj v srednji vek. Kaj pravijo slovenski križarji na to? Pismo iz Francije Sodr. urednik! Prosim te, da objaviš v »Del. listu« ta moj dopis. V raznih časopisih, ki prihajajo iz Jugoslavije v Francijo, čitamo, kako je v Franciji pod vlado ljudske fronte slabo. Resnici na ljubo moram sam na sebi ugotoviti, da ni bilo v Franciji za delavca še nikdar tako dobro, kakor je sedaj pod vlado ljudske fronte. Seveda ni še raj, vendar se vsaki dan zboljšava. Kritizira se nas izseljence, da smo organizirani v komunističnih sindikatih, akoravno cel svet ve, da C. G. T. ni komunistični sindikat. Dokler ni bila na vladi ljudska fronta, je bilo za vse delav- ce zelo slabo. Sedaj smo si priborili 40 urni teden in 12 dni letno plačanega dopusta, povišanje plač in zvišanje družinskih doklad. Jaz imam 6 otrok in dobim na delovni dan 20 frankov družinskih doklad. Komu se imamo zahvaliti, tistim ki nas obrekujejo? Ne! Našim organizacijam, naši enotnosti s francoskim delavcem, ki smo se skupaj borili za boljše življenje. Slovenci smo tukaj pridno na delu, razvili smo že dve zastavi naših sindikatov, eno 12. septembra v Pas de Calais, drugo 19. septembra v Sallamines Couri-eres. Našim obrekovalcem v domovini svetujemo naj pridejo v Francijo, vzamejo kramp in lopato, pa v jamo, za isto plačilo ljubnost plemenitega francoskega naroda pod vlado ljudske fronte, znamo ceniti naporno delo vlade ljudske fronte. Zato apeliramo na vse jugosl. izseljence v I ranciji, da se oklenejo svojega sindikata S. G. T. ter se borijo s francoskim proletarijatom ramo ob rami; da se razmere še zboljšajo. P. A. Mussolini verjame, da bo postala Evropa fasistična Na veliki paradi v Berlinu je Mussolini odkrito povedal, da sta Nemčija in Italija z orožjem pomagali upornikom v Španiji. Mussolini je to imenoval borbo proti boljševizmu, »režimu rob-stva«, gladu in krvoprelitja, ki vodi v propast. Dobesedno je povedal: Mi smo se lotili orožja v Španiji, ker je dalo tisoče italijanskih fašistov svoje življenje za zapadno kul- turo, katera še lahko vzklije, če se bodo narodi Evrope pridružili naši revoluciji. Mi in vi (Nemci in Italijani) ne prihajamo na meje, da delamo šablonsko propagando. Mi vemo, da bodo zmago izvojevale žive sile naših narodov in da bo Evropa jutri fašistična, ne s pomočjo naše propagande, temveč potom historičnega razvoja. Zakal so razne iiredbe nastopile ravno sedaj Sodrug, ki je poročal v »Del. listu« o delavskem zborovanju, ki se je vršilo 20. septembra t. 1. v Ljubljani, je v svojem poročilu omenil, zakaj so te uredbe nastopile ravno sedaj, kateri gospodarski razlogi so dali vzpodbudo vladajočim, da so nam dali take zakone. Želi, da bi se vršilo o tem predavanje, ali pa da bi »Delavski list« to povedal. Zato sem se namenil, da napišem to v »Delavskem listu«. Kapitalistično gospodarstvo še ne more več dvigniti do prospe-ritete, razmerje proizvodnje in porabe je izgubilo ravnotežje Sredstva, katera danes kapitali-tično gospodarstvo uporablja, so nezadostna, ona ne morejo ustva-iti možnosti zaposlitve proletarskih množic, še manje pa morejo vplivati na zboljšanje materialnega položaja delovnega ljudstva. Razne injekcije, katere so zamišljene za olajšanje, ne mo-ejo rešiti brezposelnosti, še manj pa vprašanja gospodarskega položaja proletarijata. Stalno naraščajoča draginja poslabšuje položaj delavcev, tako da se delavska mezda ne sme več računati po povprečni višini, temveč nasprotno, povprečno povišanje draginje je potrebno izračunati za koliko je delavska mezda padla. V času, ko še vrednost denarja ni tako padla, so delavci izvedli odločno akcijo za povišanje svojih plač. Iz stotin delavnic in tovarn so šle množice delavcev v stavke, da si na^ ta način popravijo svoj položaj. Ogromne mezdne akcije so preprečile nadaljnje znižavanje mezd. Toda kapitalisti so iskali na drugi strani izhoda — v inflaciji. Oni so porabili denar za nepremičnine, za vojne akcije itd., potem so dvignili cene proizvodnji in vsem življenjskim potrebščinam v državi, nasprotno pa ravno na račun domačega trga znižujejo cene produktom, ki jih izvažajo. Na ta način so se zaostrila razredna nasprotstva do skrajne mere. Da se bodo razredna nasprotstva zaostrila, so oni predvidevali, oni so se proti iznenadenju, katera bi potom štrajkov prišla, zasigurali. S pojavom inflacije se je pojavila tudi uredba o minimalnih mezdah. S to uredbo so želeli onemogočiti delavske tarifne akcije, in s tem izročanje delavcev v neusmiljeno izkoriščanje kapitalistov. To je bila spodbuda vladajočemu razredu, da je izdal uredbo o minimalnih mezdah, ne koristiti delavcu, temveč ovirati gospodarske akcije proletarijata. U. C. V Zagrebu je začel izhajati nov delavski list »Novi list«. Urejuje ga sindikalni funkcionar Miroslav Pintar. List piše za politično delavsko stranko, za tesno sodelovanje z drugimi demokratskimi strankami ter o vseh drugih delavskih vprašanjih. Izhaja tedensko in stane dinar številka. Za spoštovanle principa proletarske demokracije »Radnik«, glavni organ Pokrajinskega odbora U. S. S. za* Hrvatsko in Slavonijo, je objavil sledeči članek, ki ga prinašamo v celoti. S člankom se popolnoma strinjamo in nas veseli, da vladajo na Ilrvatskem v strokovnem gibanju boljše razmere kot v Sloveniji. Proletarska demokracija v strokovnih organizacijah, kakor tudi v celotnem delavskem gibanju je prvi predpogoj za izpolnjevanje tistih nalog, ki so namenjene organizaciji. Mi bomo razpravljali o razrednih strokovnih organizacijah. Ob tej priliki bomo podčrtali, da imajo naše strokovne organizacije nalogo, da zajamejo vse delavce in privatne nameščence. Potom teb organizacij lahko naše gibanje v velikem obsegu mobilizira delavce in nameščence v borbi za vsakodnevna vprašanja v razrednih organizacijah. Naše gibanje lahko obdela velik del delavcev in nameščencev za svoje provoboritelje v duhu razredne delavske ideologije. Tukaj se pa v prvem momentu pojavijo vprašanja, kako se da te delavce pridobiti za razredne strokovne organizacije. Mi vemo, da se delavski razred ne zaveda svojih objektivnih interesov in da se tudi v današnji družbi ne bo, ker delavci podležejo meščanski ideologiji v šoli, v cerkvi in potom ožjega dotika z malomeščansko družbo. In baš zaradi tega delavci in nameščenci zahajajo v verske in druge politične organizacije. Postavlja se vprašanje: kako te delavce in nameščence pridobiti za razredne strokovne organizacije? Na verskih in političnih vprašanjih se delavstvo ne more pridobiti, da takoj čez noč sprejme nasprotna verska in politična načela Delavstvo in nameščence se lahko pridobi na gospodarskih in vsakodnevnih vprašanjih, kot so vprašanja: obdržanje ali povišanje mezde, stanovanjsko vprašanje, draginja, brezposelnost, sprememba socialne zakonodaje, kjer so vsi enako prizadeti. Ni dvoma, da je križanje poetičnih, verskih in nacionalnih vprašanj lahko zavora pravilnemu razvoju borbe, koncentracije in mobilizacije delavcev, kakor so lahko drugi politični predpogoji, ki omogočajo mobilizacijo delavcev. Zaradi tega mora delavsko razredno strokovno gibanje izvršiti dvoje: da ni organizacijsko politično strankarsko odvisno, vendar mora strogo paziti in delati na to, da pripravi politične predpogoje za močnejšo mobilizacijo delavskega razreda. Kakorkoli je zgrešeno in usodepolno za pravilen razvoj strokovnega gibanja organizacijsko vezanje za katero koli politično stranko, ravnotako je zgrešeno in usodepolno odrediti strokovnemu gibanju politično neu-tralnost. Podčrtali bomo tisto, kar omogoča strokovnemu gibanju mobilizacijo delavstva, tudi tistega dela, ki se nahaja v raznih političnih in nasprotnih gospodarskih organizacijah. Prvi predpogoj za dosego tega mora biti akcijska in organizacijska enotnost pri organiziranem delu delavstva v razrednih delavskih strokovnih organizacijah. Drugi predpogoj je, da se v delavskih strokovnih organizacijah spoštuje princip proletarske demokracije in demokratičnega centralizma. Kaj pa je proletarska demokracija? Ona e sinonim (istovetnost) objektivnih ju subjektivnih interesov celega delavskega razreda. Ker pa delavski razred ne more biti tolmač svojih interesov v vsakem slučaju, odpada ta naloga na najbolj prepričani in organizirani del delavcev. Ce organizirani in najsposobnejši del delavcev pravilno tolmači svoje interese in akcije celega delavskega razreda; pridobiva na ta načj1? ne" organizirane, katerill zaključki postanejo istovetni z zaključki organiziranih. Zaradi tega je nepravilno postavljanje interesov organiziranih delavcev nasproti neorganiziranim ali celo organiziranim v nasprotnih organizacijah. Demokratični centralizem ima to nalogo, da omogoči, da pride do izraza proletarska demokracija; stremljenje in sklepi članov ene strokovne zveze in enega strokovnega pokreta v ožjem in širšem smislu morajo priti do izraza preko centralnih inštanc in forumov. Zato ne morejo biti centralni forumi nekaj posebnega in ločeni od proletarske demokracije. Nasprotno biti morajo najvišja stopnja, kjer se bodo tolmačili interesi delavskega razreda in izvajal princip proletarske demokracije. Samo tedaj, kadar so centralni forumi tolmač interesov in stremljenj celega del. razreda in kadar negujejo in izvršujejo voljo organiziranih članov; kadar so forumi in člani povezani s čvrsto disciplino, kadar vzajemno izvajajo sklepe centralnih teles in kadar forumi izvajajo sklepe članov, takrat šele pride do izraza prava proletarska demokracija. Sama disciplina ne more rešiti toliko raznih in važnih vprašanj gibanja. Forumi, ki vsa vprašanja rešujejo z diktatom in z disciplino, postanejo objektivni kršilci najosnovnejših elementov proletarske demokracije in demokratskega centralizma, s tem pripeljejo objektivno do dekoncentracije delavskih sil in do slabitve udarne moči delavskega razreda. Številni spori v našem gibanju so sledili baš radi nerazumevanja teh najosnovnejših elementov Oni so dovedli v nekaterih krajih do po-i>olnega razsula naših moči, a istočasno do objektivnega pojačanja organizacij, katere so povezane s političnim pokretom naših razrednih nasprotnikov. Nam danes ni potrebno o tem teoretizirati. Za nami stojijo izkušnje, nam dejstva kažejo, kje smo napravili napake, ako hočemo odpraviti te napake, moramo pristopiti k reševanju tistih vprašanj, ki so dovedla do teh pojavov. Naše gib TRBOVLJE Delovne razmere stavb* delavcev T. P. D. je iz svojih ogromnih letnih dobičkov investirala težke milijone za obnovo in povečanje svoje električne centrale blizu separacije ob Savi, ki bo v par letih popolnoma neodvisna od svoje dosedanje dobaviteljice, falske elektrarne. Pri teh delih je T. P. D. angažirala kar štiri podjetja in sicer: Gradbeno podjetje Dukič in drug, gradbeno podjetje Tonnies. obe iz Ljubljane, ter še dve podjetji iz Berlina, ki bosta montirali generatorje in peči. Pri vseh teh stavbnih delih je zaposleno približno do 100 delavcev. Vsi ti delavci so pa neorganizirani in brez zaupnika. Zato je povsem razumljivo, da postopajo podjetja z njimi, kakor se jim zljubi. Kolektivna pogodba se absolutno ne upošteva. Tako se ne upošteva angleška sobota, *za čezurno delo se ne plačuje zakoniti pribitek 5%. Istotako ne plačuje podjetje 100 odstotni pribitek za čezurno nočno delo itd. Poleg te grobe kršitve kolektivne pogodbe prenaša delavstvo še vsakodnevne šika-nacije in priganjaštvo, pri katerem se zlasti odlikujeta preddelavec Pihler in delovodja Hiickl od podjetja Tonnies. Slednji. ki je fanatičen pristaš Hitlerja ter v izbiri psovk prav nič skromen, ima delavce za vse. samo za ljudi ne. Če hoče delavec svoj košček kruha v miru po-užiti, se mora skrivati, da ga ne nahruli ali požene domov. Te dni pa je prikipela potrpežljivost delavcev do vrhunca, ko je vodstvo podjetja hotelo uvesti novo metodo, da se za tisti Pas, ko delavci použivajo svoj kruh. podaljša delovni čas. Delavstvo podjetja Tonnies se je pa temu nezakonitemu poskusu energično in kompaktno uprlo, ter v svoji vztrajnosti tudi zrna galo. Razumljivo je, da podjetje tega poraza ne more preživeti zato je začelo izvajati represalije ter še isti dan vsemu delav stvu štirinajstdnevno odpovedalo, vrhu tega pa pustilo vsak dan po pet delavcev za kazen doma, ker so se »bundi«. Zaradi vseh teh abnormalnih delovnih prilik t. j. gaženja kolektivne pogodbe, šikanacij in prigan jaštva tako pri podjetju Tonnies kakor tudi pri podjetju Dukič, svetujemo in pozivamo delavce na sledeče: Organizirano stavbinsko delavstvo si je po težkili borbah pri dobilo svojo kolektivno pogodbo, ki naj za silo ureja delovno razmerje med delavci in podjetji. Zatorej čuvajmo energično in vztrajno povsod in kjerkoli, kar je enkrat priborjenega. Vsako iskanje svojih zakonitih pravic pri podjetjih individualno (posamezno) je obsojeno že v naprej na neuspeh. Podjetja se uklone jo le organizirani sili. Uveljavljenje in točno izpolnjevanje kolektivne pogodbe je edino mo goce potom organizacije. Zato vsi v stavbinsko organizacijo! darji in našo deco proletarska bolezen — jetika. Mi rudarji ta napredek na so-cialno-zdravstvenem polju vsekakor toplo pozdravljamo. ilansko zborovati je Dne 3. oktobra t. 1. se je v delavskem domu vršil članski sestanek podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije. Povod za ta sestanek« je dala zadnja spontana stavka. Dnevni red tega sestanka je bil sestavljen sledeče: Akcija in taktika. Poročal je centralni tajnik Z. R. J. s. Arh. Vsa izvajanja so se sukala okoli zadnje stavke, o nepravilnem zadržanju članov Z. R. J. napram svojim funkcionarjem v tej stavki. Poudarjal je, da je članstvo Z. R. J. pred akcijami slabo in pasivno, v akcijah se pa preveč izpostavlja. Pravilno stališče je zavzel s. Arh, ko je dejal, da je članstvo Z. R. J. preveč pasivno pred akcijami. Vprašamo se pa, zakaj je članstvo Z. R. J. pasivno? Ali je tega krivo samo članstvo? Ne! Krivda leži na nas vseh in sicer na vodstvu, ker ne sklicuje dosti sestankov in shodov pred akcijami, da članstvo o akciji razpravlja in se za stvar pozanima in s tem postane aktivno. Na nas članih pa zato. ker premalo pritiskamo na vodstvo, da nas stalno obvešča pred akcijami in v akcijah. S. Arh pravi, da mora članstvo ščititi svoje voditelje pred neorganiziranimi in jim dati avtoriteto. Da, članstvo mora ščititi svoje voditelje, če ti zavzemajo pravilno stališče v akciji: če pa ti v akciji ne zavzamejo pravilnega stališča, jih pa ne more ščititi, ker je to v škodo organizacije. Kar se pa tiče avtoritete voditelja, si jo pa voditelj pridobi sam s pravilnim nastopom v akcijah pri organiziranih in neorganiziranih. član Z. R. J. Rudarji dobe svoje okrevališče Rudarji, člani bratovskih skladnic, smo dolgo, dolgo časa zasledovali »delovanje« raznih komisij, ki so na račun bratovske skladnice raziskovale primeren teren za okrevališče rudarjev. Slednjič se je le našel primeren prostor pod prijazno Golico na Gorenjskem, kjer bodo našli zatočišče naši bolni rudarji. pa tudi naši rudarski otroci, Kljub temu, da gotovi krogi tako radi govore o izboljšanju stanja rudarjev in poživljenju konjunkture (za T. P. D.), je še vedno precej razpasena med ru- Zahvala Podpisani se sodružno zahvaljujem vsem delavcem iz samske hiše Loke 193, ki so mi v stiski, povzročeni zaradi moje nezaposlenosti, priskočili na pomoč z zneskom 127 Din ter mi s tem vsaj začasno pomagali. Prav tako se zahvaljujem tudi delavcu Jancu Ivanu za njegovo pomoč. Vsem sodružna hvala! Zupančič Alojz. Tekstilci POBREŽJE - MARIBOR Dopis iz tekstilne tovarne Karel Thoma II. po končanem delu domov. Nekatere bolj slabotne delavke so že popolnoma obupale. V svojem obupu so zahtevale od ravnatelja, naj jih pnsti zopet na dveh strojih delati, ta jih je pa kratko odslovil: »To j!e nemogoče; če ste spočetka lahko delale na štirih strojih in pri tem zaslužile, boste tudi sedaj morale. Če hočete kaj zaslužiti, se morate pač potruditi.« Ogromna večina ne zaslužimo niti .350 Din na 14 dni. In s tem naj prehranimo sebe in družino. Nekaterih izmed nas se že loteva skrajni obup. Kaj nam je storiti? Pred stavko je bilo v naši tovarni 75% organiziranih v Splošni del. strok, zvezi. Ker pa tavka in kolektivna pogodba ni uspela tako, kakor smo želele, smo zapustile organizacijo, namesto da bi kljub temu vztrajale, čeravno so bili naši najboljši sodrugi izključeni, in bi se naprej borile. Radi te napake danes same nosimo na naših ramah vsa bremena podjetnikovega izkoriščanja. Hočemo, da se zopet ustanovi Strokovna organizacija, toda hočemo tako vodstvo, kateremu bomo zaupale, ki se bo borilo ramo ob rami z nami. za naše interese kakor tudi za interese vsega tekstilnega delavstva Jugoslavije. Zato se bomo organizirale v Savezu šivačko odeč-nih radnika, v katerem je organizirano tekstilno delavstvo ostale države, in ki je edini predstavnik tekstilnega delavstva Jugoslavije. Tkalka. KRANJ Čas je, da se tudi me delavke iz naše tovarne oglasimo v »Del. listu«, ker uživa ta list naše po polno zaupanje. Naš položaj po staja z dneva v dan slabši. Po neuspeli lanski stavki je začela uprava racionalizirati obrat. Vrši to popolnoma na račun naše delovne zmožnosti in naših živcev. Do lanskega leta smo delale v tkalnici na dveh strojih. Po stavki pa so začeli montirati poleg dveh še tretjega, pozneje pa še četrtega. Nekatere delavke so se začele posluževati še tretjega stroja, računale so na višji zaslužek. Stvari so se razvijale dalje, danes mora delati večina delavk na štirih strojih. Zaslužek je bil od začetka res večji, sedaj so pa uvedli nove akordne postavke, znatno nižje od prejšnjih. Poprej s° plačevali za en »šus« 47 par, sedaj pa 25 par, tako da nekatere ie zaslužijo na štirih strojih to-iko, kot poprej na dveh strojih, ri tem pa je delo na štirih strojih naravnost moreče. Stalno se trgajo niti, stalno se stroji ustav-jujo, treba je vedno vezati niti, stroje popravljati itd. S strahom, pričakujemo pričetek dela, popolnoma izmučene se vračamo V našem lepem gorenjskem mestu Kranju imamo tudi močno razvito tekstilno industrijo. V vseh tekstilnih tovarnah je zaposlenih preko 4000 delavcev in delavk. Človek, ki potuje z vlakom skozi Kranj, misli na prvi pogled, da vlada v Kranju blagO' stanje za delavstvo. Toda resni ca je baš nasprotna, blagostanje res vlada, pa ne med delavci temveč za podjetnike. Jugočeška tovarna, v kateri sem zaposlen, ima 1300 delavcev. Razmere tovarni niso urejene, kakor bi morale biti. Novo sprejete delavce plačuje podjetje po t Din na uro. V tkalnici pa mora novo sprejeti delati 14 dni do tri tedne brezplačno, potem sprejema pet mesecev okrog 100 Din na 14 dni. Akordni sistem še sedaj po enem letu ni urejen kakor ga predvideva kolektivna pogodba. Delovni čas je bil do nedavnega 10 ur dnevno, delijo se drakonske kazni po 40 Din.. Poslovni red ne obstoja V JugoBruni se vrše od strani paznikov šikanacije; gotovi pazniki prihajajo na delo pijani ter zmerjajo delavce z biki, smrkov-ci in raznimi drugimi priimki. V tkalnici se ne plačuje po pogodbi, delovni čas kršijo sami delavci in mojstri, ki navaja jo delavce, da delajo preko 8 ur na dan, seveda brez zakonskega pribitka Stroji so skoraj sami stari, katere so na Češkem zmetali v staro železo; materijal je tak, da se težko izdeluje in delavec ne more izvršiti zadostno storitev, zato je šikaniran in kaznovan, kazni pa se ne stekajo v fond, ki je namenjen za razne podpore, temveč podjetje te kazni obdrži zase kot odškodnino za slabo izdelano blago. V tkalnici že eno leto obljubljajo ventilacijo, kupljena je že sicer v Zagrebu; varnostne naprave ne odgovarjajo, dogajajo se nepotrebne nesreče, ambulan-ce pa ni v nobenem oddelku. Kadar ni mizarskega mojstra v tovarni, morajo delavci, ki se ponesrečijo* po dežju in slabem vremenu hoditi do vratarja. V ... » - - | Delavstvo je sito prepirov v stro- osrednji ambulanci tudi nimajo kovnih organizacijah, delavstvo dovolj pripomočkov za prvo pomoč. Stranišča so nehigiensko urejena brez vode ter spominjajo na vojne latrine, tudi kopalnice ni v tovarni. Na novo sprejetega delavca pokliče ravnatelj v pisarno in ga vpraša, kateri politični struji pripada, katere časopise čita, potem mu pa svetuje, naj se ne organizira; kaj to pomeni, ve vsakdo, ki pride v pisarno. V tovarni »Inteks« morajo delavke delati na štirih strojih, zaslužijo pa manj kakor poprej na dveh strojih. V tovarni Sire se krši delovni čas, dela se 10—12 ur dnevno. Zgodilo se je, da so morali nekateri delati 34 ur brez odmora. Iz tega se vidi, da tekstilno delavstvo v Kranju preživlja težke čase. Drugič poročam še več. I. I. Delavstvo se mora zavedati, da se razmere toliko časa ne bodo popravile, dokler delavstvo tega samo ne bo hotelo. Neorganizirano in neenotno delavstvo proti organiziranemu kapitalu nič ne opravi. .Kapital od svojih namišljenih pravic ne odstopa, odstopi samo. če se ga na to prisili- Op. ured. Sodrug Ferlič Janez Dne 13. sept. t. 1. je umrl sodrug Ferlič Janez, tekstilni delavec v Jugočeški v Kranju. Ferlič ni dolgo bolehal, v petek je še delal, v soboto je šel k zdravniku, ki pa ni polagal nobene važnosti na njegovo bolezen. V torek je bil prepeljan v bolnišnico, v kateri je čez en teden umrl. Sodr. Ferlič je bil zaveden član Splošne del. strok, zveze, sedaj pa Saveza šivačko odečnih radnika, Vzajemnosti in naročnik Del. lista«, član del. tekstilne zadruge, odločen borec za delavske pravice. Ohranimo ga v častnem spominu in nadaljujmo delo. ki ga je moral sodr. Ferlič prekiniti. Njegovim sorodnikom in prijateljem pa izrekamo naše sožalje. Zadružništvo .Vse delavstvo kranjskega in škofjeloškega okraja opozarjamo, da se je ustanovila Delavska nabavljalna zadruga, r. z. o z., s sedežem v Kranju, ki ima namen, z lastnim obratnim kapitalom, zbranim med delavstvom v obliki deležev, pomagati potom skupnih dobav do cenejšega na kupa vsega v gospodinjstvu in gospodarstvu potrebnega blaga. Velike koristi imamo od skupnih nabav, ker na ta način dobimo blago pristno pod ugodnejšimi pogoji in nižjimi cenami, ker v zadrugi so izključeni vsi posredniki in prekupčevalci. Umevno je, da ostane ves dobiček zadrugi, odnosno članom zadruge. Vabimo vse delavstvo kakor tudi obrtnike, da se tej prepotrebni prvi delavsko-gospodarski ustanovi v Kranju pridružijo. Član lahko postane vsakdo, ako plača pristopnino 5 Din in vsaj en delež 100 Din; delež se izjemoma lahko vplača tudi v obrokih. Čimprej bo zadostno število priglašenih članov in zbran zadostni kapital, se bo pričelo z naba- vami blaga. Zato je dolžnost vsakega delavca in obrtnika, da postane član te zadruge in s tem pripomore, da se delavstvo čimprej tudi gospodarsko osamosvoji. V slogi in skupnosti je moč! Zadrugar B. F. Cerknica Prav malo se sliši iz naše lepe Notranjske ob Cerkniškem jezeru, pa ne radi tega, ker imamo vsega dovolj. Mizerije mogoče po celi Sloveniji ni večje kakor je pri nas. Lesna industrija slabo uspeva. Delo se plača tako mizerno, da najbrž nikjer tako. Tovarna lesnih izdelkov v Martinjaku plača v akordu 20—30 Din na dan in to moškim v polni moški dobi. Ženske pri politira-nju največkrat na koncu tedna morajo še dodati za polituro. Kazni tako drakonske, prav tako kakor na plantažah na otočju južnega morja. Neki delavec je zamudil pol šihta. podjetnik, vzor izkoriščevalca, je na priporočilo svojega valpta kaznoval dalavca za poltedensko plačo. Priganjaški sistem je razvit do skrajnosti, varnostne naprave so nezadostne in pomanjkljive, nesreče se vrste za nesrečo, naš okraj bo poln invalidov in pohabljencev, če bo šlo tako naprej. Dobro bi bilo, da bi si gospod inšpektor dela ogledal to socialno podjetje, poprašati bi moral seveda tudi delavce, kako se jim godi. Lastniku podjetja pa bi moral pojasniti, da obstoja poleg drugih zakonov tudi zakon o zaščiti delavcev in uredba o zaščitnih in higienskih napravah in zaščita delavskih udov, ne samo zaščita privatne lastnine podjetnikov. Mi delavci sami se pa moramo organizirati v svoji razredni strokovni organizaciji, vsak izgovor, da organizacija nič ne napravi, je jalov. Organizacija je vedno taka, kakršni so člani. Če vlada med Člani mrtvilo, je tudi v organizaciji mrtvilo. Če so člani aktivni, inicijativni in borbeni, je tudi organizacija borbena. Mi se moramo izobraziti, mnogo či-tati, čitati časopise, ki se borijo za delavske pravice. Zato smo zelo veseli, da prihaja tudi »Delavski list« v naš siromašni kraj in bo tudi naša naloga, da bo prišel »Del. list« tudi v vsako delavsko družino, ker »Del. list« v resnici zastopa delovno ljudstvo. Zato agitirajmo za »Del. list«! Malli, Količevo Dne 2. oktobra se je pripetila v papirnici zopet težka nesreča. Delavec Češko Franc je prišel med delom pri papirnem stroju št. 1 med valje in cilinder, ki je bil vroč. Opekel se je po obrazu in gornjem delu telesa ter si zlasti močno poškodoval roko, ki mu jo je potegnilo med valje. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Stroj je slabo zavarovan in ga je ined pogonom nemogoče čistiti, kar je moral Čečko. Delavec. Ali so zaupniki že pozvali inšpekcijo dela, da pregleda zaščitne naprave? Op. ured. Borba proti,Delavskemu listu' Tudi pri nas je »Del. list« na-etel med delavstvom na splošno zadovoljstvo in odobravanje. Že dolgo smo pogrešali list, ki bo res odkrito in odločno zastopal coristi vsega delovnega ljudstva. Vsi se s stališčem »Delavskega lista«, ki se bori za enotnost strokovnih organizacij, za delavsko stranko, za enotnost vseh akcij sploh, ki jih delavstvo vodi v rnrbi za izboljšanje' svojega položaja, popolnoma strinjamo. Saj je to zahteva delavstva samega. hoče, da se s takšnim početjem, ki škoduje delavskemu gibanju, enkrat neha. Enotnost v strokovnih organizacijah, enotnost vsega delavstva v borbi za boljši kos kruha, brez razlike svetovnega nazora, to zahteva-danes delavstvo in to naj bo tudi vodilna misel vseh funkcionarjev in voditeljev delavskega gibanja. Koristi vsega proletarijata in vsega delovnega ljudstva jim morajo biti. vedno prvo pred očmi. Zato ne moremo razumeti ss. Petejana, Eržena, Jelenca in dru-ih delavskih voditeljev, ki na- mesto, da bi pozdravili izhajanje »Del. lista«, pa vodijo ogorčeno borbo proti njemu in proti vsem tistim, ki ga razširjajo. Očitajo nam razbijaštvo, da mečemo delavskemu gibanju polena pod noge, da »rušimo« s tem enotnost, ki je za delavstvo danes tako potrebna. Prepovedujejo nam pose-čanje raznih predavanj, sestankov in prireditev ki se vršijo v Del. zbornici z izgovorom, da smo nevaren element, ki rušimo in razbijamo delavsko gibanje kjerkoli nam je mogoče. Grozijo nam, da nas bodo že onemogočili v svojem »razbijaškem delu«, da naj ne mislimo, da smo na Kranjskem ali na Primorskem, ampak da se naj zavedamo, da smo na Štajerskem ter da mi tukaj »Del. lista« ne bomo širili (sodr. Jelen). Sodrugi! Ali vse to delavstvu koristi? Ne! Tako početje delavstvu škoduje, ker ga razdvaja in ovira v njegovi borbi. Zato se nam naši sovražniki lahko mirno posmehujejo, češ: Glejte jih, saj se sami med seboj prepirajo, ne morejo se boriti proti nam. Re$ je tako. Kako naj se uspešno borimo, ko se prepiramo med seboj! Zato ima kapital lahko delo. Znižuje delavstvu mezde, uvaja delavstvu sovražne zakone, izvaja nasilje, diktature nad delovnim ljudstvom itd., in to vse radi tega, ker nismo enotni, da bi se postavili v bran in terjali svoje pravice. Zato kličemo ss. Petejanu, Erženu in Jelenu i. dr.: dovolj je prepirov in sovraštva med nami! Ne zapostavljajte interesov proletarijata, ne ovirajte ga v njegovi borbi! Uvidite potrebo sporazuma, potrebo po enotnosti strokovnih organizacij, potrebo po enotnosti del. stranke, potrebo vsega, kar je za interes proletarijata nujno! Ker le združen proletarijat v zvezi z vsem ostalim delovnim ljudstvom v »Ljudski fronti«, bo lahko priboril človeštvu boljšo bodočnost. Prizadeti delavec. Žene Vsakdanja zgodba Anka je delala v tovarni in 6 skromno plačo vzdrževala sebe in svojo mamo. Bila je redna in delovna. Toda bila je tudi mlada. Gospod šef si jo je zaželel — poizkušal je na ta in oni način. Anka je vedela, kaj jo čaka, izogibala se ga je, kolikor se je le dalo. Ko ni več mogla drugače, je odločno nastopila: »Prodajam vam za uboge pare svojo delovno silo, sebe in svojega telesa pa ne!« Drugi dan je dobila denar in knjižico. Potem — zgodba odpuščene delavke, ki išče službo v kraju, kjer so podjetniki šefovi prijatelji... To kar se je zgodilo njej, se dogaja vsak dan na stotine mladim dekletom. Samo da mnoge klonijo — stiska je prevelika, obljube presijajne. Čez nekaj mesecev ali tednov pa sledi še običajnejša zgodba: šef se naveliča in skuša odstraniti svojo žrtev, da bi bolj nemoteno vjel novo. Nekaj časa gre iz rok v roke v tovarni, dokler se ne znajde zlomljena na cesti. — Kdo bo varoval našo čast? Podjetnik ne! Vsaka zase? To jo sicer res obvaruje pred padcem, toda pripelje v brezposelnost. Našo čast bomo branile skupno s pomočjo naših strokovnih organizacij, ki nas edino lahko zaščitijo. Drage sodruiice Zaščitene smo v zakonih — zakoni se ne izvajajo, izdajajo nove uredbe — naš položaj se ne izboljša. Kapital računa na našo delovno silo, tako da naše število iz dneva v dan raste; kapital pa tudi računa na našo nezavednost in neorganiziranost in naše mezde so nizke, tako da je škandal. Pri istem stroju in pri enakem delu kot ga vrši moški, izkori ščajo nas za polovico manjšo plačo. Uredba o starostnem zavarovanju nam prinaša še hujše udarce kot delavcem. Sodružica! Ali ne misliš, da smo tega tudi same krive? V strokovnih organizacijah nas je malo, za važna vprašanja vsega de-lavsiva in naroda se skoro nič ne zanimamo. Vsaka trpi v svojem kotu. Zato pa vsak z nami pometa! Usoda vsake izmed nas, ni nekaj posebnega, ampak tako se godi ženi v kapitalistični dražbi. Družba in z njo usoda pa se da izpremeniti! Izpremenili jo bomo! Pri tem pa moramo tudi me krepko pomagati in stati v isti vrsti z zavednimi sodrugi. Zato da bomo za to pomoč bolj izobražene, zavedne in bor bene otvarja naš list sedaj, ko postaja tednik, svoje predale bolj na široko radodarno tudi nam. Pišite v list, da bomo ena za drugo vedele kako se nam godi, da bomo skupno našle izhod iz tega. Prav tako kakor si bo ce-okupen proletarijat sam moral priboriti svoje pravice, si jih bomo morale priboriti tudi me. Vsaka od nas je zase odgovorna! V založbi »Žena in dom« je izšla nova knjiga Angele Vode-tove »Spol in usoda«. V njej bo našla vsaka izmed nas odgovor na nešteto vprašanj. Potem pa še pravijo, da niso :ašisti. Na ustanovnem občnem zboru Ljotičevskega »Zbora« v nedeljo v Kranju so hoteli vreči neko delavko iz dvorane — češ da žene nimajo nič iskati tam cjer se odloča njihova usoda! General Franko je izdal uredbo, da morajo vse žene med 17. in 35. letom obvezno služiti v socijalnih pomožnih ustanovah in organizacijah španske falange. (Hrv. Dnevn.) Prof. A. Lurjes v Sverdlovsku in prof. Cackin v Leningradu in Kareliji sta s posebno medicinsko metodo pomagala pri porodu 113.000 nosečih žen, ki so vse srečno rodile brez porodnih bolečin. (Radnik.) Urednica ženske rubrike. Japonski roparski pohod na Kitajsko Japonski poliod ustavljen. Kitajska armada pri Šanghajn se je krepko postavila v bran in ne popusti niti koraka. Toda na severu Japonci vendarle potiskajo kitajsko vojsko v provincah Hopej in Šanshi, kljub temu, da se Kitajski vojaki junaško branijo. Šele rdeča armada zapadnih kitajskih republik je zaustavila pohod. Japonci pripravljajo veliko ofenzivo v procinci Hopej. Japonci uporabljajo strupene pline. Japonci trdijo, da ne vodijo vojne s Kitajsko, temveč hočejo z njo prijateljsko pogodbo. To »prijateljsko pogajanje« pa je najstrašnejša vojna, ki ruši vse. Japonci se ne drže nobenih običajev, ki so se v vsaki vojni spoštovali. Rušijo cela mesta, ubijajo žene, otroke, starce v tisočih. Bombardirajo bolnice in poslopja rdečega križa, uničujejo nevtralne mednarodne teritorije. Sedaj so Japonci začeli uporabljati strupene pline. Na več frontah so jih že rabili. Na proteste odgovarja japonski princ Konoje, da to niso tisti stari »pravi« strupeni plini, ampak neki drugi, ki pa pravtako povzročijo smrt. Kitajci se junaško branijo. Občudovanja vredno je junaštvo, s katerim se kitajski narod bori proti japonskemu prodiranju. Kitajski vojak, ki je nekoč pod nacionalističnimi generali veljal za najslabšega na svetu, je danes, ko se bori v svoji narodni armadi lahko vzor vsemu svetu. Na vseh frontah, posebno pa pri Šanghaju daje nepričakovan in hraber odpor. Kitajski narod se pa v boju z Japonci tudi neprestano združuje in krepi. Kitajska je bila prej razcepljena na štiri dele: devet kitajskih provinc je bilo neodvisnih od osrednje vlade v Nankingu, ena provinca je pripadhla Japoncem, štiri province so tvorile sovjetsko Kitajsko republiko (Kansu, Suijuan, Mingsia in Šen-si) in samo devet jih je priznalo nankinško vlado. Čim je začela vojna z Japonsko, so se sovjetske province in njihova rdeča armada podredila vrhovni komandi in vladi v Nankingu. To je bil začetek ujedinjavanja Kitajske. V vseh provincah raste razpoloženje za narodno enotnost. Ravno te dni sta se nankin-ški vladi priključili v novi provinci Šantung in Kvangsi. Ves kulturni svet proti japonskemu barbarstvu. Proti japonskemu barbarstvu se dvigajo glasovi iz vsega kulturnega sveta. Preds. Združenih držav Roosewelt je ostro obsodil japonsko rušenje svetovnega miru. Pravtako Društvo narodov. Delavci v Angliji, Ameriki in drugod nočejo razkladati in prevažati japonskega blaga. V teh državah najodličnejši civilni, vojaški in cerkveni predstavniki organizirajo bojkot japonskega blaga. Mnogi kulturni delavci so v proglasih obsodili zločinsko početje Japoncev (n. pr. angleški univerzitetni profesorji). Pogodba s Francijo podpisana 12. t. m. sta preds. vlade Sto-jadinovič in franc, zunanji minister Delbos podpisala podaljšanje jugosl.-francoske prijateljske pogodbe za pet let. Vsem naročnikom in kolporterjem »Delavski list« je začel izhajati s 15. oktobrom vsaki teden v petek. Vse naročnike prosimo, da točno plačujejo naročnino, vse tiste pa, ki so v zaostanku, enako prosimo, da nam zaostalo naročnino poravnajo. Ravnotako prosimo kolporterje lista, da in-kasirani denar vsake 14 dni obračunajo. Vsem, ki ne bodo naročnine poslali, bomo morali list ustaviti. • Uprava. Radi preobilice gradiva nismo mogli vseh došlih dopisov objaviti. Prosimo pa vse dopisnike , in prijatelje lista, da nam stalno dopisujejo, ker bomo sedaj, ko je »Delavski list« postal tednik, vedno vse objavljali. Želeli bi tudi. da se oglasijo v >Del. listu« žene, mladina, kulturni delavci in športaši. V prihodnji številki bomo njim otvorili stalne rubrike. Uredništvo. »KAJ MORA VEDETF DELAVEC« Brošurica o minimalnih mezdah, ki jo je izdal s. Leskovšek, se še dobi. Brošura stane 2 Din in jo naročajte v upravi. Sodru-ge, ki še niso obračunali, prosimo, da to storijo. Brezvestno dejanje V noči od nedelje 3. okt. t. 1. do ponedeljka je bilo na tukajšnjem pokopališču prevrnjenih večje število nagrobnih spomenikov. To podlo delo je v občini napravilo silno ogorčenje. Mi marksistično usmerjeni delavci, spoštujemo pieteto, verski čut in versko tradicijo, najostreje obsojamo tako brezversko početje brezvestnih ljudi. Pri nas na Črnučah je tako, da kadar se naredi kako tako brezvestno dejanje, so vedno krivi »komunisti«, J ki jih je na Črnučah toliko, da večernih urah ni drugega na cesti kakor »komunisti«. Mi najodločneje protestiramo proti takemu neutemeljenemu sumničenju in takemu postopanju proti nam. Mi dobro vemo, da je namen podiranja evharističnih križev, kapel, nagrobnih spomenikov in požiganje raznih domov, netiti med delovnim ljudstvom politične strasti in medsebojno sovraštvo, ki je v korist tistim političnim strujam, ki nikakor ne morejo trpeti enotnosti delovnega ljudstva. Mi vsi pa, ki se zavedamo, kaj pomeni enotnost delavcev in kmetov, ne delamo dejanj, ki bi ranila narodni ali verski čut poštenega slovenskega de- lovnega ljudstva, zato Vam še enkrat pravimo: iščite zločince tam, kjer so; med nami jih ni, kljub temu,