DELAVSKA ENOTNOST PoStnlmi pfafiana ▼ gatovttS Danes v novi Jugoslaviji, v našem novem državnem sistemu, v novem načinu proizvodnje, je povsem drugačen odnos delavcev do dela in danes lahko mirne duše gledamo v svojo bodočnost. Maršal Tito GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto H., štev. 35 Ljubljana, 36. avgusta 1946 hbaja vsak petek — Cena Din 2. 0 nekaterih problemih v delu sindikalnih organizacij Zveze lesnih delavcev Maršal Tito med kranjskim delavstvom Na našem prvem kongresu, a nato tudi na konferencah federalnih tajništev, katere so se vršile po kongresu, so bjlj pravilno nakazani mnogi uspehi v delu Zveznih sindikalnih organizacij. Posebno so bili podčrtani uspehi pri množičnost; naše Zveze, katera šteje danes preko 43.000 vpisanih članov, 530 podružnic, 30 vplačevalnie in 59 krajevnih odborov. Polet in iniciativa delavcev v tekmovanju-sta zajela tudi delavce in nameščence lesne industrije in lesni delavci so pokazali lepe rezultate, dali lepo število udarnikov in iznajditeljev novih metod dela. Zadovoljivi rezultati so bili tekom tekmovanja doseženi tud; na kulturno-prosvelnem in.fizkul-turnem sektorju. Razumljivo je, da se ne komo venčali s slavo doseženih uspehov in to še predvsem ne zaradi tega, ker so kongres in za njim trdi federalne konference pokazale celo vrsto napak in nepravikiost; v delu Zveznih organizacij. Organizacijsko vprašanje. Najštbkejša točka organizacijskega vprašanja naše Zveze j.e pomanjkanje kadra. Točneje: pomanjkanje izkušenega kadra sindikalnih funkcionarjev. Odtod imamo ta položaj, da se mnogi naši nižji sindikalni forum; ne znajdejo v vsakodnevnem sindikalnem delu. V mnogih primerih jim manjka iniciative. Nekater; podružnični, pa tudi krajevni odbori nimajo svojih sej niti enkrat mesečno, nekateri pa imajo seje samo od časa do časa. Razumljivo pa je, da čas ne čaka. Z vso pravico zahtevajo delavci, da se njihova' sindikalna organizacija nujno ukvara z vsemi aktualnimi vprašanji, tud# z najmanjšimi, Zato delajo takšni forumi veliko napako, kadar imajo seje v velikih časovnih presledkih, ker tu kažejo svojo neaktivnost. Te neaktivnosti ne morejo opravičiti z ničemer. V forumih naših organizacij ni prostora za one ljudi, kateri so svojo funkcijo sprejeli bolj zaradi časti, pri nas n; »častnih« funkcij Organiziran,] delavci zahtevajo od svojih funkcionarjev aktivnost jn odgovornost za zaupano jim delo. Ko govorimo o organizacijskem vprašanju, je še vedno naš odnos do naših mladih tovarišev, prav tako do udarnikov in mladih iznajditeljev, predvsem pa do tovarišic, sektaški. Malo je v podružničnih odborih in v odborih Zveznih organizacij mladih delavcev, udarnikov in izumiteljev. Pa prav iz teh vrst moramo zajeti nove kadre, nove ljudi, najboljše iz naše srede, kateri so svoj izpit v tekmovanju položili najbolje, tudi te moramo izbirati v forume naših organizacij. Ce bomo vod-il; takšno kadrovsko politiko, bcmo sistematično reševali vprašanje sposobnega, iniciativnega in odgovornega kadra sindikalnih funkcionarjev. V našo Zvezo še nismo zajeli vseh gozdnih delavcev. Ta problem še ni rešen v večin; naših sekretariatov. Da ta naloga ni že popolnoma izvršena, zato imamo več ob-k jektivnih razlogov. Neenoten teren na gozdnih posečinah in delna navezanost gozdnih delavcev na zemljo (polproletarci) ima kot posledico težave prf povezovanju naše organizacije. K rešitvi tega vprašanja moramo pristopiti tako, da se pri eni podružnici na gozdni manijpulaciji, katera ima več gozdnih s edin, formirajo sekcije podružnice, Te sekcije, naj bi imele svoje odbore, katerih predsednik in tajnik bi bila v plenumu uprave podružnice. Tako bi imeli vsi organizirani ‘delavc tudi svoje neposredno vodstvo na kraju, kjer delajo. Najbližji krajevni odbori in krajevne podružnice, oziroma odbor; podružnic v podjetjih naj nudijo neposredno pomoč podružnicam gozdnih delavcev. Ta naš sindikalni aktiv mora od časa do časa obiskati kraje, , kjer gozdni delavci delajo in poučevati naše tovariše, kako naj razvija> delo v sindikatih. Tako bcmo pomagal; gozdnim delavcem in izgrajevali sindikalna kader, kateri se bo potem s časom v delu osamosvojil. Vprašanje rednega plačevanja članarine ne smemo zapostavljati. P0 poročilih ni v juliju tega leta veliko člarov plačalo članarine. Res je, da je precejšen del gozdnih delavcev šel na kmečka dela in se bo vrnil na gozdno delo, ko bo začelo jesensko sekanje drv. Sedaj ne govorim o teh delavcih. Mislim na tiste skupine podružnice, katere sploh niso dvignile markic za svoje člane za mesec julij. To se ne more opravičiti. Z vso pravico zahteva članstvo točnost pri manipu]lirjnju s članskimi marki-cami, naši podružnični odbori pa naj organizirajo zbiranje čanarine tako, da ne bodo vsega dela naložil] blagajniku, ampak da bo imel blagajnik svoje pomočnike, k; bodo po oddelkih (in gozdnih sečinah) v podjetju nabirali članarino. Tekmovanje. V začetku našega članka smo omenil; uspehe delavcev in nameščencev v prvomajskem tekmovanju. Čast je to za našo Zvezo, da imamo v lesni industriji stotine udarnikov, izumiteljev in pohvaljenih delavcev in nameščencev. -Uspehe v prvomajskem tekmovanju vidimo tudi pri znižanju cen produktom lesne industrije. ■»Majsko tekmovanje je prav tako dalo lepe » rezultate tudi v. materialnem izboljšanju življenjskih pogojev in dela delavcev in nameščencev, kar se kaže tud; v dviganju realne mezde. Toda. k0 govorimo o nadaljevanju tekmovanje (novembrsko tekmovanje), tu se naše sindikalne organizacije niso znašle. Namesto, da bi sekretariat; in sama cen- tralna uprava bili aktivnejši v dajanju neposrednih navodil podružnicam v tekmovanju, so se omejili na oglede terena. Zaradi tega je tudi pri nas v lesni industriji prvo tromesečje novembrskega tekmovanja pokazalo padec. Namesto, da bi ojačali agitacijo in propagando za novembrsko tekmovanje, smo m; sami dopustili, da razume mnogo delavcev to tekmovanje kot kampanjo. Ker nismo znali razvit; iniciative delavcev, je tekmovanje zaostalo. Če hočemo te napake odstraniti, moremo vztrajati na tem, da se vpeljejo v vsa podjetja, kjer so zato dani pogoji, tehnične no:me. V podjetjih pa, kjer ni pogojev za tehnične norme, naj se preko akordnega dela postavijo norme, katerih višino bo določila praksa šema. Uprave podjetij morajo vpeljat; norme, naše sin-dikakie organizacije pa jim bodo vsestransko pomagale. Uprave podjetij so prav tako dolžne seznanit; podružnico s proizvodnim načrtom, a nato bo komisija izdelala načrt ne samo za celotno podjetje, ampak tudi za oddelke v podjetju. Nato mora podružnični odbor organizirati tekmovanje med delavci enega- oddelka, med posameznimi oddelki in tekmovanje celega podjetja z drugim podjetjem. Tekmovalne komisije, ki jih izvolijo podružničn; odbori sami, bodo odigrale važno vlogo s tem, da bodo delavce sproti seznanjale z rezultati tekmovanja. Odbor.] podružnic pa morajo stalno pošiljat; tajništvom svoja poročila o tekmovanju. Udarniki in iznajditelji. Več pažnje kot so jo posvečale doslej, morajo posvetiti sindikalne organizacije najboljšim med nami — udarnikom. Kdor preseže v Uredbi o udarnikih predvideno normo (20 %, kjer je -norma utrjena,' a 30 %, kjer ni utrjena), je udarnik. Medtem pa je precej primerov, kjer podružnice niso videle mnogih udarnikov in iznajditeljev. V dejstvu, da ponekod ni norme in ne evidence ter kontrole rezultatov de^a, je vzrok, da je pri udarnikih v lesni industriji takšno stanje (n. pr. v Sloveniji, v Srbiji). Zaradi tega se stavlja pred vse naše sindikalne organizacije naloga, da posvečajo več pažnje vprašanju udarnikov in iznajditeljev. Omogočit; jim morajo, da se okoristijo z vsemi ugodnostmi, katere so. jim zagotovljene z zakonom. Ekonomska vprašanja. Bolj kot do sedaj se moramo zanimati za vsa vprašanja, ki so v tesn; zvezi z življenjem in delom delavcev in nameščencev. Mirno lahko rečemo, da je to velik nedostatek, ki se je pojavil v novembrskem tekmovanju. S tem ne mislimo reči, da. se v tej smeri sploh ni delalo. Hoteli smo naglasiti, da se je malo delalo. Vprašanje pravilnega jn hitrega oskrbovanja delavcev z živil; dn dragimi potrebščinam; preko zadrug in zadružnih skladišč, nato priprava kuriva za zimo, higienski pogoj pri delu itd. so vprašanja, katera naj bodo prva skrb naših sindikatov. Vsa ta vprašanja moramo na. pravilen način reševat; do konca, ne da jih pustimo rešena le ria pol. Kulturno - prosvetno delo. Kultumo-pro-svetno delo naših organizacij še vedno ni dobilo one vseobsegajoče širine. Reči hočemo, da se razvija enostransko. Poleg drugih vej kultumo-prosvetnega dela moramo še bolj skrbeti za ideološko politično izgradnjo našega članstva. Na podlagi čitanja našega tiska in sodelovanja v njem, na podlagi stenčasov in ustnih časopisov, skupnega branja in študija našega tiska, na podlagi predavanj, z diskusijo o temah iz. področja marksizma-leninizma n a. množičnih sestankih delavcev in nameščencev bomo močno pomagali našim tovarišem, da se bodo izgradil; v zavestne ustvarjalce novega družbenega reda. Zbirajoč vse te probleme v delu naših sindikalnih organizacij, moramo mi lesni delavci stremeti za tem, da jih čimipreje obvladamo, da bomo napravili še en korak naprej v smislu organizacijske okrepitve našega sindikata in da bomo z uspehom nadaljevali plemenito tekmovanje, katero je predpogoj za dviganje splošnega materialnega, kulturnega in političnega položaja delavskega razreda in delavskih množic. VAŠO STAJKIC, sekretar Zveze les. del in nam. Jugoslavije V tovarni gume Kranjskemu delavstvu se je izpolnila vroča želja — maršal Tito je iznenada obiskal tovame v Kranju. Med ostalimi si je ogledal tudi Jugoslovanske tvomice gume v Kranju. Ko je prebivalstvo Kranja zvedelo, da se nahaja tov. maršal v tekstilni tovarni Jugobrune in da obstoja možnost, da bo posetil tudi tvornico gume, se je zbrala pred tovarno ogremna množica kranjskega prebivalstva in mladine kakor tud; pionirjev iz Julijske krajine. Ob tričetrt na pet se je pripeljal maršal T:to v spremstvu tov. Mihe Marinka, predsednika vlade LRS, in tov. ministra" Leskoška. Navzoč je bil tudi sin maršala Tita, višji oficirji in drugi. Množica ga je pred tovarno navdušeno pozdravila in klici: Tito! Tito! Tito! niso'prenehali. Vse oči so bile uprte v tov. maršald, ko je stopil iz avtomobila, Prj vhodu v tovarno je maršala Tita pozdravil tov. upravnik Mikuš Maks ter predstavniki sindikata in delavskih zaupnikov. Maršal Tito si je želel ogledat; ves proces proizvodnje v tovarni. Predvsem se je podal s spremstvom v''sestavljalnico, kjer sestavljajo iz raznih surovin in kemikalij gumijeve zmesi. Ogledoval si je s posebnim zanimanjem vse vrste kavčuka, naravnega kakor tudi umetnega. Zanimal se je, od kod prihajajo surovine in kako je z njimi. Iz sestavljalnice se je podal v valjamo, se ustavljal pr; posameznih kalandrih ter opazoval delo zlasti pr; kalandru, kjer se meša guma s sajami. Podrobno se je zanimal za zmesi ter stavljal delovnim tovarišem pr; delu razna vprašanja. Ogledal si je tudi delo v stiskami, kjer se izdelujejo razne vrste prešanih izdelkov. Od tam se je podal v oddelek za obnovo avtoplaščev, kjer se je pomudil dalje časa, ker ga je posebno zanimalo, kako se iz stare, že popolnoma obrabljene gume, izdela spet avtoguma, ki po svoji trpežnost; ne zao-s^a..mno20 za novo. V oddelku za vulka-nizacijo plaščev za kolesa si je z največ-j.im zanimanjem ogledoval vse delo ter počakal do izgotovitve plaščev v tem oddelku. Med ogledovanjem pa je nagovoril jn povprašal delavca tov. Perka o končnem postopku pri izdelav; plaščev. Maršal Tito se je zelo razveselil izjave, ki mu jo je dal tov. upravnik, da smo prav te dni prj izdelavi plaščev za kolesa dosegi; predvojno produkcijo. Pri tej prilik; se je tov. maršal posebej zanimal, če tovarna izdeluje tudi zračnice za kolesa, nakar se je podal v oddelek, kjer se iste izdelujejo. Tu š; je zopet ogledal potek izdelave zračnic. Razveselilo ga. je, da se iste tudi sedaj izdelujejo, ker mu je dobro poznana potreba našega delavstva glede gumijastih proizvodov. Maršal Tito namreč dobro ve, da se nad polovico gorenjskega delavstva vozi na delo s kolesi, in sicer do 15 km daleč- V oddelku za izdelavo tehničnih cevi si je ogledal proizvodnjo istih, posebno pa še onih, k; se izdelujejo za državne železnice. V naslednjem oddelku, kjer se konfekcio-nirajo plašči za kolesa, je želel videti ves. proces proizvodnje. Bil je presenečen, da se v tako kratkem času izdela plašč za kola Nasmejanega obraza je ogledoval izdelovanje duš za nogometne žoge, k; jih naši fizkulturniki nestrpno pričakujejo. Sam je opazil na pol izdelane opanke, ki si jih je z naj večjim zanimanjem ogledoval Vidno zadovoljen pa je bil tov. maršal. ko je ugotovil, da izdelujemo tudi klinasta jermena, ki jih prvič izdelujemo dema v Jugoslaviji. Posebno se je tov. maršal zanimal, kako je s štednjo surovin in pogonskih sredstev. Bil je vidno vzradeščen, ko je videl v oddelku za gumšranje platna pripravo, s pomočjo katere se nad polovico za zmes porabljenega bencina zopet pridobi. Ves čas maršalovega obiska je tovaria polno obratovala, tako da je mogel tovariš maršal opazovati ves postopek izdelave kavčukovih predmetov. Delavstvo" je „ delalo za časa obiska z največjim elanom, da dokaže m,aršalu svojo skrb in pripravljenost za obnovo naše domovine,- Kljub temu delovnemu elanu pa so oči delavcev neprestano uhajale na maršala Tita, k; jih je pri tem prav prijazno pozdravljal. Vse v tovarni je bilo nasmejano jn radostno razpoloženje je kazalo, kako so vsi veseli njegovega obiska. Vsakomur v tovarni je srce nenavadno utripalo, kajt; rned nami je bil prvoboritelj za delavske prqvjce, naš Tito. Po ogledu obrata so tov. maršala pozdravili mladinci. Mladinki Levstikov; in mladincu Ambrožiču, ki sta. *nu izročila šopke, se je prav prisrčno zahvalil in jima naročil, naj toplo pozdravita vse mladince in mladinke v tovarni. Ko se je tov. maršalu pred odhodom iz tovame zahvalil tov. upravnik v imenu vseh za njegov obisk, mu je obljubil, da bo ta dan vzbudil v tem delovnem kolektivu novih sil in volje do zvišanja produkcije. Nato je maršal Tito Obvezno naročil, naj v njegovem imenu pozdravi najprisrč-neje vse delavce in nameščence ter oči-vidno zadovoljen zapustil tovarno, pozdrav-ljan z nepretrganimi vzkliki navdušene množice. Vsak trenutek je bilo navdušenje množice pred tpvarno večje. Prihajale so nove množice, ki so hotele videti maršala ter izraziti svoje veselje, da se nahaja v njihov; sredini. Posebnega duška s; je dala mladina — pred tovarno so bili zbrani tudi pionirji iz julijske krajine — z nepretrganimi klici Tito! Tito! Tito! Vsi, ki so prisostvovali odhodu maršala Tita, pa ne bodo pozabili trenutka, ko sta mu izročila šopke mala pionirka in pionirček in jih je maršal Tito toplo poljubil, mala pionirčka pa sta se mu pogumno oklenila okrog vratu. Ko je zagledal maršal Tito italijansko zastavo s peterokrako zvezdo, se je takoj podal do pionirjev, k; so na oddihu v Kranju,, se z njimi razgo-varjal, prejemal od njih cvetje in jim podajal roko. Toda čas je -bil maršalu Titu kratko odmerjen- Njegove dolžnosti sp ga kkcale in moral se le posloviti. Ogromno navdušenje zbrane množice pa je našlo svoj izraz v klicih Tito, Tito, Tito! še potem, ko so avtomobili že zapustili prostor pred tovarno. V Jugobrum Tovariša maršala je sprejel delegat dr. Nagy ter mu predstavil zastopnike delavstva tov. Laharnarja Jožeta, predsednika sindikalne _ podružnice, tov. Brezarja Franca, starešino delavskih zaupnikov, predstavni OF tov. Cmsna Franca—Četa jn sekretarko LMS tov. Bajželj Ivanko. Tov. Laharnar ga je v imenu delavstva pozdravil in izrazil dobrodošlico, nakar je s svojim spremstvom začel ogled tovarne. Od predilnice do opreenljevalnice s; je ogledal ves delovni proces od trenutka, ko požirajo stroj; bombaž, do lepo a'djustirrnega blaga, pripravljenega za skladišče, odkoaer se razpošlje odjemalcem. Vidno je bilo njegovo zanimanje za vse faze produkcije in si je več strojev natančno ogledal in opazoval naše spretne delavce pri delu. Ko s; je ogledal vso tovarno, se je tov maršal podal s spremstvom v sindikalne prostore, kjer mu je tov. Bajželj Ivanka v imenu vsega delavstva poklonila lep šopek rdečih cvetic, tov. Kalan Tončkamu je izročila lično skrinjico z vzorci blaga, ki ga izdelujemo, s pripombo, koliko vsakega blaga smo v svobodi že producirali, tov. Tepina Leopold pa mu je izročil sliko, ki predstavlja prve začetke našega podjetja. Med tem časom se je nabralo pred poslopjem na stotine delavcev in delavk, ki so z nepopisnim navdušenjem pozdravljali tov. maršala, ko se je prikazal or izhodu in ga poprosili, da bi jim spregovori. Čeprav se mu je mudilo, je ustregel želji delavstva, ki ga je ob koncu njegovega kratkega govora, v katerem je poudaril važnost udarniškega dela za obnovo dežele, navdušeno pozdravljalo. Hirovna konferenca Albanija je bila za-»adnlm zaveznikom d obrodila samo v času vojne Pretekli četrtek je govoril na mirovni konferenci v Parizu predsednik albanske vlade generalni polkovnik Enver Hodža. Vodja hrabrega albanskega naroda, narodni heroj Enver Hodža je v svojem govoru nazorno orisal krvavo borbo albanskega naroda za zmago nad fašizmom, obenem pa je povedal, da Albanija s tem, da lahko na mirovna konferenci poda svoje stališče glede mirovne pogodbe z Italijo, še ni dobila svoje pravice. Albanija sr je s krvavo borbo za zavezniško stvar pridobila pravico, da sodeluje na konferenci z istimi pravicami kakor 21 držav, ki so priznane kot zavezniške države. Generalni polkovnik Enver Hodža je dejal med drugim: »Albanski narod prihaja na to konferenco z dvignjeno glavo, prepričan, da je do konca izpolnil svojo nalogo zaveznika. Albanski narod, majhen po številu, toda velik po delih, bi moral sodelovati na tej konferenci z istimi pravicami kakor vsi ostali zmagoviti narodi. Ta narod je užaljen, ker so ga postavili v Isto vrsto z Avstrijo, ki ni izstrelila niti ene krogle proti Nemčiji, pač pa je nasprotno pošiljala svoje ljudi, da ubijajo naše žene in otroke, da požigajo naša mesta in vasi v sodelovanju z Nemčijo.« Ko je generalni polkovnik Enver Hodža s prepričljivimi dokazi zavrnil obtožbe grške profašistične vlade in jih prikazal v edino pravilni luči kot imperialistične in osvajalne težnje, ki so danes dobrodošle svetovni reakciji, je zahteval od mirovne konference, naj nudi mirovna pogodba z Italijo Albaniji trdno poroštvo, da bo onemogočena obnova italijanske imperialistične politike napram Albaniji ter da se odvzame Italiji vsaka možnost, sklicevati se na 7. april 1937, ali pozneje, da bi lahko podala kakršne koli zahteve v pogledu Albanije. Enver Hodža je nato izjavil, da predlaga Albanija s tem namenom nekatere amendemente. Ti bi obstojali v sledečem: 1. Albanska delegacija misli, da še vedno ogrožajo vojaške, pomorske in letalske sile, ki so ostale Italiji, mir in varnost njenih sosedov in je zaradi tega mnenja, da jih je treba še zmanjšati. 2. Svet ministrov je prepustil konferenci nalogo, da odloči o rep a radijskih zahtevah Francije, Jugoslavije, Grčije, Albanije in Abesinije napram Italiji. Toda De Gasperi si je v svojem govoru prizadeval, čeprav v zmerni obliki, da osvobodi svojo deželo obveznosti, ki jih ima zaradi svojih zločinski h napadov. Italijanski napadalci so povzročili v 54 mesecih nepovračljivo škodo albanskemu nacionalnemu gospodarstvu, pri čemer sp oropali albansko imetje in izkoriščali poljedelstvo in živinorejo, požigali njena mesta in vasi ter spremenili tako Albanijo v bojišče. Italijanski 'napadalci so mučili, pobili in zaprli na tisoče albanskih rodoljubov. . Italija dolguje Albaniji vsoto treh milijard 544 milijonov 232 tisoč 626 zlatih frankov. Albanska delegacija bo podrobno predložila svoje reparacijske zahteve. Toda že sedaj zahteva kot neizpodbitno pravico, da se določi v mirovni pogodbi višina reparacij, ki jih mora Italija plačati Albaniji, kakor tudi način plačevanja. V diskusiji, ki je naslednji dan sledila govoru generalnega polkovnika Envera Hodže ria plenarni seji konference, sta se brazilski in grški delegat izjavila v tem smislu, naj bi Italiji ne bilo treba plačati za zločine in škodo, ki jo je zagrešila s svojo naoadalno vojno, dalje, da krivice, ki jih je Italija prizadejala drugim narodom, ni treba popraviti, ampak da je z Italijo treba postopati kot z državo, ki je »od gotovega trenutka aktivno pomagala zavezniški stvari«. Grški delegat Caldaris je tedaj v svojem govoru prekoračil vse svoje dotedanje klevete proti herojski in svobodoljubni Albaniji, kateri je zanikal pravico naziva zavezniške države in pravico navzočnosti na mirovni konferenci. Caldaris ni dotedaj še nikoli tako jasno dokazal, da se za njegovimi napadi na Albanijo skriva samo pohlepna želja, da bi si prisvojil neke dele albanske države. Odkrito je postavil zahtevo po južni Albaniji in izjavil, da bo to vprašanje predložil uradu mirovne konference. Caldarisu je. odg0vor.il šef ukrajinske delegacije Manuilski. Med drugim je dejal: »Cim večkrat nastopa grški delegat na tej konferenci, tem bolj se kaže zaskrbljenost pri znatnem delu udeležencev konference, saj se v vseh napadih grškega delegata na Albanijo odraža veliko sovraštvo.« Manuilski je nato dejal, da v njem vzbuja zaskrbljenost še neko drugo dejstvo in sicer, da je izredno značilno, da so se istočasno, kakor so z govorniške tribune odjeknile zahteve Caldarisa po južni Albaniji, povečali tudi obmejni incident/ na albansko - grški meji. Manuilski je nadalje vprašal, kaj pomeni hujskanje, ki ga vodijo v Grčiji proti posameznim državam. »Grško desničarsko časopisje,« je dejal Manuilski, »prinaša članke proti maršalu Titu, ki ga vsi spoštujemo. Za take napade ne odgovarja samo časopisje, ampak tudi država, na čije teritoriju se kaj takega dogaja. Kaj pomeni dejstvo, da stopa Grčija sedaj v periodo spopadov ne samo z Bolgarijo in Albanijo, ampak tudi z Jugoslavijo? V kolikor m.i je znano, je jugoslovanski poslanik odpotoval iz Aten. To so dejstva. V luči teh dejstev se mi zdi, da nastopi grškega delegata dobivajo popolnoma določeno barvo, ki je zelo nevarna za mir.« (Nadaljevanje na 2. strani.) Kri neštetih žrtev terja pravično kazen Danes bo izrečena sodba v zgodovinskem procesu zoper izdajalce slovenskega naroda V torek zvečer je bila zaključena razprava proti največjim zločincem, kar jih je kdaj poznala zgodovina našega naroda. Rupnik, Rosener, Krek, Rožman, Vizjak in Hacin — vsi ti so, vsak po svoji poti, v svojem brezumnem stremljenju zaustaviti zdrave, napredne sile slovenskega naroda v njegovem brezkompromisnem boju zoper tuje tlačitelje in domače izdajalce, zagazili v najsra-motnejše in najbolj krvave zločine. V svojih bednih, jalovih poskusih, zaustaviti tok zgodovine, so se na življenje in smrt povezali z vsemi mogočimi reakcionarji širom po Evropi, ki so le hoteli sprejemati njihove usluge. Na življenje in smrt — in res, kakšno drugo kazen naj bi zaslužili ti množični iztrebljevalci slovenskega naroda, kakor da s svojim vrgel dovolj skrbni presoji vsega onega, kar so prepovedovali razni protiljudski dušni pastirji. Tako ima ta proces tudi zgodovinsko zaslugo, da je razširil obzorje našemu preprostemu človeku in poglobil njegovo kritično presojo vseh onih dogodkov, o katerih si doslej niti ni upal izreči svoje jasne odločne sodbe. Zadnji dan razprave je podal vojaški tožilec svoj zaključni govor. Njegove besede so bile močne, jasne in odločne. S pridržanim dihom so ga poslušali ljudje v dvorani, le od časa do časa so izbruhnili v spontano, navdušeno odobravanje. Saj jim je govoril iz srca saj so iz njegovih ust govorili tisoči slovenskih žrtev, tisoči slovenskih mater, žena in deklet, tisoči nedolžnih slovenskih otrok, ki so morali umreti zaradi njih ki stoje Eupnik in Rožman z Kdsenerjem takrat, ko sta prodajala slovenski narod življenjem vsaj deloma odkupijo ono neizmerno krivdo, ki so si jo nakopali s svojimi neštetimi zločini? Nešteto partizanskih grobov po naših gozdovih, grobovi talcev širom po slovenski zemlji, množična grobišča internirancev na Rabu in drugod, do tal požgane domačije — vsi ti nemi dokazi nezaslšanih grozodejstev so se strnili v eno samo obtožbo, v eno samo neizprosno zahtevo: hočemo pravično kazen za vse to morje zločinov, za vse te tisoče in stotisoče strahot! Zadnji dan razprave je predstavljal nekako zgoščeno sliko, nekako bežno rekapitulacijo vsega procesa. Prečitani so bili tako zgovorni in tako obtežilni dokumenti, da sodišču pač ne bo treba mnogo razmišljati o tem, kakšna krivda in v koliki meri zadene vsakega posameznega obtoženca. Ti dokumenti so v izredno jarki Iliči ponovno osvetlili vso zločinsko pot današnjih obtožencev in vso njihovo odgovornost za njihova premišljena, dobro pretehtana dejanja, še posebej je bilo dodobra razkrito in razkrinkano delovanje izdajalskega škofa Rožmana, ki je bil, kakor se je izkazalo, prav za prav osrednja osebnost domače izdajalske klike in njegov škofijski dvorec centrala, kamor so se stikale vse niti in kjer so se shajali vsi reakcionarni elementi, naj so bili belo ali plavo ali kako drugače pobarvani: družilo jih je pač njihovo protiljudsko delovanje in pohlepna želja po oblasti. Rožman — duhovni oče bele garde, Rožman — za-snovateljq domobranske prisege, Rožman — zagovornik zločinov svojih podrejenih : vse to so razkrili prečitani dokumenti do najmanjše podrobnosti. Ne vem, če je danes po vsem tem širom slovenske zemlje še kdo, ki odobrava takšno početje najvišjega dušnega pastirja — o, so še, toda to so izkoreninjenci slovenskega naroda, to so prikriti soudeleženci njegovih zločinov, ki jim je začasno uspelo odtegniti se roki pravice. Toda pravi slovenski narod, vse naše ljudstvo, ki je na svoji koži občutilo vsa zločinska dela pobeglega škofa, to ljudstvo je enoglasno " obsodilo njega in vse njegove sodelavce in ga izbrisalo iz svoje skupnosti, iz katere se je že sam izločil. Našemu vernemu ljudstvu ni za takega dušnega pastirja, ono noče volkov v ovčji koži. Zato je ta proces odprl oči marsikomu, ki doslej ni kritično gledal na delovanje naše duhovščine, ki ni pod-danes pred sodbo naroda. V mnogih očeh je bilo videti solze ob spominu na vse preživete strahote, toda v vseh očeh je bilo tudi brati neizprosno zahtevo po pravičnem povračilu za vse zločine, ki so jih obtoženi zagrešili nad njimi in nad vsem našim ljudstvom. V besedah tožilčevih se je še enkrat razgrnila slika zločinskega delovanja vsakega posameznega obtoženca, jasno so se pokazali umazani nagibi, ki so enega ali drugega spravili na njegovo usodno pot. V duhu smo prisostvovali onemu prvemu sestanku klerikalnih veljakov koncem marca 1. 1941., še pred vdorom okupatorja v našo zemljo, kjer so že bile dane prve smernice vsemu poznejšemu protiljudske-mu početju te klike. Pred nami se je odvijala ona gnusna poklonitev naših tedanjih oblastnikov Mussoliniju v Rimu, prihuljeni sestanki v škofijskem dvorcu, kjer se je snovala bela garda in kovala nadaljnja protiljudska politika. Dogodek za dogodkom, slika za sliko, člen za členom v oni brezkončni verigi zločinov, ki se je bodo z gnusom spominjali še pozni rodovi našega naroda. Ona brezkončna veriga, ki končuje z največjim zločinom, za katerega ne moremo najti niti dovolj močnega izraza: izdaja lastnega naroda! Vojaški tožilec je ob koncu svojega govora omenil tudi prikrite zaveznike in pomočnike današnjih obtožencev, ki še danes skušajo rovariti proti naši ljudski oblasti, ki se še danes niso sprijaznili z dejstvom, da je protiljudska politika, ki so jo vodili tako blazno današnji obtoženci, dokončno pokopana in doživela svoj popolni zlom tako pri nas doma, kakor tudi v inozemstvu. Naslovil je resno svarilo vsem takim in enakim zanesenjakom in jih opozoril na brezvestnost ter tudi na škodljivost njihovega početja. Naša ljudska oblast bo znala izslediti in pravično kaznovati tudi vse take preostanke one klike, katere najvidnejši predstavniki stoje danes pred sodiščem in ki bodo danes prejeli za svoje delo zasluženo plačilo, 'Zagovorniki obtožencev niso imeli lahkega stališča spričo tako jasnih in notorično znanih dokazov o krivdi svojih »klijentov« krivde niti pri enem od obtožencev niso mogli zanikati. Reči moramo, da so se na splošno držali okvira bra-nilčevih pravic in da na tem procesu ni- Albanija je bila zapadnim zaveznikom (Nadaljevanje d0bf0d0Šl3 $8100 V (3511 VOjOC s 1. strani.) Nato je govoril, kako so se dosedaj v svetu pripravljale vojne. Navedena dejstva ter naglica izvedbe referenduma v Grčiji, ki je bil prvotno določen za leto 1948., a ga sedaj na vse načine- forsira grška reakcionarna vlada, so sumljivi znaki za namene grške in svetovne reakcije. Navedena dejstva jasno kažejo sedanjo politično situacijo v svetu. Toda za nas velja to, kar je rekel maršal Tito v svojem govoru na Jesenicah, ko je dejal med drugim: »Danes ni več dveh front, zapadne in vzhodne, vzhodnih in zapadnih držav. Ne! Danes se postavlja vprašanje demokracije, vprašanje resnične demokracije ali pa reakcije. Reakcija je v vseh zapadnih državah, prav tako kot je tudi pri nas. Demokratični elementi so v Ameriki i v Angliji i v vsaki drugi državi! Zato moramo biti danes budni, kot morajo biti budni tudi narodi vseh drugih držav, ki mislijo človečansko, ki mislijo demokratično, ki se žele B ogniti novim vojnim avanturam raznih reakcionarnih imperialističnih klik. Danes sta ti dve fronti: fronta demokracije in miru in fronta reakcije ter vojnih provokatorjev, nikakor pa ne dve fronti — zapad in vzhod.« Toda maršal Tito je dejal nadalje: >Današnje dobe, ko se še vprašujemo, kdaj bomo ustvarili mir in kdaj se bomo mogli končno popolnoma oddahniti in se z vsemi silami posvetiti svojemu notranjemu izgrajevanju in ustvarjanju boljše bodočnosti, vendar ne smemo gledati kot neke črne perspektive pred seboj. Od nas zavisi enotnost 1 naših narodov, ki predstavlja zalogo naše moči in jamstva, na nam -nobena zunanja nevarnost ne, more 'škoditi. Enotnost naših narodov, enotnost in sloga, enotnost delavskega razreda m kmetov, delovni polet, ustvarjalni polet, vse to je v današnji dobi potrebno, ne da bi gledali, kaj se dogaja v Parizu ali drugod.« Te besede maršala Tita nudijo dovoljno jamstvo nam in vsej svetovni demokratični javnosti, da lahko mirno in z zaupanjem gledamo v bodočnost. smo doživeli ponovitve žalostnega primera s procesa proti Draži Mihailoviču v Beogradu, ko so nekateri branitelij zlorabili svoj braniteljski položaj in izkoristili govorniško tribuno za izpade proti naši oblasti in našemu redu sploh. Tudi branitelj obtoženega Rožmana' bi storil bolje, ko bi se ob predlaganju zapoznelih dokazov, ki naj bi omilili škofovo krivdo, ne skliceval na liberalnost modernega sodnega postopka; tudi novi postopek namreč ne more iti preko določenih obličnosti, ki se še posebno ne morejo spregledati v primeru zločinov takega kova, kakor je to obtoženi Rožman. Koliko nedolžnih žrtev so on in njegovi soobtoženci pozaprli, izmučili do smrti, postrelili in obesili brez najmanjše »obličnosti«, kvečjemu po- izvršenem inkvizitorskem zasliševanju, ki je že samo na sebi predstavljalo zločin brez primere. Kakor je na eni strani naša ljudska oblast nadvse pravična, tako na drugi ne pozna in ne sme poznati usmiljenja nasproti onim, ki so poteptali in oskrunili vse ono, kar je narodu najdražje. • Naše ljudstvo se je na razpravi zadržalo dostojanstveno; tudi takrat, ko so nekateri ob obtožencev še v svoji zaključni besedi vztrajali v svojih zablodah in tajili svoje tako jasno dokazane zločine, so se iz množice mogli čuti samo pritajeni vzkliki ogorčenja nad tolikšno predrznostjo in zakrknjenostjo. Tudi naše ljudstvo je na tej razpravi položilo izpit svoje zrelosti, kar ne bodo mogli prezreti tuji novinarji, ki so pazno zasledovali ves potek in vse dogodke na razpravi. Brez dvoma bo ta zgodovinski proces odjeknil v Vsem resnicoljubnem in demokratskem sveta kot pomembna, tehtna manifestacija pravičnosti in objektivnosti, hkrati pa visoke moralne in politične zrelosti naše ljudske oblasti, kakor našega ljudstva sploh. Na tem procesu se je dvignila zadnja zavesa nad« delovanjem onih, ki jim je bila lastna korist najvišji cilj, ki so se v svojem pohlepu po oblasti prodali okupatorjem in si s tem večno vtisnili pečat izdajalcev lastnega naroda. Prav tako je ta proces razpršil zadnje dvome onim, ki so morda še verovali v dobronamernost in zapeljanost obtožencev: pokazalo se je namreč, da so vsi obtoženci od prvega pa do zadnjega povsem zavestno, premišljeno in brez vsakega pritiska začeli, nadaljevali in do konca vztrajali v boju zoper svoj lastni narod in mu prizadejali neizmerno gorja. To dokazuje zlasti to, da so še celo po zmagi našega narodnoosvobodilnega gibanja in naše slavne Jugoslovanske armade, potem, ko so pobegnili začasno pred zasluženo kaznijo, nadaljevali v inozemstvu s svojo zločinsko dejavnostjo in s svojim rovarjenjem proti našemu ljudstvu. Kesanje, ki sta ga pokazala obtoženi Rupnik in Vizjak v svoji zaključni besedi, je prišlo prepozno, da bi moglo uveriti kogarkoli o resničnem obžalovanju vseh neštevilnih grobov, ki obremenjujejo oba obtoženca: ljudska pravica bo šla neizprosno svojo pot, kajti naše ljudsko sodišče sodi vsakogar po njegovih delih in po njegovem zasluženju. To mu nalaga njegovo poslanstvo, to mu je naložil ves naš narod, ko je skozi usta matere štirih ubitih sinov spregovoril na razpravi.: Sodite jim pravično! Dr. L. S. Po prvem sindikalnem kongresu v Makedoniji Prvemu sindikalnemu kongresu Makedonije so poleg delegacij ostalih federalnih edinic prisostvovali tudi delegati •iz Slovenije. Makedonija, najmlajša republika v Jugoslaviji, je pri nas Slovencih še razmeroma zelo malo poznana. Vedeli smo, da se makedonski narod v novi Jugosloviji zelo hitro ,dviga, da se zelo hitro razvija in uspešno izkorišča vse dane pogoje, ki jih ima prvič v svoji zgodovini v svobodni Jugoslaviji kot enakopravni član jugoslovanskih narodov. Vedeli smo, da so v makedonskem narodu sproščene vse tiste sile, ki so bile dolga stoletja zatirane in niso dosegle razmaha. Toda udeležba na kongresu in nekajdnevno bivanje v Makedoniji, nas je popolnoma, presenetilo. Videli in opazili smo mnogo več, kot smo’ pričakovali. Že sam sprejem na kolodvoru in pa vsa pozornost, ki so jo Makedonci od predsednika vlade Lubča Arsova, predsednika sindikatov Korubinovskega, do vseh drugih članov vlade in sindikalne organizacije izkazovali gostom, je bila tolikšna, da na kaj takega pri nas , nismo navajeni. Tfeta prisrčna gostoljubnost in prijaznost, ki smo jo srečavali na vsakem koraku, je napravila tako razpoloženje, da smo se v teh resnično bratskih odnosih počutili kakor doma. Tudi na kongresu samem se je pokazalo, da Makedonci zelo spoštujejo in visoko cenijo Slovence, kar so pokazali^z velikim navdušenjem ob pozdravu naše delegacije. Ko je bilo govora o Trstu in Julijski 'krajini ter naših zasužnjenih krajih, je navdušenje doseglo višek. Makedonci, 1 čeprav so na drugem delu naše domovine, čutijo prav tako kot vsi ostali jugoslovanski n dr odi in prav tako kot mi Slovenci, ki smo na vprašanju Trsta in Julijske krajine neposredno zainteresirani, da je vprašanje Trsta in Julijske krajine istotako življenjskega pomena za njih same. Prav posebno pa se je na kongresu pokazala bratska povezanost z zavezniškim albanskim narodom, s predstavniki albanskega delavskega razreda. Ob govoru albanskega delegata je nastalo tako spontano navdušenje, da je človek res občutil enotnost, ki jo je mogoče skovati samo v borbi. Organizacija kongresa samega je bila odlično izvedena. Sindikalni funkcionarji, pa tudi minister za delo LR Makedonije tov. Petrušev, so bili ves čas kongresa stalno na razpolago in so res z največjo vnemo sodelovali. Kulturne prireditve, pri katerih so sodelovali s pevskimi nastopi in folklornimi skupinami kulturno društvo Abraševič iz Beograda, državni zbor LR Makedonije in makedonske pevske in folklorne skupine, so bile prav tako na zelo lepi višini, posebno nastopi folklornih skupin so pokazali toliko pristnega naravnega bogastva, toliko res lepih umetnosti, da smo bili posebno Slovenci nad tem zelo navdušeni. V času, ko je trajal kongres, smo napravili nekaj izletov v okoliške kraje, med drugim tudi v Djevdjeli jo,. ki je na skrajni južni meji proti Grčiji. Tam smo si ogledali predilnico za svilo, takozva-no filaturo, v kateri iz sviloprejke predejo svilnato prejo in jo potem pošiljajo v tekstilne tovarne. Ogledali smo si tudi druge industrijske obrate. Bili smo tudi na Dojranskem jezeru blizu tromeje Jugoslavija—Bolgarija—Grčija. Makedonci so nam ob tej priliki dejali: »Poglejte, tudi mi imamo svoje primorske kraje, tudi naši bratje so še vedno zasužnjeni pod terorjem, grških monarhofašistov. In tu, kjer zdaj teče ta krivična meja, je pravi center Makedonije.« In res je tako- Govorili smo z ljudmi, ki so uri šli z onstran grške meje, iz Egejske Makedonije. Ti ljudje govore isti jezik kot Makedonci na jugoslovanskem ozemlju, ki pa so zaradi tega izpostavljeni krutemu preganjanju. Povedali so nam: »Pri nas v Egejski Makedoniji pod sedanjo protiljudsko, nedemokratično grško oblastjo ni življenja. Pri nas je samo teror, preganjanje, mučenje in pobijanje, požiganje in ropanje. Tu v Jugoslaviji pa se gradi, se obnavlja, tu res kipi življenje, tu se na prvem koraku čuti, da tukaj vlada ljudstvo, da je tukaj desnična in prava ljudska oblast. Mi Egejski Makedonci, ki smo se prav tako kot vi tukaj v Jugoslaviji, borili proti okupatorju in domačim Qwislingom, ne uživamo še svobode, ker pri nas vladajo mo-norhofašisti, ki so zaščiteni po zavezniških četah. Zavezniki, ki so v vojni toliko govorili o samoodločbi narodov, ki so toliko in še zdaj govore o demokraciji, ti zavezniki so samo zato v Grčiji, da ovirajo demokratizacijo, da ovirajo napredne sile ,ki -teže za tem, da se odpravijo stoletne krivice.« Pri tem smo opazili, kako nam ti ljudje z ogorčenjem govore o tem, kako so razočarani nad za.padnimi zavezniki. Toda povedali so nam: »Ne bomo klonili, ne bomo nehali z našo borbo prej, dokler ne doseežmo svojega cilja. Dostikrat se tudi preko, tu na naši strani meje sliši butanje topov, ropotanje mitraljezov, vodijo se oborožene borbe, ki še divjajo v Grčiji, ki se še razvijajo v svobodnih planinah Egejske Makedonije,« Videli smo in občutili ves čas svojega bivanja v Makedoniji, da so Makedonci, ki so v zgodovini toliko pretrpeli, katere so zasužnjevali različni okupatorji in režimi, ohranili vso svojo pristnost, borbenost, ohranili tisto silo, ki jim daje danes toliko ustvarjalnega poleta, tako prisrčnega navdušenja in ljubezni do svoje svobodne Jugoslavije, bratom v Egejski Makedoniji pa tisto zaupanje, s katerim bodo vztrajali, da dosežejo svoj cilj. Težko je popisati vse tiste občutke, ki smo jih imeli, ko spio hodili po Makedoniji, se razgovarjali z ljudmi m videli avl navdušenja in ustvarjalnosti, ki tam vlada. Prav gotovo pa je, da so nam Makedonci v tem oziru lahko lep vzor, lep vzgled, ker imajo vse pogoje za to, da se bodo v novi Titovi Jugoslaviji povzpeli na tisto častno mesto v družini jugoslovanskih narodov, katerega jim v bivši Jugoslaviji nikdar niso priznavali in ga zaradi tega tudi niso mogli doseči. Slovenski delavci se vesele uspehov svojih makedonskih bratov in se zavedajo, da so njihovi uspehi naši usnehi in da kjerkoli v naši Titovi renuriiki tekmujemo in delamo za čimnrejšnjo gospodarsko osamosvojitev, delamo za isti skurmi cilj. ki'nas bo v bratski povezanosti novedel do našega skutinega cilia. do naše skupne zmage. .Tanko Rudolf. ►♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦»M«« Zahvala Sindikalna podružnica,, zaupniški zbor in nprava drž. rudnika Zabukovca se v imenu svojcev na fronti dela padlih junakov in v svojem imenu zahvaljuje vsem, ki so v tako častnem številu spremili žrtve zabu-kovške tragedije na zadnji poti. Zlasti se zahvaljujemo Predsedstvu Ljudske vlade Slovenije za visoko denarno podporo* Glavnemu odboru Enotnih sindikatov In strokovnim tajništvom za izdatne denarne podpore svojcem ponesrečencev, tajništvu Zveze rudarjev, zastopnikom okrožja in okrajev Celja, vsem sindikalnim podružnicam in upravam podjetij v Sloveniji« številnim delegacijam in množicam delavcev in nameščencev, ki so s prapori, godbami in pevskimi zbori spremili žrtve dela k zadnjemu .počitku, ter zasuli njihove gomile z venci in svežim cvetjem. Prav posebno so hvaležni za veliko moralno In gmotno pomoč v težki preizkušnji neizprosne usode svojci padlih, ker čutijo, kako tesno jih je povezala velika zabukov-ška tragedija z vsem delovnim ljudstvom naše domovine. Zabukovca, 23. avgusta 1946. Sindikalna podružnica, zaupniški zbor in uprava državnega rudnika Zabukovca, BOLGARIJA — 8. septembra bodo gla. sovali za republiko. Z ozirom na bližnji referendum zavzema volivna kampanja v Bolgariji vedno večji obseg in je zajela vse sloje bolgarskega (ljudstva. Sofijski pokrajinski komitet Domovinske fronte, Zveza bolgarskih novinarjev, Akademija znanosti, Zveza mladinskih pisateljev m drugi so poslali ljudstvu proglas, v katerem ga pozivajo, naj glasuje za republiko, ki mu bo prinesla blagostanje, za kar jamči ustava, ki bo temeljila na načelih socialne, ekonomske in kulturne enakopravnosti državljanov. ALBANIJA — Albansko ljudstvo zahteva izročitev izdajalcev in vojnih zločincev. »Pomagati vojnim zločincem, pomeni zagovarjati fašizem in vojno«, piše albanski list »Baškimi« in protestira, da so dobili vojni zločinci zatočišče v Avstriji, Italiji, Grčiji in Turčiji. Albansko ljudstvo zahteva izročitev albanskih vojnih zločincev svojim oblastem, da bodo odgou varjali za svoja krvava dejanja. POLJSKA — Na enotnosti delavskega razreda .sloni neodvisnost nove Poljske, »Glos Ludu« prinaša članek podpredsednika vlade Gomulka, ki poudarja, da je skupna fronta delavskega raareda podlaga narodne enotnosti in da je potrebna ostra borba proti reakciji, katera je v zadnjem času povečala borbo proti organom javne varnosti in funkcionarjem poljske delav-^ ske stranke. Podpredsednik raz klin kuj 9 protiljudsko delo Mikolajczykove stranke in izraža prepričanje, da ji kljub prizade, vanju ne bo uspelo razbiti enotnosti delavske fronte. ČEŠKOSLOVAŠKA — Priznanje Glra-love vlade, češkoslovaška je priznala vlado generala Girala. kot edinega predstavnika španske republike. Po vsej češkoslovaški so akcije proti črni borzi. Aretirali so nad 150 oseb, pri katerih so našli in zaplenili raznovrstno blago v vrednosti več sto milijonov kron. Središča črne borze so bila v Pragi, Brnu in drugih večjih mestih. NEMČIJA — V sovjetski coni odpravljajo razliko v plačah. Komandant sovjetske vojne uprave je izdal naredbo o enakih plačah za ženske in moške delavce, ki opravljajo enako delo in to ne glede na starost. FRANCIJA — Komunistična partija Francije brani demokratična načela. Francoska ustavodajna skupščina je začela razpravljati o novem načrtu ustave. Cost Floret, poslanec ljudskega republikanskega gibanja je predložil, naj bi bil poleg narodne skupščine še republikanski svet, ki ne bi imel pravice veta, lahko pa bi vračal zakone skupščini v ponovno glasovanje. V imenu parlamentarne skupine Komunistične partije Francije je govoril Etien Fajon ki je poudaril, da bi republi-f kanski svet lahko onemogočal skupščini, vda bi izglasovala zakone. »To ne bi bil republikanski, ampak monarhistični senat*- Je-vzklikni! Fajon. KP ne ho dopustila, da bi volila predsednika oba Doma, ke.r bi bila tako dana možnost, da ne bi upoštevali volje skupščine, izvoljene na podlagi splošne volivne pravice. Fajon ja naglasil, da bo pri izdelavi nove ustave sodelovala parlamentarna skupina Komunistične partije in ne bo dopustila, da bt bila ogrožena načela demokracije, ali da bi sprejeli v ustavo odredbe bivšega ca sarstva, formulirane pred 71 leti, ki so .skrajno reakcionarne. ŠPANIJA — Franco bo dobil pomoč od Amerike in Anglije in sicer kredit v funtih in dolarjih. Zaradi nekaterih prednosti pri Francu bo dala Španiji kredit tudi Portugalska. TURČIJA — Pol milijona vojakov pod orožjem. Po poročilu Tassa je v Turčiji mobilizirana polmilijonska armada; pod nadzorstvom Angležev pa gradijo velika letališča. IRAN -— Angleži Izrabljajo dogodke v južnem Iranu za vmešavanje v njegove notranje zadeve, pišejo »Izvestja«. Ob izbruhu stavke v južnem Iranu je prišlo do spopadov, pri katerih je bilo okoli 40 mrtvih in 150 ranjenih, napetost pa še večajo angleške čete, ki so jih namestili v predelih južnega Iraka, na meji iranskega Huzistana; čete imajo nalogo skrbeti za »varnost in red«. Neki iranski časopis pravi, da v samem Iraku širijo vesti, da so Angleži pripravljeni takoj zasesti važnejše predele Irana, če bi le najmanjša nevarnost zagrozila njihovim interesom v -krajihj kjer se nahaja nafta ... INDONEZIJA —• Holandci še vedno vodijo srdite boje proti Indonezijcem. Iz Indonezije poročajo, da se vojne operacije na raznih otokih nadaljujejo. Holandci uporabljajo v bojih tudi tankovske oddel. ke in napadajo Indonezijce s topovi in letali. ITALIJA — »Ako hočemo, do, ge n soda naše države Izboljša, moramo delati v Interesu izboljšanja njenega mednarodnega položaja,« je dejal sekretar Komunistične partije Italije, Pahniro Togliatti. Ob povratku iz Pariza je dopisniku Usta »Unita« izrazil svojo nevoljo nad onim delom Italijanskega tiska, ki v interesu tujih krogov in agencij širi neumnosti in klevete,' s čimer izziva javno mnenje. Togliatti je kritiziral De Gasperijev predlog, da bi odložili rešitev tržaškega vprašanja, kajti odložitev bi pomenila podaljšanje okupacije in bremena, ki ga ta povzroča. Treba je napraviti konec sedanji situaciji, -pri kateri je Italija v rokah reakcionarnih skupin, ki zaradi svojih egoističnih ciljev špekulirajo z njenimi problemi in sejejo neslogo med Italijane. — Molotov je v razgovoru s Togliattijem dejal, da je Sovjetska zveza pripravljena pomagati Italiji pri dokončnem uničenju fašizma, d očim branijo Angloamerikanci le svoje imperialistične interese. To se je pokazalo v vprašanju j Trsta, kjer so skrbeli, da S} zagotove še \ eno oporišče, da bi sejali razdor med dvema narodoma. JULIJSKA KRAJINA — Stavka v trži-ških ladjedelnicah. Delavci v tržiških ladjedelnicah so stopili v stavko, ki se je udeležuje tudi večina uradništva in sicer zato« ker je ladjedelnice zasedla policija. Uspehi delovnih izletov dokazujejo povezavo med delavci in kmeti Kongres pozdravlja iniciativo delavcev in nameščencev iz revirjev, Celja in drugod za povezovanje s kmeti in za pomoč kmetom pri obnovi njihovih v vojni uničenih in požganih domov. Utrjevanje in poglabljanje te zveze med delavci in kmeti, zveze, ki je bila ustvarjena že v toku osvobodilne vojne, je važna dolžnost delavskega razreda. (Iz resolucije I. kongresa ESZDNJ Slovenije.) V tej vojni je trpel ves narod. Ni bilo prizaneseno nikomur, razen onim. ki so se postavili v službo okupatorju. Padli so talci, bili pregnani in internirani, šli so v neizprosno in veličastno borbo, delavci, kmetje, izobraženstvo. Porušeni so bili kmečki domovi, delavska naselja, uničevali so naše> kulturno življenje, hoteli so,'da bi umolknila slovenska beseda in v kamionih so odvažali naše knjige v predelovalnice za papir. Ne moremo si predstavljati, da hi mogla iz teh borb in trpljenja zrasti drugačna država od naše. v kateri odloča povsem ljudska volja, Ne moremo si predstavljati, kako naj hi še živeli kot orodje dveh strank, ki sta si menjali nacionalnost in državotvornost, katerih bistvo je bilo vedno protiljnd-sko usmerjeno, ter zašlo tako zelo, da nosilce teh idej osvoboditve sodi ljudstvo kot narodne izdajalce. Povezanost delovnega ljudstva, ima torej svoje globlje vzroke, to ni le zunanja parola, to je naša notranja nujnost, je oblika novega življenja, ki ima na sebi sicer se nekaj nedostatkov, ki jih pa iz dneva v dan ob pravilnem sodelovanju izključujemo. Delavec, kmet. ljudski izobraženec. Življenjska povezanost teh terja predvsem, da stori vsak s svojega mesta čim več za splošno srečo naroda in države. Saj na primer ni zadosti, če bi tekmoval le delavec Tli nameščenec, to prav tako velja za kmeta. Da so cene pravilno regulirane, da ni špekulacije in čmoborzijanstva, je prav tako v interesu kmeta, kakor delavca. / C e skušamo v tem članku obravnavati vprašanje pomoči delavca kmetom, tedaj je to le del tega. kar mora za to povezavo dajati delavec. Opozarjajoč pri tem, da to ni nikako dobrikanje ali vsiljevanje, temveč je to dokaz, da smo se dokončno dvignili iz dobe razklanosti, iz dobe izkoriščanja od strani posameznih, ki je yedno šlo v škodo vsega delovnega ljudstva, pa čeprav tega marsikdo v svoji slepoti 'ni opazil, ali pa je celo še danes od tega spoznanja zelo odmaknjen. Delovne izlete v kmečke kraje je začelo organizirati delavstvo samo. Že poprej so rudarji žrtvovali svoje dnevne zaslužke za obnovo opustošenili vasi. Poznamo tudi vzgledu e primere celjskega delavstva, ki je že lansko leto gmotno podpiralo obubožane kraje. Po podatkih ob zaključku lanskega leta je bilo n. pr. izročeno kmetom v oško- dovanih krajih samo v gotovini nad 8,000.000 dinarjev. Delovni izleti, o katerih govorimo v tem članku, so drug način pomoči organiziran od strani sindikatov. Tovrstne pomoči ni bilo opaziti le v republiki Sloveniji, temveč tudi v ostalih republikah naše države. Posebno je bila ta pomoč pomembna za časa žetve, kjer sicer ni šlo zgolj za pomoč opustošenim krajem, pač pa je bila pomembna z gospodarskega stališča. Tudi v Bolgariji so organizirali delovne brigade za časa žetve. Pri teh je sodelovalo okrog (10.000 delavcev in izobražencev. Sama Sofija je dala 49 brigad, v katerih je bilo okrog 7000 udeležencev. Pri nas so delovni izleti hoteli čimbolj pomagati kmetom v opustošenih in poškodovanih krajih. Že iz časopisnih poročil smo mogli večkrat ugotoviti, da so šle tekstilne delavke v vas s šivalnimi stroji, da so se kovinarji lotili popravljanja posode in orodja, Posebno vzgledu i so bili zdravstveni uslužbenci, pa tudi finančni uslužbenci so nudili kmetom pomoč s tem. da so jim izpolnjevali razne prijave in jim dajali potrebna pojasnila, kar se tiče davkov in podobno. V naslednjem bomo skušali na stvaren način prikazati številčno stran pa tudi pomen storjenega dela. Pripomniti moramo, da so podatki pomanjkljivi zaradi tega, ker podružnice niso poročale o vsakem izletu in zato tudi tajništva poročil niso mogla zbrati, kakor bi bilo to potrefOio in tudi koristno. Stvari ne mislimo olepšati. Že taka, kakršna je, zasluži dovolj pozornosti in objave v tisku. Najprej bomo podali pregled krajev, kamor so bili usmerjeni delovni izleti naših sindikatov: LJUBLJANSKO OKROŽJE: Podlipoglav, (lameline, Skrilje. Rovte. Lesce. Litija, Polšnik. Moravče, Spodnje (rolo, Rašica. Ponikve uri Dol. Brezovici. Sv. Križ nad Senožetami, Žalna. Grosuplje. Uka vas, Urn uče. Žagarjev vrb. Žiri. Golo. Toš V o čelo, Zlato polic. Zapotok. Želimlie. Suša. \ isoko, Jamnik. Horjul. Kleče. Cerknica, Grahovo, Bloke. Sacherje. Zadobrava. Zadvor. Železniki. Dražgoše. Kraševo. Ig in nekatere kraje v Tuhinjski dolini. CELJSKO OKROŽJE: Sladki vrh. Pilštajn. Planina na Kozjanskem, Dolgo Brdo nad Zagorjem, Jurklošter, Rakitovec, Laško, Zreče, Rogatec, Planina pri Jurkloštru in nekatere kraje v Gornji Savinjski dolini ter Kozjanskem. MARIBORSKO OKROŽJE: Sv. Martin pri Vurbcrgu, Ribnica na Pohorju. Beltinci. Rakičani. Cankova. Ormož, Kamnica pri Mariboru, Polcnšak, Sp. Šiko-la, Haloze. Sv. Marjeta, Drezdenica, Št. lij, Trtkovo, Kapela, Št. Lenart, Sv. Lovrenc v Slov. Goricah, Petrovci, Gor. Radgona, Marijin dvor, Zgornja Kunigunda, Maribor, Jevnica. Ceršak, Slov. Konjice, Radgona, okolica Maribora ter Mursko Soboto. NOVOMEŠKO OKROŽJE: Sodražica, Št. Peter, Ribnica. Senovo. Krka. Žužemberk, Vel. Loka, Rakitna, Ponikve na Dolenjskem, Rajhonburg, Primostek, Metlika, Krško, Črnomelj, Brežice, Brezje, Turnišče, Kočevje, Hotedršica, Mokronog, Sevnica, Trebnje, ter nekatere kraje v Suhi Krajini. Kaj je bilo v teh krajih storjenega, je razvidno tudi iz podatkov posameznih zvez, odnosno podružnic. Naj navedemo le nekatere: TEKSTILNI DELAVCI: Popravili: 501 raznega orodja, 1737 kom. hišne opreme in posode, 506 kom. obutre in oblačil itd. ZDRAVSTVENI USLUŽBENCI: Izvršenih je bilo 4026 zdravniških pregledov, 16 obiskov pri dojenčkih. 17 primerov prve pomoči, 664 zobnih extrakcij, 351 zobnih plomb. 98 čiščenj zobnega kamna. Razen tega so se pregledali še vodnjaki, greznice, stranišča in podobno. KOVINARJI: Popravili: 4 mlatilnice, 9 slamoreznic. 11 otroških vozičkov, 7 koles. Razen tega so Tem delovnim izletom so se ponekod pridružili tudi kulturni nastopi. Res je. da ti niso bili vselej taki. kakršni bi morali v tej naši novi dobi biti, vendar so v posameznih primerih prav lepo dopolnili delovne izlete, ki so s tem le pridobili. V tem pogledu bo treba tudi v bodoče, v kolikor bodo ti izleti še prišli v poštev, želo skrbne priprave tako, da ho spored teh nastopov čim popolnejši. Izginiti seveda morajo razni plehki prizori, pevski .nastopi s šlagerji in podobno, kar še vedno moremo opaziti. Zato morajo posebno KMS-i, če je potrebno, take puhle nastope preprečiti. Nikakor seveda tudi ne gre,, da bi se ti izleti (in tudi dru- popravili še 16-42 kom. različnega poljedelskega orodja. 3497 kom. razne posode itd. Največjo pomoč pa so udeleženci štor.ti s tem, ko so v vseh primerih odstranjevali ruševine, popravljali gospodarska poslopja, napeljevali vodovod, posebno prosvetni delavci so prirejali razne tečaje in podobno. Pri tein moramo misliti tudi na uporabljeni material, ki naravno ni bil zaračunan. Posebno pomembne so bile v tem pogledu akcije zdravstvenih uslužbencev, ki so razdelili mnogo sanitetnega blaga ter izdali nad 920 receptov zdravil in drugo. Kovinarski delavci, med katerimi so mnogi tudi v službi na železnici ali v tekstilnih tovarnah, so uporabljali številne jeklenke plina, pocinkane pločevine, razne zakovice, sponke itd. Za popravljanje čevljev ie bilo podarjeno usnje, grafičarji v Celju so izročili kmetom v Polšniku 4 pluge v vrednosti 36.000 din. Način pomoči od strani delavcev je torej bil zelo širok, pomemben in za opu-stosene' kraje koristen. V naslednji tabeli želimo prikazati v številkah vse od števila delovnih izletov pa do vrednosti izvršenega dela in materiala v gotovini in to. kakor smo od tajništev Zvez prejeli. Rekli smo že, da so podatki nepopolni, saj bi v nasprotnem primeru bilo zaznamovanih več delovnih izletov posebno od strani gradbenih delavcev, poštnih uslužbencev in še nekaterih. gafni) izpremenili v prazno veseljačenje, ki bi pokvarilo vse ono. kar se je poprej koristnega naredilo. Pregled delovnih izletov, ki smo ga s tern nakazali, je kljub nepopolnosti dokaz, da * dneva v dan prodira misel složnega in skupnega delovanja vsega delovnega ljudstva. Tako. kakor je delavec iskreno pristopil k tej stvari, tako jo je iskreno sprejel tudi kmet. Bilo je sicer skraja morda enemu ali drugemu nekoliko nerodno, toda povsod tam. kjer je bilo srečanje pogostejše, ie bila tudi povezanost vedno bolj iskrena i i tovariška. Tudi to so velike stvari, ki pripomorejo k čim, večji zmagi ljudske oblasti in volje. J. Jurač. Iz sindikalnega gibania ANGLIJA — Vlada je popolnoma kapitulirala pred monopolisti jekla, piše »Daily Worker«, ki ostro napada odlok angleške vlade, ki je sklenila ustanoviti kontrolno upravo za železo in jeklo. List pravi med drugim, da izjava vlade, da bo začela z izdelavo načrtov za podržavljanje industrije in njenih delov, pomeni navadno prevaro. Stavka delavcev mlečne industrije. V Londonu in Kentu so stopili v stavko delavci mlečne industrije in zahtevjao 40 umi delovni teden ter 6 funtov šterlingov tedenske plače. V Londonu in nekaterih drugih mestih je zaradi te stavke ostalo nad pol milijona ljudi brez mleka. Poleg delavcev v Londonu in Kentu stavkajo tudi delavci iste industrije v Norfolku in Suffclku. Angleški sindikati zahtevajo, da se organizacija Združenih narodov zavzame za osvoboditev španskega ljudstva. Na Trafalgar Squareu se je vršil protestni miting, na katerem je generalni sekretar Zveze prevoznih in obalnih delavcev .izjavil, da zahtevajo ne samo enostranske akcije ene države, ampak, da se celokupna organizacija Združenih narodov zavzame za osvoboditev španskega" ljudstva in da vzpostavi demokracijo v Španiji. Angleški vladi so poslali resolucijo z zahtevo, da prekine diplomatske jn trgovske odnose s Francovo Španijo ter prizna republikansko Giralovo vlado. Stavkajoči delavci cestne železnice v Montevideu so si priborili svoje pravice. Tritedenska stavka cestno-železnišklh delavcev v Montevideu se je končala s popolno zmago delavcev: priborili »o si izpolnitev vseh svojih‘-7-ahtev. tako povišanje mezd in izplačilo vseh zaostankov. 'V Južni Indiji je stopilo nad 20.000 železničarjev v stavko. Zaradi tega je ustavljen promet na približno dvajsetih progah. NEMČIJA. — Sindikati v Porurju zahtevajo podržavljanje rudnikov. Predstavniki rudarskih sindikatov v Pnruruju so_ sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo podržavljenje rudnikov, temeljilo čistko uprave nacističnih elementov in da bi vodstvo podjetij prevzeli sindikati. Zahtevajo pa tudi povečanje mezd in obrokov življenjskih potrebščin za delavce. JAPONSKA — Stavka 20.000 delavcev električne družbe »Sibara«, Po pcročilu Tassa je začelo stavkati 20.000 delavcev —-članov federacije delavskih zvez električne družbe »Subara« v Tokiu. Stavka je trajala 24 ur. BOLGARIJA — Bolgarski sindikati se zavzemajo za grške sindikate. Glavni cdbor Splošne zveze bolgarskih delavskih sindikatov je v imenu delavcev in nameščencev Bolgarije poslal grški vladi protestno brzojavko, v kateri ostro obsoja zločinski in nezakonit postopek grške vlade proti sindikatom in teror, ki se izvaja proti sindikalnim funkcionarjem in delavcem. Splošna zveza bolgarskih sindikatov je poslala brzojavko tudi sekretarju Svetovne sindikalne federacije z zahtevo, da Svetovna sindikalna federacija posreduje pri Svetu zunanjih ministrov v Parizu. — Za grške Sindikate so bolgarski delavci zbrali en milijon levov. FRANCIJA — Načrt o nacionalizaciji težke industrije sprejet. Generalna konfederacija dela v Franciji je sprejela načrt o nacionalizaciji težke industrije. URUGVAJ — Splošna stavka v pristanišču Montevideo se nadaljuje In širi. Na splošni konferenci nacionalne federacije delavcev pomorskega prometa so sprejeli resolucijo, da se nacionalna federacija pridružuje stavki in da se napravi vse potrebno za. • ustavitev dela po vseh pristaniščih Urugvaja. Pristanišče v Montevideu je popolnoma paralizirano, v službo so prišli samo nadzorniki in osebje pristan niške uprave. AFRIKA. Tudi rudarfi-Fvropcl v Zlatem rudniku v Johannesburgu stavkajo. O stavki rudarjev-domačinov v rudniku zlata v Johannesburgu .smo že poročali, ker pa lastniki rudnike^ niso hoteli delavcem ugoditi in jim povišati plač, so takoj po proglasitvi stavke rudar jev-domačinov, prenehali z delom tudi rudarji-Evropci. Tovarišica dr. Thunia pregleduje šolske otroke Kmetijsko orodje, ki so ga grafični delavci iz Celja poklonili porušeni vasi Polšnik pod Kumom, nalagajo na kamion Naziv rreee Zvera tekstilnih Zveza zdravstvenih Zveza železničarjev Zveza rudarjev Zveza kovinarjev Zveza poljedelcev Zveza živilcev Zveza grafičarjev Zveza denarnih, zadr. Zveza občinskih Zveza kemičnih Zveza prosvetnih Zveza PTT Zveza gosp.-upravttih Zveza finančnih Zveza splošna (mešana) Zveza gradbenih___________ SKUPAJ Število Število Število Število Vrednost delovnih udele- obiskanih delovnih izletov ženčev krajev ur in materiala 35 1.877 16 10.328 153.695.— 10 41 H) 17 3.200 300.000.— 536 4 2.500 80.000,— 5 230 6 2.600 233.000.— 37 1.102 32 7.658 114.720,— 6 3.000 7 27.245 300.000.— 4 132 4 792 6.500,— 620 7 2.662 60.000.— 7 1.369 i 7.029 84.348,— 2 60 3 610 ■ 7.320.— 8 703 8 9.656 115.872,— 47 1.262 12 29.863 613.390.— 1 19 3 112 2.000,— 75 2.050 5 10.100 150,000,— 16 300 6 24.000 150,000,— 4 396 5 11.632 121.938,- 7 151 4 900 15.000.— 274 14.207 140 150.917 2.507.783,- v Ajdovščini Parada dela v nedeljo je Ajdovščina praznovala svoj praznik dela. Ljudstvo iz vse zone B se j c zbralo, da tu pokaže, kaj zmore slovenski narod, ki je trdno odločen živeti. Tudi pre. bivaku iz'vseh predelov Slovenije so prihiteli v Ajdovščino. Iz vsega govorjenja in obnašanja ljudi si spoznal njihovo odločnost in borbenost. Koraki so trdi, bese. da stvarna, gibi pdločni, poteze obraza izražajo energijo in voljo. Prednjačila je mladina, ki je tudi v pesmi izražala ho. tenje malega naroda, hotenje po samostojnosti, po uspehih, pripravljenosti na borbo in zahtevo po življenju. Vsi prizori teh dni, bistvo in jedro teh manifestacij je bilo isto kot v letih osvobodilne obrbe, isto kot v desetletjih protifašistične borbe, isto kot v stoletjih nacionalne borbe. Kot je ta narod v komaj minuli preteklosti z orožjem osvobojeval svojo zasužnjeno domovino, tako jo danes, z isto odločnostjo in z isto borbenst.jo obnavlja Preveč je narod preživel, da hi ne znal ceniti svoje svobode. To ljudstvo že stoletja prenaša posledice imperialističnega vandalizma italijanske gospode. Pred njim se razprostirajo gola rebra kraškega pogorja, katerega gozdovi so bili oropani od beneških mogotcev, da so sezidali Benetke. ki so stoletja strahovala in ropala takratno človeštvo. Potomci te gospode so rekrutirali sinove slovenskega naroda ter Jih pošiljali iz imperialističn,ih motivov v boj proti samostojnosti Abesinije In Španije. Slovenska dežela jim je služila kot zbiralna baza za fašistični vojni pohod v Ejvropo. Po zahtevah istih spletkarjev naj bi služila tudi v bodoče kot odskočna deska proti slovanskim naroden). S svojo manifestacijo je hotelo ljudstvo Jfiv-if, "n nedvoumno dokazat’ svoU stal:£č°. Manifestacije so izražale dva glavna mo. hnenta. Na e ni strani so bile parada dela ba, vseh področjih. Na drugi strani pa zahtevo po priključitvi k Titovi Jugoslaviji. V okrepitev druge zahteve vidimo na vseli Obnovljenih hišah, kakor tudi na rebri požganih domov gesla »Tu smo Slovenci«, »Zahtevamo priključitev k Titovi Jugoslaviji« itd. Na skalnatem grebenu Nanoškega pogorja je vdelan ogromen napis, sestavljen iz električnih žarnic: »Tito«. Na Titovem trgu v Ajdovščini stoji velika deska z naslovom »Okrajni tekmovalni načrt. Rezultati tekmovanja^. Tu so imena vseh vasi okraja z navedbo uspehov tekmovanja. Iz rezultatov je razvidno, da je samo ta okraj zbral za obnovo nad 2 milijona lir ter opravil delovnih ur v vrednosti 7 milijonov 128 tisoč lir. Sobota je bila posvečena raznim fizkul-turnim tekmam in kulturnim prireditvam. Tako so nastopili tekmovalci v peteroboju, kolesarske tekme itd. Zvečer je bil na Titovem trgu nastop pevskega zbora JA »Sreč. ko Kosovel«. Ulice so bile nabito polne ljudi. Povsod so peli in rajali, tako, da ni bilo mogoče dognati, kje je bilo to veselje predvideno in organizirano -n Me "'srtcnla-no. Mesto je bilo razsvetljeno kot podnevi. V nedeljo zjutraj je bilo že ob prvih urah po ulicah vse živo. Ljudje so hodili v sprevodih ter ssm nis; prav za prav vedel. kam ta živa r°ka vodi Miličniki so se v premikanje vmešavali samo.toliko, da se je reka vila po desrji gor in levi nazaj. Kmalu po 9. un se je začela povorka pod geslom: Parada dela Ogromna Titova slika, ki so jo nosili štirje delavci, je začela sprevod. Sledile so sindikalne zastave, godbe, mladina in morje slovenskih in italijanskih zastav. Nosili so slike Stalina in Kardelja. Gari-baldinci so nosili ogromen napis v italijanščini: »Trst, Gorica, Reka in Tržič zahtevalo pravico in svobodo.« Zastopano je bilo SPD iz Trsta in Gorice v turistovskih nošah. Strumnih korakov so sledili pevci »Srečka Kosovela«, sprejeti z burnim aplavzom. Naša vojska je bila reprezen-tirana z vsemi svojimi rodovi, telovadci, smučarji itd. Skupine po 20 telovadcev so nosile na ramenih 2 telovadca, ki sta držala rdečo zvezdo in po eno črko. Vae sku- pine so skupaj sestavile parolo: »Naša Ar- mija.« Simboličnemu delu povorke je sledila parada dela s prikazom naše industrije, poljedelstva, gozdarstva, trgovine in pro-mčta. • Najbolj je izstopila lesna industrija iz Ilirske Bistrice ter rudarji iz Idrije. Samo rudarji so dali za obnovo 3 milijone 700 tisoč lir ali povprečno vsak rudar 13,04o/o svojega zaslužka. Potrebno bi bilo, da se vsak izmed nas za trenutek ustavi pri tej številki in naj pomisli, kaj pomeni prostovoljno žrtvovati 13"/n svojih dohodkov. Na stotine zanimivih in privlačnih prizorov je bilo videti v povorki. Poljedelstvo je pokazalo ves proces- od setve do mla-čve, Na zadnjem vozu se je peljala primorska družina, zbrana po trudapolnem delu v domači kuhinji, kjer je gospodinja v zabavo vseh gledalcev kuhala v velikem kotlu nacionalno primorsko jed — polento. Bogato je bila zastopana produkcija vina, sadja in lesa. člani sindikalne podružnice lesnih delavcev iz Trnovskega gozda so sekali debla, žage iz raznih krajev Primorske so rezale deske in mizarske delavnice so izdelovale pohištvo in druge Izdelke. Na enj teh delavnic je bil napis »Lenuhov ne sprejemamo v službo«. Sindikalna, podružnica iz Pirana je prikazala produkcijo soli itd. itd. Posrečen je bil prikaz, kako člani civilne policije kradejo Unrine pa-kate. — Prizor je vzbudil veliko smeha. Z navdušenim ploskanjem so bile sprejete mladinske delovne brigade Brčko— Banoviči. Vsi so bili opremljeni s krampi in lopatami. Iz vse povorke, ki je prikazala in dokazala, da je zona B s 27 milijoni kredita naredila za obnovo vrednosti za 268 milijonov lir, je iz gesel, slik, vzklikov, pesmi in obrazov in src prekipevala ena sama želja, ena sama zahteva: Tito -— Primorska te kliče! Popoldanske prireditve in govori Računajo, da je bilo v nedeljo v Ajdovščini nad 100 tisoč ljudi. Od tega se jih je nad 60 tisoč udeležilo popoldanskih prireditev. Toliko ljudi Ajdovščina še ni vt- Ael«- Na Častni tribuni ao biti poleg dra- gih sekretar SNOS.a tov Fran Lubej, predsednik FLS in minister VLRS tov. Zoran Polič itd. Narodni plesi, izvajani pd folklorne skupine iz Ljubljane, plesni venček »Panonska suita«, tek čez zror^ke. -zva-jan od fizkultumikov JA, nastoj« pevskih zborov itd. itd. so gledalce tako prevzeli, da so odhajali z letališča omamljeni m prevzeti od veličine vtisov. Po končanem dopoldanskem sprevodu so govorili zastopniki primorskega ljudstva. To slavnostno zborovanje je otvoril tov. Primožič. V svojem otvoritvenem govoru je očrtal težkoče, s katerimi se mora ljudstvo boriti, a kljub temu žanje uspehe, ki presegajo vsako pričakovanje. ' Nekatere vasi so s svojim udarniškim delom presegle kredite za 18 krat. V trimesečnem tekmovanju je bilo v zoni B obnovljenih 1492 poslopij. Največje uspehe so dosegli okraji: Idrija, Ilirska Bistrica, Vipava in Tolmin. Kot zastopnik vojske je pozdravil zbra- no množico tov. major Dušan Brodnik a v imenu SIAU tov. Ivan Regent. V imenu MOS-a za Trat je govoril tov. Oskar Furlan. V mraku so reke IjudL odhajale v vse smeri. Na stotine in stotine raznih motornih vozil, na tisoče In tisoče koles in voz je odvažalo slovenske in italijanske skupine, ki so iz vseh predelov osvobojene in še neosvobojene države prihiteli v prijazno slovensko mestece, da dajo duška svojim čustvom in vsemu svetu postavijo svoje pravične zahteve Ne more biti sile, ki bi strla ljudsko voljo. V Ajdovščini smo spoznali, kako neizmerne vire sile ima narod, sile, ki jih ne more nadomestiti nobeno zlato. Narodu, ki ima v sebi tako neizmerna bogastva, se ne sme zgoditi krivica. Vsi oni, ki danes odločajo o usodah narodov, naj ne tirajo tega junaškega ljudstva v ponovno suženjstvo, ker je ljudstvo prezrelo in pr er odločno, da bi v suženjstvu ostalo. Ob Hedafc v Ajdovščini Konferenca slovenskih kovinarjev v Cetju Dvig proizvodnje ter duhovna prevzgoja delovnih množit sta najosnovnejši nalogi sindikatov Dne 25. In 26. avgusta se je vršila v Celju konferenca Zveze kovinarjev Slovenije. Celjski kovinarji, ki so ponosno sprejeli v svoji sredi delegate kovinarjev iz vse Slovenije, so izkoristili konferenco, da so pokazali obilne sadove svojega požrtvovalnega dela na polju prosvete in fizkulture. Na predvečer konference je Krajevni odbor zveze kovinarjev iz Celja priredil v Domu Osvobodilne fronte uspelo kulturno prireditev, ki je obsegala pozdravno pevsko s točko, katero je izvedel delavski pevski zbor iz Gaberja pri Celju ter štiridejanko »Za svobodo«, ki so jo vprizorali kovinarji celjske »Cinkarne«. Med odmori je igral prvorazredni orkester kovinarjev tovarne emajlirane posode. V nedeljo popoldne so ob veliki udeležbi delegatov, celjskega delavstva in ostalega občinstva otvotili novo . navedel uspehe In pomanjkljivosti dosedanjega dela v političnem in organizacijskem smislu. »Ortopedski zavod IV. armije v Ljubljani« je dosegel prvo mesto v tekmovanju te stroke v državi. Jeseniški kovinarji so bili proglašeni za najboljši delovni kolektiv v Sloveniji, število organiziranih kovinarjev je naraslo na preko 16.000. Odstotek organiziranih kovinarjev v Sloveniji je skoraj stoodstoten. Toda osnovne naloge t. j. dvigniti politični nivo članstva, da bi vse te uspehe in še večje v bodočnosti dosegalo z zavestnim delom in postalo vodilno med delovnimi množicami, še nismo dosegli,« je dejal tovariš Šturm. Nato je navedel nekatere napake. Do-čim so imele večje podružnice po štiri in več političnih sestankov na mesec, odpade na manjše podružnice, od katerih so ne- Minister Fram Leskošek med delegati kovinarske konference v Celju cesto k stadionu, ki so jo zgradili s prostovoljnim delom kovinarji »Cinkarne«, tovarne emajlirane posode ter fizkulturniki. Na stadionu, - ki je sedaj preimenovan v »Fizkulturni park Borisa Kidriča«, so odkrili spomenika generalisimu Stalinu in maršalu Titu, nakar je sledil fizkulturni nastop FD »Olimpa«, pri katerem nastopajo večinoma celjski kovinarji, ki so z vztrajnim in požrtvovalnim vežbanjem dosegli zavidljive uspehe. Na prireditvi sta bila postavljena dva nova jugoslovanska in dva slovenska rekorda. Zvečer je bil v Domu Osvobodilne fronte koncert celjskih delavskih pevskih društev. Vsem tem prireditvam je med drugimi gosti prisostvoval tudi minister za industrijo in rudarstvo LVS tov. Fran Leskošek. Konferenca sama se je pričela v nedeljo Zjutraj v Domu Osvobodilne fronte. Navzoči gostje: minister za industrijo in rudarstvo LVS, Fran Leskošek, Rudolf Gan-zitti, zastopnik ministrstva za delo, Dušan Čorkovič, tajnik Centralne uprave Zveze kovinarjev Jugoslavije, Stjepan Božičkovič, predsednik sekretariata kovinarjev Hrvat-ske, Tone Dolinšek, predsednik Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije, Popit Franc, sekretar OOOF Celjskega okrožja ter zastopniki kovinarjev, iz Trsta in Julijske krajine, ki so bili deležni posebne pozornosti, so pozdravili konferenco ter ji želeli največjega uspeha. Poleg nagovora člana delegacije kovinarjev iz Trsta in Julijske krajine, ki je v italijanskem jeziku izrazil^slovenskim kovinarjem pozdrave bratov kovinarjev onstran krivičnih meja, so navzoči delegatje s posebno pozornostjo sledili nagovoru ministra Leskoška, ki je na kratko prikazal dosedanje gospodarske uspehe v Sloveniji, nato pa je opczorll kovinarje nš. velike naloge, ki jih čakajo v bodočnosti. »Nekoč smo se na podobnih konferencah prepirali, katera politična skupina bo vodila kovinar-. eko organizacijo, danes pa kujemo načrte, kako bomo gradili in dogradili domovino«, je dejal tovariš minister. »Ustvariti mora^ mo čimprej težko industrijo«, je nadaljeval »če hočemo uspešno zgraditi domovino in jo zavarovati proti zunanjim sovražnikom«. Nadalje je navedel gradnjo novih strojnih tovarn, tovarne za kolesa, za ure itd., kar bo zgrajeno že v bližnji bodočnosti. Odločne besede ministra Leskoška so zbrani delegatje sprejeli z viharnim navdušenjem. Predsednik Glavnega odbora Enotnih sindikatov tov. Tone Dolinšek je iznesel nekaj svojih nadvse zanimivih vtisov iz potovanja jugoslovanske delegacije po Sovjetski zvezi. Prikazal je ogromno in vsestransko delo sovjetskih sindikatov, ki so v razvoju tn v obrambi Sovjetske zveze odigrali odločilno vlogo. Sovjetski sindikati, v katerih je včlanjeno preko 27 milijonov članov, so z uspehom izvršili svojo največjo nalogo: prevzgojili so milijonske množice mestnega In podeželskega prebivalstva v nove ljudi ter v strokovnjake. Tov. Dolinšek je med drugim navedel tudi to, da so se delavci v sovjetskih tovarnah čudili, kako so mogli slovenski sindikati dopustiti poraz Osvobodilne fronte na volitvah v Radgonskem okraju, kar ddkazuje, kako so sovjetski delavci podrobno informirani o političnih dogodkih v svetu. Dalje je iznesel delegatom tudi nasvet sovjetskih delavcev, naj storijo vse, da bi se v Jugoslaviji čimprej e dogradila težka industrija. Na koncu je povedal, da sovjetski delavci naravnost ljubijo jugoslovanske delavce ter jim pošiljajo svoje najtoplejše pozdrave. Ob zaključku slavnostnega dela konference je tajnik Zveze kovinarjev Slovenije tovariš Šturm Anton predlagal, naj se odpošljejo resolucije našim voditeljem. Med drugimi so odposlali resolucijo tudi vojaškemu tožilstvu IV. Armade, v kateri zahtevajo najstrožjo kazen za obtožene vojne zločince. Politično organizacijski referat V ponedeljek zjutraj se je vršila delovna konferenca. Tajnik Zveze kovinarjev Slovenije tov. Šturm Anton je podal poii-lično-organizacijski referat, v katerem je katere sestavljene iz več manjših delavnic le po en sestanek na mesec, ali niti tega ne. Podcenjevanje pomena politične vzgoje je imelo za posledicyo nazadovanje vsega ostalega dela v nekaterih podružnicah. Nadalje je omenil zanemarjanje mladine in žena. Ponekod obstojijo podružnični odbori iz starcev s preživelimi nazori. Jasno je, da take podružnice ne morejo delati pravilno. Zato je treba pritegovati k delu mladino, ženam je treba omogočiti zaposlitev v čim večjem številu, in jim prepustiti fizično lažja opravila in službe. Se vedno se opaža nepravilen odnos delavcev do podjetij državnega ali privatnega sektorja, kar se odraža v primerih zagovarjanja privatnih podjetnikov ter lo. kalpatriotičnega nerazumevanja potrebe po premeščanju strojev itd., kot je to bil slučaj v livarni »Jugo-Metro« v Mariboru. Pri nekaterih podružnicah se opaža ozko gledanje na splošne interese, ker se branijo oddati denar od prostovoljnega dela Hipotekami banki v Beograd v »Fond za obnovo«. Taki delavci se še vedno ne zavedajo, da ne more biti močne in srečne Slovenije brez močnih in srečnih ostalih republik. Poleg tega pa pozabljajo, da je dobila tudi Slovenija iz tega fonda 1,600 milijonov din za obnovo in še posebej 100 milijonov din za gradnjo stanovanj. Politično delo se marsikje še omejuje na suhoparne in nekonkretne sestanke. Važne politične dogodke je treba tolmačiti mimogrede med odmori v tovarni. Nato je govoril o Krajevnih odborih zvez, katere je treba okrepiti. Njihova glavna dosedanja napaka je bila v tem, da niso dovolj obiskovali podružnic. Važno je tudi ustanavljanje stanovanjskih zadrug. Dolžnost sindikatov je, da očetovsko skrinjo za najrazličnejše potrebe svojih članov. lati od zgoraj, brez sodelovanja delavstva; 3. tekmovanje je bilo preveč enostransko; 4. uspehi posameznikov ali skupin se niso pravilno ocenjevali in nagrajevali. Primer: tovarna v Muti, ki ima 150 delavcev, je proglasila 50 udarnikov, »Titan« Kamnik, ki je večje podjetje, pa samo enega. 5. Vzgoja strokovnih kadrov je premajhna. Kulturno — prosvetno delo Tov. Žižek Jože je podal pregled kultur-no-prosvetnega delovanja podružnic. »Mesec januar, februar in marec lahko imenujemo četrtletje napredka kultumo-pro-svetnega delovanja kovinarjev«, je izjavil referent. Vse podružnice so proučile Ustavo. Okoli 82 podružnic je v svojem krogu obdržavalo proslave, imelo sestanke in se množično udeleževalo manifestacij. 450/Zren« in isti namen so imelar vsa dosedanja množična tekmovanja. Le vsestranska usposobljen ost bo izpolnila naloge, 'ki jih. pričakujemo od fizkulture. Delovne množice širom po Sloveniji so instinktivno razumele naloge fizkulture. Medtem, ko v večjih mestih skušajo sekta-šiti nogometaši zase, lahkoatleti zase, ko Skušajo ustvariti umeten nesporazum med takozvanimi športniki in telovadci, vidimo iz raznih poročil, da naše delavstvo, ki ni pokvarjeno po meščanski miselnosti, koraka po pravi poti. Kot primer si vzemimo FD Dolnjo Lendavo, ki si je priborilo prvenstvo Slovenije v nogometu. To je bilo društvo, ki se je bavilo izključno z nogometom; v svojih vrstah ni imelo ljudi, ki bi pravilno razumeli svoje naloge; delali so po starih principih in zato so se na vrhuncu svojega uspeha znašli v zagati. Toda uvideli so, da so na napačni poti, ki ne vodi do pravega cilja. Imeli so toliko možatosti, da so priznali svoje napake in se naslonili na svojo sindikalno organizacijo. Opustili so ime Dolnja Lendava in se preimenovali v FD Nafta. S to priključitvijo pa ni pridobilo samo nogometno moštvo, temveč vse delavstvo, kajti odslej bo umerjena vsa fizkulturna vzgoja v širino, zajete bodo najširše plasti ljudstva, zgrajen bo zdrav in močan temelj. To je posledica naslonitve na sindikat. — Društvo ima za cilj pritegniti stotine k delu, ne pa da si le enajsterica pribori ne vem kakšno prvenstvo. Primer FD Dolnja Lendava, oziroma FD Nafta naj bo vzgled vsem, ki še tavajo po starih poteh. OBVESTILA NAVODILO za izvajanje 1. člena uredbe o plačanem letnem dopustu delavcev, nameščencev in uslužbencev 1. Delavcem, nameščencem in uslužbencem, ki so sodelovali v narodno osvobodilni borbi do 9. maja 1945 in ki so ne glede na to, kdaj so bili demobilizirani, po demobilizaciji stopili na delo, se v čas nepretrgane zaposlitve najmanj 11 mesecev iz 1- člena uredbe o plačanem lenem dopustu delavcev, nameščencev in uslužbencev računa tudi čas, prebit v narodno osvobodilni borbi. 2. Delavcem, nameščencem in uslužbencem, k; so bili po potrebi prevzeti oziroma premeščeni iz ene ustanove (urada) v drugo ali iz enega državnega gospodarskega podjetja v diugo ali iz ustrnove (urada) v državno gospodarsko podjetje in. narobe, se v čas nepretrgane zaposlitve najmanj 11 mesecev iz 1. člena uredbe o plačanem letnem dopustu delavcev, nameščencev in uslužbencev računa tudi čas, ki so ga take osebe že prebile v ustanovi (uradu) in v državnem gospodarskem podjetju p* * * * ved prevzetnem oziroma premestitvijo po služben; potrebi. Vleko Krstulovič 1. r. Minister za delo Odobravam: Predsednik vlade FLRJ in minister narodne obrambe maršal Jugoslavije Josjp Iiroz-Tito, 1- r. KVALIFICIRANI DELAVCI BREZ VAJENIŠKE DOBE člen 28. za-kona o vajencih dovoljuje delavcem. ki, opravljajo kvalificirano delo, a nimajo formalne kvalifikacije, da polagajo pred prl-tojno komisijo iapit za kvalificiranega delavca. Rok, dr> kate/rega velja to dovoljenje. Je do 31. decembra 1948. Med kvalificiranimi delavci brez formalne kva. lifikacije in brez vajeniške dobe so tudi takšni, ki so se izučil neke stroke kot samouki, sezonski delavci ko-t n. pr. v stavbni stroki, kamnoseki, delavci ki so se izučili pri starših 'ali sorodnikih in so delali v stroki za svoj ali tuij račun. 'Za to vrsto delavcev je izdalo Zvezno ministrstvo za delo dovoljenje, da smejo tudi polagati izpit za kvalifikacijo delavca. Toda za njih ne velja rok do 31. decembra 1948. temveč imajo čas za polaganje izpita dotlej._ dokler ne izide uredba, ki bo uredila vsa vprašanja o izpitih vajencev m kvalificiranih delavcev brez formalne kvalifikacij e Okrožni In Okrajni ljudski odbori Imajo navodila za postopek, kadar se prijavijo tl delavci k izpitu. Iz pisarne ministrstva za delo LRS. OPOZORILO DELODAJALCEM! Na podlagi podatkov statističnega popisa vajencev, k je bil izvršen od 1. do 15. maja t. 1., Je ugotovljeno, da veliko število delodajalcev ne Izpolnjuje odredb zakona o vajencih, ki velja od 5. a.prila 1946. Delodajalci kršijo največkart odredbe čl. 5.. 6. in 12 zakona, čl. 5. odreja osemurni dnevni de. lovni čas. oziroma 48 ur tedensko, v katerega, se všteje tudi čas, ki ga porabi vajenec za obiskovanje strokovne nadajevalne šole ali tečaja. Cl. 6. zakona prepoveduje vsako zaposlitev vajenca, ki ni v zvezi z njegovo stroko, torej zaposltev pri poljskem in hišnem delu ter podobnih opravilih. čl. 12. zakona odreja, da mora vsak delodajalec v roku osmih dni od dneva Zaposlitve vajenca, skleniti ž njim učno pogodbo, ki Jo podpiše za madoletnega vajenca njegov zakoniti rejnik ali varuh. Učne pogodbe se sklepajo pri pristojnih okrajnih ljudskih odborih (odseki za delovne odnose), v Ljubljani pa pri oddelku za delovne odnose MLO, mestih p* četrtnim ljudskim odborom, ki jim bodo izdali delovne izkaznice. Hkrati naj KMS-i in drugi sindikalni forumi opozorijo vse krajevne ljudske odbore, da izdajajo delovne izkaznice vsem delavcem, ki jih še nimajo. Delovne izkaznice naročajo krajevni ljudski odbori pri ESZDNJ —- Glavnem odboru za Slovenijo — odseku za posredovanje dela v Ljubljani. Izkaznice prejmejo ljudski odbori brezplačno ter jih prav tako brezplačno izdajajo delavstvu . Ni pa Nafta edino sindikalno društva. V raznih delavskih centrih so fizkulturna društva, ki so že veliko prej razumela svoje naloge. Kot primer navajamo FD Rdeča zvezda v Polju, ki je last delavcev papirnice Vevče. V njem so zajete široke plasti delavcev in kmetov, prav tako pa se v vseh panogah fizkulture izživlja tudi tamošnja mladina. Imeli so že svoj fizkulturni zlet, ki je lepo uspel, pa tudi njegovo nogometno moštvo žanje lepe uspehe. Rdeča zvezda si je prav preteklo nedeljo na turnirju FD Duplica priborila kot zmagovalka lepo plaketo, ki so jo podarili delavci tovarne Remec v Duplici. Zelo razgibano je tudi v FD Rudar v Trbovljah. Gojijo nogomet, lahko atletiko, kolesarjenje, mo-tociklistiko, telovadbo itd. Rudar ima s svojimi aktivi nad 800 pripadnikov. Vendar je to še vse premalo za tako velik delavski revir, toda s svojim vsestranskim delovanjem je podal Rudar jamstvo, da se mu bodo priključili tudi oni, ki še stoje ob strani, zlasti, ko si bodo z lastnimi silami zgradili nov stadion. Pa tudi v Ljubljani ne spe, saj ima že lepo število sindikalnih podružnic svoje aktive. Omembe vreden je predvsem DES, ki ima precej razgiban aktiv, ki je organiziral razne panoge, tako telovadbo, lahko atletiko, kolesarstvo, ping-pong in nogomet. Vse sekcije marljivo vadijo, zajeto je tudi dosti članov sindikalne podružnice. Člani podružnice cestne železnice imajo prav tako dober jn močan aktiv, ki je vsestransko usmerjen, poštarji, grafičarji in železničarji so imeli celo tekmovanje med posameznimi oddelki. Vendar je v Ljubljani še precej' aktivov, ki životarijo sami zase in niso povezani v celoto in le tako je mogoče, da smo pred kratkim brali poziv na nogometno tekmo, po kateri je bila veselica, kar na športnem igrišču. Pri tem so pozabili, da je fizkulturna prireditev z določenimi cilji eno, veselica pa zopet nekaj drugega in da ne moreta tvoriti koristne celote. Za povezavo obstoječih akt?tov In da se pomaga novim na pravo pot, se je osnoval pri KM S Ljubljana poseben referat. To važno nalogo je prevzel tovariš Šega, ki bo povezal po Krajevnih odborih obstoječe aktive in tako ustvaril eno celoto, tako da bodo v kratkem povezani vsi aktivi v Ljubljani; vzporedno pa se bo organiziralo delo tudi v ostalih krajih Slovenije. Prepričani smo, da uspeli! tega smotrnega dela ne bodo izostali in da bomo kmalu prebrodili začetno krizo in mrtvilo, ki še vlada v nekaterih fizkulturnih društvih. \ Ivan Kosec. Učne pngodbe. Sklenjene pred 5. aprilom 1946. t. 1.. torej v času preden Je postal zakon o vajencih pravno veljaven, ki pa ne odgovarjajo njegovim odredbam, se mora obnoviti pri pri. stojnih okrajih LO. Poleg tega Je treba okrajnim LO prijavit, v svrho splošne registracije vse učne pogodbe, sklenjene pred 5. aprilom 1.946. tudi če bo v skladu z odredbami zakona o vajencih. Kršitve navedenih odredb so kaznive. Kazni so: 1. opomin, ki se na stroške delodajalca objavi tudi v dnevnem časopisju; 2. denarna kazen do 10.000 dinarjev ln 3. odvzem svobode do 30 dni. Delodajalce opozarjamo še na to. da morajo biti vsi vajenci prijavljeni socialnemu zavarovanju. Ker noben vajenec ne prejema višje mezde od one. ki je določena v prvih treh razredih kot najvišja zavarovalna mezda, pada prispevek za socialno zavarovnje v celoti na delo. dajalca. Postopek nekaterih delodajalcev, ki odtegujejo vajencem del prispevkov za zavarovanje ali celo zahtevajo, da plačujejo vajenci celoten prispevek, je protizakonit in zato kazniv. Zaposlitev vajencev posredujejo edino najbližji krajevni medstrokovni sveti, odseki za posredovanje dela. Ako delodajalec sprejme -vajenca brez posredovanja tega odsejka. je njegova dolžnost. da ga takoj prijavi KMS-u. Ministrstvo za delo LRS opozarja, vse delodajalce. da takoj uredp vajeniške odnose po zakonskih odredbah. zlasti pa. da sklenejo učne pogodbe ln prijavijo stare učne pocod.be v registracijo okrajnim 1,0. kjer dobe tudi potrebne Informacije. Poslednji rok za Izvršitev tu navedenih odredb je 15. september 1946. Ministrstvo za delo LRS. ODKUP POLETNIH JABOLK Letos je sadje v mariborskem okrožju bogate obrodilo, zlasti v Slovenskih goricah in Prekmurju, če bi ne bila tudi v inozemstvu bogata sadna letina-, bi lahko velike količine sadja izvozili v inozemstvo, tako pa imamo le omejeno možnost izvoza v češkoslovaško in Poljsko. Ljudska oblast je storila, kar je bilo možno, da se čim več sadja vnovči in uporab!. Kljub vsemu ipa je še vedno problem, kako najhitreje vnovčiti okoli 600 vagonov sadja, ki še ni sposobno za prezimovanje. Dolžnost vseh množičnih organizacij je pomagati, da se to sadje pravilno razdeli na notranjem trgu. to je v kraje, Jtjer sadja ni in kjer ga je delovno ljudstvo, predvsem otroci, željno in potrebno. Zato apeliramo preko KHS-ov na naše delavce ln uslužbence, da (pokažejo svojo povezanost z delovnim kmečkim ljudstvom in mu pomagajo s tem, da odkupijo čim večjo količino sadja. Sadje je poleg druge hrane najvažnejše za ljud. sko zdravje, zlasti za doraščajočo mladino. S tem se bo naš delavec ln uslužbenec obdolžil v tem trenutku kmetu, ki Je v gospodarsko težkih časih, zlasti takoj po osvoboditvi pomagal z živili ter omogočil s svojo požrtvovalnostjo prehrano mestnega prebivalstva in industrijskega delavstva. - Zavedajmo se, da je medsebojna pomoč, enotnost delavca in kmeta osnova, temelj naše ljudske države in vseh naših uspehov. A že zgolj go. apedarsko mora biti vsakemu razumljivo, da sl ni mogoče zamisliti gospodarske stabilizacije, ako kmet ne bi mogel vnovčiti pridelka in se ne bi usposobil za konsumiranje industrijskih proizvodov. Tovariši, potrebno je zato. da pnkrenete akcijo za organizirani večji odkup in konzum sadja, kar bo ne le v korist kmetu, marveč vsemu Uu- BtVU. Glavni odbor ze Slovenije Je po okrožnici pozval vse močnejše KMS-e. naj organizirajo odkup sadja, ki ga morejo dohiti franko namembna postaja po 3 din za kg. Tudi propagandna komisija pri okrožnem OF odboru v Mariboru je poslala vsem Krajevnim medstro-kovnim svetom v mariborskem okrožju okrožnico, s katere v gornjem smislu apelira na odvzem sadja, ki ga morejo KMS-i naročiti preko podružnice »Sadje d. d. v Mariboru«, manjše ko. ličine pa je mogoče naročiti tudi potom zadrug. Vsem delavskim in ostalim godbam na pihala Dne 6. oktobra t. 1. se bo v Ljubljani vršila revija vseh godb na pihala. Ob tej priliki bodo vse godbe skupno igrale šopek partizanskih pesmi, ki ga je pripravil tov. Prinčič. Te pesmi si lahko naročite v Ljubljani pri Državni knjižni založbi v Stritarjevi ulici. Nekatere godbe sprašujejo, kakšne skladbe naj sl Izberejo za samostojni nastop. Te skladbe naj bodo podpuriji. overture ali plesni venčki slovanski li skladateljev. Za vsa polasnila nai se godbe 'obračajo na naslov: Ljudska prosveta. Ljubljana, Miklošičeva ulica, št, 7/n. (Iz brošure »Uvod u radne norme«.) Ob prehodu posredovanja dela v Enotne sindikate Naloge poslovalnic za delo in njih povezava s sindikalnimi podružnicami O fizkuliuvnih aktivih Za tesnejšo povezavo med deiavci im kmeti Delavci m nameščenci iz tovarn in revirjev pomagajo kmetom Važnost povezave med delavskim razredom in podeželskim kmečkim prebivalstvom, iki je bila osnovni temelj vseh veličastnih zmag v teku narodno osvobodilne borbe, je danes borbena osnova in ključ za velike uspehe v ekonomski borbi za obnovo porušene domovine, zato gledajo naši delavci s ponosom na. uspehe, dosežene na tem polju. Se posebno pa jih veseli, da so prvim primerom takega tesnega sodelovanja sledili številni delovni kolektivi, saj se na tej osnovi tudi naše podeželje z vso aktivnostjo vključuje v mogočen val tekmovanja za čim prejšnjo obnovo in ustvaritev blagostanja v naš; domovini. Delavci Združenih tovarn Jugotekstil, Jugcisvita in Marko Rosner iz Maribora So 28. julija odšli na vse zgodaj na prostovoljno delo za pomoč kmetom, to pot v Sv. Jurij ob Pesnici', da pokažejo, kakšne so dolžnost.] zavednih državljanov do ljudske republike in da dokažejo z delom, kako požrtvovalni delavci so pravi člani sindikatov. Deset strokovnjakov od varilcev, mehanikov, kovačev, električarjev in jermen ar Ja do preciznega mehanika je pridno delalo od šestih zjutraj do petih popoldne. Popravili so 282 komadov različne kuhinjske posode, 82 komadov raznega- gospodarskega orodja, električar je uredil dva elektromotorja, kuhalnike in električne luči, jermenair je popravil 14 komadov opreme za živino ter tri aktovke, precizni mehanik pa je popravil 6 budili. S pesmijo med delom se je iz starega delalo novo orodje, istočasno Pa se je poglabljalo bratstvo in utrjevala enotnost delavca in kmeta. Med delom so se delavci posvetovali s ■ kmeti in postali res dobri prijatelji, za kar imajo posebno zaslugo odbornici vaške AFŽ tovarišici Dobaj Marija 6n Šafarič Terezija ter Krajevni ljudski Odbor. — Juričani so delavce povabili naj še pridejo, da se bodo skupaj pomenili o vprašanjih, ki so za vse velike važnosti, gaj vedo, da je trdna povezanost delavskega razreda s kmečkim prebivalstvom tolikšna sila, da se pred nas ne morejo postaviti težave, ki bi jih skupaj ne premagali. 14. julija so naložili uslužbenci elektrarne Fala vse orodje, ki ga potrebujejo za delo, na dva kamiona ter se odpeljal: v St- Rupert v Slov. goricah, kjer so z delavsf.ro pesmijo pozdravili vaščane jn se takoj z vso vnemo lotili dela. Med ropotanje popravljenih strojev se je mešala pesim kladiv in po dvanajstih urah dobro opravljenega dela so mojstri ugotovili, da je popravljenih 28 strojev in 912 komadov raznega drobnega orodja' in posode. — Ker so delavci elektrarne Fala vešči tud; brivskega dela, so ostrigli še 51 in obrili 8 prebivalcev St. Ruperta Ko so pridni delavci ob šestih popoldne začel,- pospravljati orodje in se odpravljati protj domu, so jim vaščani prisrčno sti-šrali roke in izražali željo, naj kmalu spet pridejo in -pomagajo. Pevski zbor delavcev-prosbovoljcev je za slovo zapel nekaj partizanskih in slovenskih narodnih pesmi, nato pa so kemični odhiteli proti Mariboru. Tudi delavci; iz trboveljskega, revirja so šli že večkrat na akcijo za pomoč podeželju,. Tako je šlo tudi 28.' julija v vas Bočno v Gornji Savinski dolini petintrideset delavcev-strokovnjakov iz trboveljske osrednje delavnice, med katerimi je bilo tnd| več mladincev,, ki nočejo po pridnosti in požrtovalnosti prav nič zaostajat: za tovariši, ki so odšli z delovnimi brigadami na gradnjo proge Brčico—Banovini in drugam. Delavci so pripeljali s seboj in poklonili prebivalcem večje število raznega poljskega orodja in drugih predmetov; vmes sta bila dva štedilnika, veliika gnoj nična črpalka, strešni žlebovi za dve strehi, motike, sekire, vile, grablje, lonci, samokolnice in plug. Vse to so’, napravili s prostovoljnim nadurnim delom v. delavnicah. Obnovitvenih del v v-asi Bočno so se lotili z veIiko*voljo, zato tudi uapeh ni izostal. Kmet-cm so popravili lepo število gospodarskega orodja, gospodinjam z s krpali kuhinjsko posodo, na do sedaj obnovljenih stavbah pa so izvršili najpotrebnejša kleparska dela. V vasi Mohorje, ki spada v Grosupeljski okraj, je po okupatorju uničenih več gospodarskih poslopij, zato so člani sindikalne podružnice »Slovenija — Transport« skupaj z nekaterimi tovariši iz tovarne Hribar sklenili, da bodo pomagali tamkajšnjim kmetom. 30. junija so začel; obnavljati porušeno poslopje tovariša Franca Nereda.. Pripeljali so se v vas že zgodaj zjutraj s tovornim avtomobilom. 20 tovarišev je napravilo 72 kvadratnih metrov lesenega opaža in zabetoniralo isto površino z 20 cm debelo betonsko ploščo-Za pomoč pr.; delu je KLO Ruše organiziral mladino, ki je skupaj z delavci delala polnih 12 ur in pridno dovažala pesek ter nosila vodo in beton. Ker je okrog šestih, popoldne začelo zmanjkovati vode v bližini Ne-redove porušene domačije, so jo mladinci donašali v škafih 200 metrov daleč. — 5 mladink je kctoalo pesek polnih 8 ur :n to v opoldanski vročini, ko je pesek razbeljen od sonca. Vsi, ki so se udeležili tega dela, so lahko videli, kako pridna in P0" žrtvova"na je ruška mladina ter k -ko dobro se zaveda, da mora tudi ona z vsemi svojimi silami obnavljati in graditi, delati in še neprestano učit: in izpopolnjevati z novimi izkušnjami. Horvat Martin Krono do sedaj doseženih -uspehov pa so dali delavci,Jugosvile, Jugotekstila in tovarne Rosner 's svojini delom dne 4. avgusta v siromašnih viničarskih krajih. Pri Sv. Barbari v Halozah. Težki problem haloških viničarjev, dninarjev, ljudi brez zemlje je bil vedno pereč. Mnogi gospodje narodni poslanci so v stari Jugoslaviji brezobzirno izkoriščali te revne, gole, bose, lačne >deraše< in jih z lepimi frazami goljufali za glasove ob priliki volitev, samo da so se dokopali do dobro plačanih mandatov. Pozneje seveda niso prišli več med nje in lepe obljube so ostale prazne besede; beda. pomanjkanje in siromaštvo pa je ostalo na žulj a vi h rokah izkoriščanih viničarjev kot edini zvesti spremljevalec ob težkem napornem delu v vinogradih raznih vaških mogotcev in drugih, v vel iti večini nemških fevdalcev. Takšno je bilo stanje do osvoboditve, ko je v naši novi ljudski republiki zavladal nov duh socialne pravičnosti. Čeprav naša ljudska oblast posveča največjo pažnjo .in skrb tem predelom in jim pomaga s hrano, obleko in vsem potrebnim ter je na pravičen način z Viničarsko uredbo rešila vprašanje delovnih odnosov viničarjev, je stanje teh ljudi še vedno težko. V kratkem času obnove je bilo do sedaj nemogoče popraviti vse krivice in težave, ker so potrebe teh revnih ljudi prevelike. To smo videli in ugotovili, ko smo kot bratje pohiteli na pomoč v te kraje. Po ogromnih kupih neuporabne posode, ki so jih prinašali nedeljskim delavcem v popravilo odrasli in otroci, smo spoznali, kako zelo je ljudstvo v Halozah potrebno posode. In še to smo ugotovili, da živijo v Halozah zelo dobri ni pošteni ljudje, pošteni državljani. Maloštevilni so nas z nezaupanjem sprejeli, ko smo prihiteli na vse zgodaj s svojim tovornim avtomobilom, okrašenim s parolami in zastavo. Viničarji so nas kaj hitro obsuli z ogromnimi kupi predmetov vseh vrst, ki so bili potrebni popravila. Ves dan so s posodo v roki stali v vrsti možje, gospodinje in otroci ter potrpežljivo čakali, da pridejo na vrsto. V delavcih so gledali svoje prijatelje in zaveznike in z občudovanjem so opazovali veliko spretnost strokovnjakov, ki so v znoju, ki jim je lil s čela, neumorno zmanjševali kup neuporabnega orodja. Enajst strokovnjakov je delalo od sedme ure zjutraj do šestili zvečer. Uspeh 121 delovnih ur je bil pčkorden in preseneča, nas same. Varilci, kovači in ključavničarji so popravili 586 komagov različne kuhinjske posode. 37 velikim loncem so napravili novo dno. popravili so 467 komadov raznega gospodarskega in gospodinjskega orodja, 3 lov- ske puške, 1 mlatilnico, 9 šivalnih strojev, popravili in očistili so tudi 16 ur. Jermenar jo popravil 16 kompletnih konjskih oprem in 19 drugih predmetov, krojač in šivilje so na novo sešiti 4 moške hlače, 14 otroških hlač, 1 žensko obleko, 27 komadov ženskega in moškega perila in 1 telovnik. Popravili pa so še 4 ženske obleke, 16 moških in ženskih srajc, 3 komade posteljnega perila, 1 predpasnik in 1 gasilsko ponjavo. Posebno so se pri delu odlikovali varilec tov. Sabolek, kovaški mojster tov. Gradišnik, precizni mehanik tov. Flajsinger, ključavničarja tov. Grobelšek in tov. Kranjc, tkalski in krojaški mojster tov. Lebar, tovarišici Lebarova in Flajsingerova, pa tudi šofer tov. Tilčič je pridno pomagal ključavničarjem. Barbareani so nas ob odhodu s hvaležnostjo vabili, naj še pridemo med nje, ker so potrebe še vedno, zelo velike. Delavci podružnice Ljubljanske gradbene in industrijske družbe ter tvrdke Kosi so začeli na Hruševem na novo graditi požgani dom Kelnačevih. Prostovoljnega nedeljskega dela se je udeležilo 14 zidarjev in delavcev, ki so v 70 urah napravili 4.200 kub. m betona, 9.500 kub. metrov opečnega zidu in pripravili 2 kamiona peska ter prenesli okrog 2000 komadov opeke. Posebno zahvalo zaslužijo za opravljeno delo zidarji. Svoj posel so opravljali zelo vestno, zato tudi uspeh ni izostal: zid so postavili v razmeroma zelo kratkem času. Tudi v gradbenem podjetju Ravnikar Vladimir se lova riši pridno udeležujejo prostovoljnega dela. V nedeljo dne 18. t. m. so šli na Rašico, kjer je 12 tovarišev v 40 urah napravilo opaž in 10 kub. metrov betona, nasejali so 2 kub. metra peska ter postavili 2 kub. metra opečnega zidu. Tudi dimnikarji iz Ljubljane so se v lepem številu odzvali klicu porušene Rašice, saj jih je prišlo na delo 21, kar je 70%> od celokupnega dimnikarskega delavstva. Izgotovili so 5 kub. metrov betona ter izkopali 20 kub. metrov temelja in nadvoza. — Ko. so pridni delavci zvečer končali z delom, se jim je zahvalil gospodar tov.- Knez, kateremu je bilo vse uničeno in so mu zato pomagali obnavljati porušena poslopja. Prosil je, naj še pridejo. Stavbinci - dimnikarji so mu radi obljubili svojo pomoč tudi v bodoče, saj je v našem skupnem interesu čim prejšnja obnova porušenih domov in tesno medsebojno sodelovanje delavca in kmeta. Pišek Tone. IZ LJUBLJANE Izlet v Divačo nas fe tesneje povezal s primorskimi tovariši Na iniciativo sindikalne podružnice papirnice v Vevčah je Krajevni od-bor Zveze kemične industrije v Ljubljani dne 18. I. m. priredil izlet v cono B. Šli smo obiskat sindikalno podružnico v Divačo. Zgodaj zjutraj smo se ob najlepšem vremenu delavci in nameščenci podružnice v Vevčah, tovarne za klej, »keuiične tovarne«, tovarne Saturnus, Th. G. Bonne in Kristala odpeljali z vlakom iz Ljubljane. V Borovnici smo opazovali skozi okna počasi vozečega vlaka vidne uspehe dela za obnovo in ponosni smo, da ta velika dela opravljajo naši tovariši, član; sindikalnih organizacij. Tudi naši mladinci so povsod pridno na delu in uspeh ne izostaja, saj to lahko opazi vsak, ki se pelje z vlakom iz Ljubljane proti Postojni.. Pa tudi onstran meje, v coni B je mladina zelo pridno na delu. Ko smo se pripeljali v Prestranek, smo presenečeni opazjli mladince in mladinke, ki so opravljali obnovitvena dela na postaji. N-a naše vprašanje so nam odgovorili, da so prišli na prostovoljno nedeljsko delo prav vsi mladinci. Na kolodvoru v Divačj so nas _ sprejeli člani sindikalne podružnice s svojim praporom in državnimi zastavami. Zastopnik sindikalne podružnice železniških uslužbencev v Divači nam je izrekel prisrčno dobrodošlico, za katero se je v našem imenu za-, hvalil zastopnik Krajevnega odbora Zveze. Po pozdravu je vevška godba zaigrala koračnico in državno himno. V povorki, kateri so se pridružil] tudi domačini, smo s sindikalnimi prapori, zastavami in godbo na čelu krenil, v bližnji Škocjan, da si ogledamo znamenito Škocijansko jamo. V divje romantično naravno jamo so nas spremili tudi domačini, ki so bili do nas zelo pozorni Opozarjali so nas na vse posebnosti z vidno željo, da b, nem kraška Škocijan-ska jama za. vedno ostala v spominu. Po kosilu so član, sindikalnih podružnic v Divači priredili miting, ki ga je otvorila sindikalna godba iz Vevč. s himno »Hej, Slovani«. Tudi zastopnik; sindikalnih organizacij v petih tržaških okrajih, sami pre- kaljeni borci in zavedni člani Enotnih sindikatov, kj so prišli v Divačo, ko so izvedeli za naš prihod, so se z veseljem udeležil; prvega sindikalnega mitinga v coni B. Rudarji iz rudnika Timava v Vremskem Britofu pri Divači so, na tem mitingu poklonili sindikalni podružnici v Vevčah lep prapor v spomin na prve stike s sindikati v coni B. Za prapor se je s toplimi besedami zahvalil zastopnik Krajevnega odbora Zveze, ki je podčrtal globoko zavest delavcev v ceni B, k; v 28 letih fašističnega zatiranja niti pod najtežjimi udarci niso klonili. Govorili so še tajnik Zveze kemične industrije za Slovenijo tov. Sedej, zastopnik Centralne uprave tov. Tribušon in sekretar Krajevnega odbora zveze v Ljubljani. Vsi so v svojih govorih podčrtaval; našo skupno borbo za uničenje fašižtna, upravičeno zahtevo po priključitvi Trsta in Julijske krajine k FLRJ ter maše delo, k; bo v bodoče najtesneje povezano, ker nas ne bodo več ločile najrazličnejše meje in cone. — Predstavnik Okrajnega odbora je v izklesanih in prepričevalnih besedah prikazal borbo primorskega ljudstva, ki se že dolga leta bori za svojo svobodo in pravice ter dejal, da idej; in prepričanju primorskega ljudstva ne more nihče več postavljati ovir. Primorci se bodo vedno čutili Jugoslovane in so pripravljeni žrtvovat; tudj svoja življenja za čast in napredek ljudstva. Zastopnik V. okraja v Trstu pa je v svojem govoru ugotavljal potrebo povezave med tržaškimi in jugoslovanskimi sindikati. Dejal je, da člani tržaških sindikatov zaupajo Jugoslovanom. Samo v Jugoslaviji vidijo možnost uspešnega dela, ustvarjanja in politične svobode, zato težko čakajo dneva, ko bodo priključeni državi, v katero po vsej pravici s Trstom vred spadajo. Ob zaključku je vevška godba zaigrala nekaj koračnic -in partizanskih pesmi, fiz-kulturni krožek je izvedel ples »Češko besedo« in kozaško kolo, pevke pa so zapele nekaj narodnih pesmi. Z mislijo na. naše sindikalno delo, ki bo . v bodoče tesneje povezano s tovariši v coni A in B, smo se poslovili. I-c- Z JESENIC Gorenjski fizkulturn-iki so sredi priprav za svoj prvi okrožni fizkulturni zlet. Po vseh vaseh si mladina načrtno in z vso voljo prizadeva. da bi telesna vzgoja zajela sleherno gorsko vas in sleherni delovni kolektiv. Vse sile, ki grade novega človeka v 'svobodni državi, so iniciativno na^delu, da se dajo mladini naših vasi vse možnosti, da se telesno krepi in tako zdrava in jeklena hodi po poti, katero so nam nakazali nesmrtni junaki osvobodilnega boja. Na Jesenicah, sredi tovarn se- je za časa stare Jugoslavije kljub najslabšim pogojem za razvoj telesne vzgoje, vzgojilo toliko klenih in požrtvovalnih fizkulturnikov. ki so zastopali domovino na raznih mednarodnih tekmah in priborili naslove mednarodnih zmag. Iz Jesenic je izšlo v 1941. letu lepo število neizprosnih borcev za pravice ljudstva, v njih se je rodilo mnogo junakov, ki so se maščevali za neštete krivice, storjene delovnemu ljudstvu, zalo se ho na Jesenicah vršil 1. septembra veliki fizkulturni zlet vseh fizkulturnikov Gorenjske. Mladina Bohinjskega kola, Krope, Doline, vse do Rateč in Dežele, Radovljice, Žirovnice, Lesc in tudi drugih vasi hoče po- nih na tisoče zavednih Slovencev, teža v Dvorski vasi v vznožju hriba, skrit v zelenju dreves Dermski grad, nekdanja lastnina barona Baillou. Dvonadstropni grad, gospodarska poslopja in majhno zemljiško posestvo je prevzel Oddelek za upravo narodne imovine pri Predsedstvu VLRJ, ki ga je preko Glavnega odbora Enotnih sindikatov odstopil v upravo In uporabo Krajevnemu medstrokovnemu svetu na Jesenicah. Krajevni medstrokovnt svet je preuredil ta grad v lepo urejeno sindikalno okreva- lišče, ki je namenjeno v prvi vrsti članom sindikatov, ki so po končanem zdravljenju potrebni okrepitve, kakor tudi onim, ki so po napornem delu potrebni mirnega oddiha. Grad ima električno razsvetljavo, telefon, lastni vodovod in bazen. Okoli gradu je park s sprehajališčem. Okrevališče more sprejeti do 30 oskrbovancev. Oskrbovanci bodo dobivali dnevno pet obrokov izdatne hrane in vso ostalo oskrbo za dnevno oskrbnino 110.— din. Prijave za sprejem naj se naslavljajo na Krajevni medstrokovnd svet na Jese. nicah ali na Upraviteljstvo okrevališča »Dermski grad«, Dvorska vas pri Begunjah na Gorenjskem (telefon št. 1, p. Begunje na Gorenjskem). Krajevni medstrokovnt svet Jesenice, gospodarski odsek. IZ TRBOVELJ Zdravstveno stanje rudarjev se po nastopu dopustov vidno izboljšuje Kar se je doslej uredilo le malo kje, je urejeno pri nas. Našim delavcem in nameščencem so že v drugem letu po končani vojni dovoljeni redni letni dopusti. Kako pametna in dalekovidna je bila ta odločitev naših merodajnih organov, je razvidno iz padca bolnih in delane-zmožnih zavarovancev pri podružnici FZSZ v Trbovljah. Delo v rudnikih je gotovo eno izmed najtežjih del. Ti delavci so izpostavljeni raznim vremenskim neprilikam in nevarnostim, ki v drugih poklicih ne obstojajo. Pri naši podružnici je bilo pred uvedbo letnih dopustov število bolnih in delanezmožnih zelo visoko. Vsled prezaposlenosti se je dvigala izčrpanost rudarjev in drugih rudniških delavcev in število bolnih je kar naprej raslo. Uredba o dopustih je v to zdravstveno stanje prinesla izpremembo. že kratek čas po uvedbi dopustov se je zdravstveno stanje rudarjev vidno izboljšalo, kar je razvidno iz tukajšnje statistike bolnih. Tudi uslužbenci naše filiale odhajajo na dovoljeni letni dopust, seveda tako, da splošno delo pri tem ne trpi. Tiste, ki so na dopustu, nadomeščajo tovariši, ki poleg svojega opravljajo še njihovo delo. Vendar vkljub dopustom pri podružnici in v drugih obratih delo v sindikalni organizaciji ne počiva. Redno se vršijo sestanki članstva, ki sicer zaradi odsotnosti članov, ki so na dopustu, niso tako polno- Trboveljska rudarska godba Trboveljska rudarska godba se je v času narodno osvobodilne borbe zadrževala največ v Zgornji Savinjsk;, dolini kot godba četrte operativne cone. Rudarji godbeniki so se s tamkajšnjimi kmeti tako povezali, da jih ne bodo nikoli pozabili, saj so delavci in Imetje vse gorje vojne skupaj prenašali. Letos, ko nam je bila dana možnost, da obiščemo Savinjčane, smo se trboveljski godbenik; odločili za koncertno turnejo, s katero naj bi se vsaj nekoliko oddolžili kmečkemu prebivalstvu Savinjske doline za vse, kar so žrtvovali za nas v času borbe. Letni dopusti so nam omogočili, da se je naša želja v celoti izpolnila. Dne 24. avgusta ob treh popoldne se je odpeljala iz Trbovelj kompletna godba pod vodstvom kapelnika tovariša Hudarina. Na turneji nas je spremljal tudi tajnik podružnice rudarjev v Trbovljah tovariš Karl Gorjup. Veselo razpoloženi' smo krenili na pot skozi lepe vasi Savinjske doline ;n prišli prot; večeru v Mozirje, kjer smo se nastanili v Domu ljudske prosvete. Tam se ja ob 8- uri zvečer vršil koncert. Dvorana Je bila nabito polna in s koncertnim programom so bili judje zelo zadovoljni. — 2e takoj ob našem prihodu v Mozirje se je zbralo okrog nas precej ljudi jn prijateljsko stiskalo roke nam —- starim znancem iz časa borb. Mladinke so takoj organizirale prenočišča po hišah. Pred začetkom koncerta Je v imenu trboveljskih rudarjev pozdravil Mozirčane tovariš Gorjup in jim razložil namen naše turneje. Po koncertu je godba ves dobiček poklonila socialnemu fondu okraja Mozirje. Ob koncu se je v imenu prebivalstva Mozirja zahvalil rudarjem za koncert podpredsednik kulturno prosvetnega aktiva ekraja Mozirje tovariš prof. Vajd. V svojem govoru je izrazil zadovoljstvo, k; navdaja vse prebivalce Mozirja, ko se z dejstvi' vedno ponovno potrjuje, da tesna povezanost našega delavca in kmeta, ki se je skovala v štiriletni vojni, ni le prazna beseda. Prenočili . smo v Mozirju, drugo jutro 25-avgusta pa smo nadaljeval; pot proti Gornjemu gradu. Tja smo prispeli ob pol de: vetih zjutraj. Pozdravili so nas zastopniki številno obiskani kot v prejšnjih mesecih, vsekakor pa je udeležba še vedno zadovoljiva. Na zadnjem članskem sestanku podružnic je bilo soglasno sklenjeno, da bodo člani, počenši s 1. septembrom prostovoljno zbirali stalne mesečne prispevke v korist socialnega skrbstva. Prispevki se bodo pobirati na sledeči način: uslužbenci z mesečnimi dohodki do 1000 din ne bodo plačevali ničesar; uslužbenci z 2000 din dohodkov mesečno bodo plačevali po 5 din mesečno, s 3000 din mesečno 10 din, s 5000 20 din, kar je preko 5000 mesečnih dohodkov se plačuje po 30 din mesečno. Ti prispevki se. bodo pobirali istočasno s članarino toliko časa, .dokler bo potrebno. Pri zadnji nabiralni akciji za stavkajoče primorske tovariše se je iz nabiralne pole ugotovilo, da so manj plačani uslužbenci prispevali večje zneske kot boljše plačani, kar je Vsega obžalovanja vredno. Vidi se, da imajo slabše plačani uslužbenci več socialnega čuta in se bolj zavedajo svojih državljanskih dolžnosti, kot pa tovariši z večjimi plačami. Na splošno pa se organizacijsko in politično stanje pri nas stalno dviga in podružnica zdravstvenih in socialnih usta-, nov v Trbovljah bo v bodoče z delom dokazala, da razredna zavest njenih članov z vsakim dnem raste. Laninšek Frane im turneji v Zgornji Savinjski dolini ljudske oblasti, takoj nato pa smo izvajali promenadni koncert. Na koncertu je bilo veliko število ljudi, ki so z zadovoljstvom sledili izvajanjem godbe. Navzoče je, pozdravil tov. Gorjup, ki je v svojem govoru poudaril, da se mora povezava med delavci in kmet; še bolj utrditi, ker le tako bo mogoče, uspešno nadaljevat; borbo za gospodarsko obnovo. V imenu prebivalstva Gornjega grada nas je pozdravil tovariš Jamnik Matko, prosvetni referent Krajevnega ljudskega odbora v Gornjem gradu. Po koncertu so nam zastopnice AFŽ priredile kosilo; -kjer - smo se v prisrčnem razgovoru s prebivalstvom spominjali najtežjih dni v času narodno osvobodilne borbe. Takoj po kosilu smo se poslovili od gostoljubnih prebivalcev Gornjega grada z obljubo, da Jih ob priliki še obiščemo, ter krenili proti Ljubnem. Tam smo se ustavili na športnem igrišču, kjer se je takoj zbrala velika, množica ljudi. Stari prijatelji so s: prisrčno stiskali roke, nekateri godbenik; pa so šli najprej pogledat, če je njihova delovna šoba še na starem mestu. — Ob štirih popoldne se je pričel promenadni koncert. Navzoči so z vso pozornostjo sledil; posameznim točkam, ki so jih vidno navduševale. V Ljubnem nas je posebno razveselila vest, da so še ohranjeni instrumenti, ki mo jih leta 1944. spravili pri tovarišici Kobušar Lizi. Ohranjeni inštrumenti predstavljajo za nas veliko vrednost in smo zato tovarišico Kobušarjevo primemo nagradili. Po večerji smo se odpeljali v Radmirje, kjer smo na ljudski zabavi zaigrali nekaj koračnic. . . Naslednji d?n sm0 v Logarski dolini igrali partizanske koračnice naši vojski, ki čuva severne meje naše države Tam smo si privoščili tudi nekaj ur prijetne zabave z vojsko, popoldne Pa smo krenili proti domu. Med potjo smo se ustavljal; po vaseh in igrali domačinom vesele koračnice. Proti večeru smo se vrnili v Trbovlje. Turneja nam bo vsem ostala v lepim spominu, saj nam je nudila mnogo razvedrila po napornem delu v rudniku. Istočasno pa je ta turneja ponovno utrdila vezi med delavfcj in kmeti, ki s skupnimi napori gradijo novo — socialistično gospodarstvo v svoji nov; državi. Gorjup Karl. Tržaški harmonikarji se pri redili delavcem koncert Gorenjska se pripravlja na svoj fizkulturni zlet kazati, kaj zmore. Te žive priprave nam dajejo polno jamstvo, da bomo prvega septembra imeli priliko videti, kaj zmore prerojena fizkulturna mladina Gorenjske. Na tem zletu se bo v polni meri v najlepši luči pokazala povezanost med delavci in kmeti naših narodov. Prav tako smo prepričanj, da bomo na lem zletu imeli priliko videti tudi naše fizkulturne prvake; naši smučarji bodo nastopili z vajami na orodju, težki atleti v plavalnem bazenu, gadje - alpinisti v partizanskem maršu itd. 1. septembra bo na Jesenicah parada zdravega fizkulturnega poleta gorenjske mladine. Zlet bo obenem tudi obračun enoletnega dela — prva stopnja preporoda na polju fizkulture, in prva stopnja na poti k cilju. Jože Gregorčič. „Dermski grad(( pri Begunjah na Gorenjskem —1 sindikalno okrevališče Tričetrt ure od železniške postaje Lesce—Bled ali 15 minut od Begunj, kjer je bilo med okupacijo interniranih . in muče- Na Jesenicah smo imeli v ponedeljek spet drage goste iz naše Primorske. Obiskali so nas mladi harmonikarji, otroci delavcev v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu. Koncert, ki se je vršil v nabito polni dvorani Titovega doma, bo ostal vsem poslušalcem v najlepšem spominu. Slišali smo lepo izvajene skladbe italijanskih in drugih glasbenih mojstrov. Vse točke dobro izbranega programa so navdušeni poslušalci pozdravljali s ploskanjem in splošnim odobravanjem. Tudi nastopajoča 16-letna sopranistka in baritom, ki sta ob spremljavi zbora harmonikarjev zapela nekaj znanih arij in pesmi, sta bila deležna tople zahvale. V imenu jeseniškega delavstva je goste pozdravil predsednik Krajevnega medstro-kovnega sveta tov. Beguš. Obenem z njimi je pozdravil vse onfe naše brate, ki so že toliko pretrpeli pod fašistično tiranijo,, in ki težko pričakujejo, da bodo priključeni Titovi Jugoslaviji. Tovarišice od AFŽ so gostom v imenu organizacije poklonile lep šopek. Vodja harmonikarjev se je zahvalil za lep sprejem in poudaril, da je vse primorsko ljudstvo trdno uverjeno, da bo no vsem trpljenju, Iti ga je moralo pretrpeti, ga še trpi pod fašisti in pritepenct-izdajalci iz raznih krajev, končno združeno s svojimi brati v Jugoslaviji. Ob koncu je povabil Jeseničane, naj vrnejo Tržačanom to nji- hovo gostovanje s svojim obiskom v svobodnem Trstu. ^ II. V četrtek, dne 22. avgusta so doživeli delavci, ki gradijo progo Ljubljana—'Logatec, prijetno presenečenje: harmonikarji iz Trsta so jim priredili koncert. Navzoče je v imenu zbora harmen (carjev in PNOO za Trst in Primorje pozdravil član PNOO, ki je med drug m dejal: »Prinašamo vam pozdrave slovenskega in italijanskega prebivalstva, ki še danes tipi pod- fašističnim terorjem in iskreno želimo, da hi Trst in Primorje v najkrajšem času postala sestavni del Titove Jugoslavije, njena sedma federativna republika.« V imenu Zveze gradbenih delavcev je harmonikarje pozdravil tovariš Šubašič, tovariš Grum pa je po nagovoru vodji zbo* ra, tov. Gianiniju izročil šopek cvetja- Spored koncerta je bil odlično izbran. Najprej so zapel; delavsko himno, ki so jo delavci s pozornostjo stoje poslušali. Program so lepo izpopolnjeval solisti, ki so peli arije tz oper, tržaške popevke, čolnarske pesmi, ob koncu pa so zapel; »Na juriš« ib »Badiera rossa«. Delavci so bili mladih gostov iz Trsta zelo veseli, z navdušenim ploskanjem so }z~ ražali svoje zadovoljstvo nad njihov!mi 'xz~ vajsnji in si želijo čm več podobnih pri" reditev. Izdzja Glavni odbor Enotnih strokovnih zv« delavcev to nameščencev Slovenije. Uredništvo in uprava; Ljubljana, Miklošičev« M-H, teL št. to-88. Odgovorna urednica; Baala Bož*. - »»kanta »Slovenskega poročevalca*