Zgodnja Katollšk cerkven list. Danica iihaja vsak petek na celi poli, in vel j A po poiti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , za eetert leta 1 gld. kr V tukarnici »prejemana m leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za »'etert leU 1 gl; ako zadene na U dnn praznik, izide D*i.i« u «Un popre*. Tečaj V Ijubljani 20. malega serpana 1877. List 29. MPabro prevdari, kaj mislis brali! (Konec.) Sv. Terezija, ki slovi med naj večimi duhovi zadnjega stoletja, pripoveduje sama od sebe: „Komaj sem sačela z dovoljenjem materinim brati romane, in glej, omerznila je moja verska gorečnost, zgubila sem veselje nad navadnimi pobožnimi opravili, opušalaali saj okraj-ievala sem jih, in sem od takrat tudi redkeje hodila k mizi Gospodovi. Hrepenenje po takih bukvah je bilo vedno veči, in koiikor več sem brala, toliko bolj je rastla v meni ljubezen do sveta in njegove nečimurnosti. Začela sem se po šegi oblačiti, hotla povsod biti zraven ; zakaj želja dopasti je postajala v meni vedno močnejši, in tako se je napčna ljubezen budila v mojem sercu, ktero je Bog sam imel v lasti. Bog, moj Bog, sakliče nato, kam bi bila prišla, ako bi mi ti ne bil pokazal prepada, proti kteremu sem hitela?" — In kakšen prepad je bil to? Namesto avetnice bi bila postala zaverženica. Kdo je bral romane in ni skusil nad seboj tih ali pa se hujših nasledkov? Ali ni s tem omerznila ljubezen do Boga v njegovem sercu? Ali ni postal bolj vne-maren v vsakdanjih molitvah in drugih pobožnih vajah? Ali mu ni zlasti spoved postala težavnejši? Ali si ni nakopal brezštevilnih raztresenosti, ter je komaj zamogel še pobožno moliti, je zgubil vtselje nad duhovnimi rečmi, ali so se mu celo začele hudo merzeti? Ali mu ni Bog odvzel tako prijetne priprostosti vere in tako ljubeznjive jasnosti serca? Ali ni postal bolj nečimuren v vsem zunanjem, bolj pohlepen po lišpu in gizdavosti, po na-sladnosti in razveseljevanji, in bolj derzen v vsem svo jem bitju, zlasti v pečanji z drugim spolom? Keršanski mladeneč! keršanska devica! Ti ne mara tudi že čutiš nad seboj take nasledke svojega branja. Opusti to, proč s takimi bukvami! Ti že stojiš nad prepadom, v kterega bi bila sv. Terezija padla, če bi ne bila poslušala svarjenja Božjega. Ne moti se s samo-ljubnim slepljenjem, kako da si močen in vterjen v čednosti. Ako imaš čednost, ne bodi prederzen in beži pred nevarnostjo! Koliko jih je bralo te in one tudi manj nevarne bukve in so mislili, da ni nevarnosti, tudi niso iskali nič hudega v njih, brali so jih morda samo za kratek čas; pa predenj so se zavedili, so bili že povžili strupeno kal, napravili duhu znanosti, domišljiji podobe, sercu vtise, ki so jih povsod preganjali in kterih niso živi dan več mogli čisto izbrisati. Kadar je strupena kal povžita, ima skor vselej, kakor naturen strup, smertne nasledke. Zato se tudi vsak, kteri tako berilo m i aH zagovarjati, samega sebe moti in goljufa. Pravijo: ,,Človek ae mora izobraževati." Pa kakošno izobraževanje je to? „Iz romanov se je navzel olike," pravijo o človeku aa-njarskem, prenapetem in mehkužnem, o takem, ki ni za djanako življenje. In kaj se človek uči iz takih bukev? „Uči se, odgovarja sv. Avguštin a solzami, uči se hudo brez strahu spoznavati, brez aramotljivosti o tem govoriti in brez prideržka hudo delati " In to naj se reče izobraževati se? Moj Bog! mikati ae v soli ne-vrednosti in pregrehe. — „Le pisave, jezika se uči", pravijo. Pa, vprašam: ali ne mora večina bravcev in bra^k priterditi, da to ni potrebno za omiko njih stanu primčrno? Toda neglede na to, ali res kdo iše pri takem branji alovatvenega izobraženja, na kaj ae pa bolj pazi, na obliko, ali ne velikoveč na reč V Kaj človeka bolj poprime in kaj se mu globokeje vtisne, lepota jezika in lični izrazi, ali ne velikoveč nečiste podobe in spotiki jive dogodbe, dvoumne besede in zvite zapeljivosti? In pri kterih stavkih se bravec naj daije mudi? K kterim se naj večkrat poverne? Ali ne k tistim, ki ae meseni poželjivosti naj bolj prikupijo? — Potem pa, ali ao rea vse zanikarne bukve, ki ae berejo, tako čverato pisane? Koliko jih je pač, kterih pisava ni vredna piška vega oreha, ktere so se iz umazane dobičkarije v naj veči naglici spravile na svitlo in ao prava podoba zme-šanega dušnega stanu pisavcev; pa ker pišejo v jeziku strasti, jim poželjivi ljudje radi pregledajo jezične in spisevne pogreške in napake, ktere pri dobrih pisateljih tako ostro grajajo, izgovor na izobraženje v pisavi je tedaj večidel prazen. Pa če bi se tudi po takih bukvah kdo učil ličnega govora, ae to ne more zgoditi drugač, kakor ua si prilasti njih mnenje in čut, zakaj izrazuje ae oboje v pisavi: kaj pa je to: dušo in aerce oskruniti, da ae lika jezik?! Kaj neki ie vaa lepota govorništva in pesništva proti lepoti nedolžnosti? Čednosti in nedolžnosti na kvar jezik in pisavo likati: kolika ne-spamet, kolika brezvčstnoat! Spoznaj vendar, keršanaka mladost, da ti je branje pohujšljivih bukev le v škodo, da tudi kak dozdeven dobiček ni v nikakoršni primeri k škodi, ktero delajo tvojemu sercu, tvoji čednosti in nedolžnosti! O naj bi ti ne bilo treba nikdar obžalovati, da je malopridna knjiga otemnila naj lepši biser tvojega serca, skalila tvojo presrečno zavest, zaterla tvoj«« naj veči srečo v življenji! Blagor jim, kteri so čistega serca. (Mat. 5. 8.) Vzemi si toraj svarilo k sercu, da ne boš spoznala strupa se le po hudem nssledku. Odbij roko, ki ti ponuja tak strupen sad, in ne dajaj ga tudi ti nikomur, že celo še pod podobo prijateljstva; zakaj to bi ae reklo prijateljstvo nesramno izdajati. Štej si v sramoto, ko bi ti bilo treba priznati, da si bral bukve, po kterih branju bi vsak mogel sklepati, da je spačeno tvoje serce. Ce dvomiš, ali so bukve dobre ali zanikarne, potem pomisli, da ti že vest prepoveduje se podajati v nevarnost greha. — Ako si odvernil branje pohujšljive knjige, ali si jo uničil, storil si delo, ktero ne bo pri Bogu brez lepega plačila. (01. Maria, Vorbiid der Jug. P. St. Dosenbach S. J.) Zakaj Juti Je i m zanikarni katoličani tiuhovne eertijo, preganjajo, tako gento obrekujejo It (Dalje.) Zdaj pa nastane vprašanje: Zskaj novošegni svet ravno katoliško duhovstvo in cerkvene vstave bolj silovito napada, kakor vse druge stanove? Namesto odgovora naj sledi stara pripovedka, ki se o nekem pušav-niku tako-le bere: Šel je pušavnik po svojih duhovskih opravilih v bližnje mesto; pot pelje mimo starega samostana, pred kterim zagleda neštevilno peklenskih vragov, ki so ondi grozno razsajali, da bi pobožne menihe motili v molitvi, in so po zidovih plezali, da bi v samostan prederli. Pušavnik se križa in moli, da bi tudi on ne bil nadlego-van od gerdih pošast, ter mirno korači naprej, in pride do mestnih vrat. Zopet zagleda ondi vraga, pa le enega samega, in se ta je mirno in leno sedel pred vrati. Tedaj ga vpraša pušavnik: Kaj pomeni to, da on sam sedi pred velikim mestom, okoli samostana pa rogovili toliko silno število černe druhali. Peklenšek mu odgovori: Samostanski družbeniki nas vedno odganjajo z molitvijo, pa tako mirno in trezno med seboj skupaj živč, da vsi moji čemi tovarši ne zmorejo pri njih nič opraviti. Na sproti pa zadostujem jaz edini, da nadzorujem to mesto, in še jaz nimam nič opravila; ker prebivalci so popolnoma v naši oblasti. Oni namreč ne marajo ne za molitev in ne za post, temuč vedno preklinjajo, se prepirajo in zavidajo, in vsaktere hudobije in nesramnosti počenjajo, da sem jih prav vesčl. Kar je ta pušavnik zapazil, ravno to lahko dandanes zapazi vsak kristjan. Polno posvetnjaških ,,liberalnih angeljčkov'4 preži in oblega katoliške cerkve, rimski vatikan, škofijske dvorove, duhovske hiše, samostane in sploh vse katoliške vstave; skerbno stikajo vsako pajčevino v imenovanih poslopjih, in pri njih prebivalcih zavohajo vse še tako maienkaste madeže; ako takih ne morejo zapaziti, si jih pa izmislijo in za resnico r*zbobnajo. — Nasproti se pa ti novošegni angelji nič ne brigajo za nespodobnosti in pohujšanja, ki se gode po giediših, plesiših, posvetnih shajališih in drugih po enakem stroju narejenih napravah, češ: ti so našinci, ki imajo enake načela kakor mi; čisto zadovoljni so, da se n. pr. v njih smeši vera, duhovni itd. Sitne muhe, ose in seršeni v obilnem številu brenčijo okoli dišečih in sladkih cvetlic, za grenke in smerdljive zeliša pa ne marajo. Liberalci imajo tedaj dvojno mero in vago; z eno merijo in tehtajo duhovne in sploh take osebe, ktere z duhovni derže in do kterih imajo duhovni vspešni vpljiv; z drugo pa druge stanove. Vsem bralcem je po imenu znan neki Franceskoni, ki je bil na Dunaju v grudnu 1. 1. oropal in umoril pismonosa Guga-ta: sodnija ga je bila k smerti obsodila, ktero obsodbo je bil tudi cesar odobril, in morivec je bil na vislicah obešen. Liberalni časniki, ki n. pr. duhovnom grehe podtikajo io dobre dela v greh štejejo, so se pa tukaj za morivca potegovali, ga milovali, ter njegovo smert ko nepravilno in trinoško razglasovali, in so o tej Btvari dolge članke pisali. Take obsodbe k smerti so le redke in posamezne; nasproti so pa samomori in dvoboji stokrat bolj pogosti, in se množč vsako leto. Vendar pa liberalni časniki o teh zločinstvih le malo ali celo nič ne omenijo in nič nimajo milovanja do družin, svojcev, ali do pogubljenih ubitih. O dvobojih naznanjajo n. pr.: grof I. in baron I. sta se v dvoboju merila, — in potem hladno pristavijo: in baron I. je mertev obležal. V enakem duhu omenijo samo-morcev, pa nikoli ne pograjajo nesrečnih vzrokov, iz kterih izvirajo samomori, nikoli ne kažejo nevolje nad tem strašnim hudodelstvom. Pri takih prilikah naj bi pisali liberalci dolge in podučljive članke, v kterih naj bi naštevali vse vzroke, n. pr. častilakomnost, zaprav-ljivost, zaljubljeno mesenost, branje romanov, brezversko odgojo itd., da bi s tem jčz stavili tolikim samomorom. Ali je mar edina duša Franceskoni-ja več vredna, kakor toliko stotin duš samomorcev? Zakaj pa soper njegovo smert toliko zagovarjajo, nasproti se pa nič ne brigajo za veliko nesrečnejši smert samomorcev. Ali ne mar tudi zato, ker je duhoven stregel Fran-ceskoniju v zadnjih trenutkih, ker ga je pripravljal na srečno smert, ker je obsojeni hudodelnik obžaloval storjeno hudodelstvo, hvalil Božje usmiljenje, in spoznal neskončno večnost, ktero je imel zdaj zdaj nastopiti, (ktera bo liberalce ravno tako dosegla, če tudi vanjo ne verujejo), — ker je, od duhovna napeljevan ves vdan v Božjo voljo umeri, klicaje: „ZasIužil sem to obsodbo; o Bog, bodi mi usmiljen !" Neumni liberalci molčč odobrujejo ali celo zagovarjajo brez primere nesrečnejši smert ssmomorcev ali padlih v dvoboju, ker leti niso bili v nobeni dotiki z duhovni, ker jih ni nobena od Boga postavljena oblast k smerti obsodila, ampak ker so jim od framasonov hvalisane načela njihovo smert prinesle, n. pr. pohujšljive bukve, mesenost in druge pregrehe, ker storijo enako smert kakor opice (iz kterih liberalci svoj začetek izpeljujejo), namreč brez križa, duhovna in keršanskega pokopa. Ko je bil pred tremi ali štirmi leti neki hudobnež napadel Bismarka, so precej osumničili liberalci nekega tirolskega župnika, da je bil v zavezi in zastopu z na-padnikom; precej zaženejo po časnikih strašanski krik: da so duhovni naj veči uporniki. Hujskali so zoper omenjenega župnika in sodnije šuntali, naj bi ga k smerti obsodile. Sodnija je potem to reč natančno preiskovala, in župnika popolnoma nedolžnega spoznala. Kaj pa liberalci? Nehali so sicer vpiti: „Križaj ga!" vender pa ni3o po časnikih preklicali obrekovanja. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem In dopisi. lz Ljubljane. (Kaj pravi češki popotnik o Ljubljani, in poprej Še marsikaj.) „Blahovčstu 5. t. m. ima nektere čertice od V. Honejsek a o popotvanji Čehov v Rim na papeževo 501etnico 3. rožnika. Pod napisom: „iz Prage v Ljubljano" ima stavke, a kterimi utegnemo vstreči, ako jih naznanimo čast. občinstvu. Pravi pa med drugim: „V petek zarano 18. majnika sem se v družbi dveh tovaršev podal na pot. Naglo nas je odnesel pa-rostroj po severoozahodnji železnici skoz Čeako in Moravsko. Zvečer amo bili na Dunaju, kjer so se shajali potniki iz vsih krajev. V gostilnici so pripravili 24 stanic za 100 popotnikov s Poljskega... Meni in mojemu tovaršu se je poneslo sniti se z gosp. župnikom B. iz Šlezije in s njegovim prijatlom Cb. is Olomovca, ter smo v enem vojnem oddelka namestovali Češko, Mo-ravo in Šlezijo... Prevesel pogled je dajala zlasti Celejska dolina. Visoko nad zalim mesticem se kviško dviga stari grad, njemu nasproti na drugem homcu pa klošter... Prišli zrno med pogovori do Zidanega mostu, kjer je bil daljši postanek. Vsak je hitel z voza, da bi se ob cesti malo pretegnil, ali pa želodec s čim poživil. Zvonec pa nas naglo spet pokliče. Za Zidanim mostom, kjer skale visoko sterme nad železničnim tirom in se včasi uter-gajo, se je bila letos na spomlad skala utergala, in pod-sola je železnico in reko. Pripeljemo se do tega mesta in Moravec Cb. nam hoče prečitati dopis o tej nesreči, ki ga je prejčl od svojega prijatla. Seže po listnici. Kdo pa popiše njegovo ostermenje! Listnice, v kteri je imel svoje in svojega prijatla župnika B. denarje in popotne liste, pismovnjaka ne najde! Vse iskanje je zastonj! — Kličemo kondukterja. Tega ni. Konečno pride in naznani, da pismovnica se je našla in da jo stražnik pošlje z naslednjim vlakom v Ljubljano. Tele grafiramo nazaj ter naznanimo, kakošen je pismovnjak in kaj je v njem, ali berzo smo zvedili, da najdena pismovnica je vse drugačna, in da je Čisto prazna. Kaj je bilo početi druzega kakor po druzega denara domu telegraBrati ? Ta zguba pa ni bila edina. V telegrafični vradniji mi je pravil gospod, da v njegovem vozu je neki človeček neprenehoma opominjal druge, naj pazijo na denar. „Lej pa", je rekel omenjeni gospod, ,,vsled tega, ko nas je opominjal, sem segel po svoji pismovnici. S tem sem izdal, kje imam denar, in ravno to je brez dvoma hotel uni človek doseči s svojim opominjanjem, zakaj ko je on z voza zginil, je zginila z njim tudi moja pismovnica s 50 gl." Drugi gospod župnik P., je prišel ob 400 gld. — Tako tedaj, pomisli ljubi čitatelj, tudi med popotniki v Rim so bili hudodelniki (ki so nedvomni prežali na tako priliko, da so poštene romarje okradli, kjer koli so mogli — ti nesramni potepuhi!)? K temu naj pristavim naslednje pojasnilo. Izraelec g. Schrbkl pripravlja že več let o binkoštih vedrilne vlake z Dunaja do Tersta ali Benedek. Letos pa, ne vem če iz ljubezni do sv. Očeta ali iz druge pričine, je pri pregel k tem vedrilnim vlakom vlake tje do R;ma. K tem vsakoletnim vedrilnim izhodom se pritika tudi mnogo dolgoperstnežev, pred kterimi je g. Schrbkl že naprej svaril. — Iz te okolišine, da je namreč izraelec ta ve-drilni vlak napravil, se dd morebiti tudi pojasniti, zakaj ni bila deržana beseda oziroma na sv. mašo v Božji binkoštni praznik. Ako je mogel vlak drugi dan celega pol dne stati v Postojni, zakaj bi ne bil mogel pol ure delj stati v Gradcu? Toda mi katoličani smo le preveliki dobromisleži. Dajemo judom pridobivati lepih tisu-čev (g. Schrbkl je boje dobil od Dunaja do Postojne 8000 gl.), pri tem pa se še domisljujemo, da na nam oni dobrote skazujejo. *) *) Se večkrat smo pa ne mara ravno katoličani sami nemarni zastran sv. maše o nedeljah in praznikih. Ako bi vsak katoliški potnik napravljavcu vlaka zaterdil, da le s to pogojo se vdeleži popotvanja, ako bo ob svetih dneh prilika pri sv. maši biti, bi se to gotovo doseglo. Očitalo se nam je o neki priliki, da smo hribolazce pred nekaj časom v ,,Danici" pre-terdo prijeli ali krivično , kajti niso bili brez sv. mase v dan Gospodov. Če je to, radi preklicemo; gotovo pa je, da pri „lovcih", j^ribolazcih" kakor pri „železniških potnikih" je prav nevarno, da utegnejo veliko cerkveno zapoved prelomiti in smertno grešiti, ako dobro naprej ne prevdarijo, kje in kdaj bodo pri sv. maši — zjutraj pred odhodom, ali zanesljivo kje med potjo. Vr. Poterti zarad omenjene zgube dospeli smo v Ljubljano. Ljubljana, stolno mesto Kranjsko, sedež knezoškota, se razširja ob občh bregovih Ljubljanice v obširni ravnini, ki jo v daljini obrobljajo Juliški in Karniški snež-niki, kterih temena sneg krije. Ljubljana je lepo zidano mesto in ima čez 21.000 prebivalcev, po (naj veči) večini Slovencev. Nad mestom na homcu stermi stari grad, kteri zdaj v n»predovav*em in osvitljenera 19. stoletji služi za — jen ike. Zdaj smo se malo razprašili, kaj vžili in se opo-čili, potem jo mahnemo v mesto. Stanovali smo namreč blizo železnice (nafaži). Biio je proti večeru, v frančiškanski cerkvi, zioga joniško-korinškega, so bile smar-nice. Bilo je ravno po pridigi (misli si: po branji) in pričel se je blagoslov. Cerkev je bila prenapolnjena z verniki, ter smo mogii ostati pri vratih. Kako častitljivo so se razlegali slovenski glasi marijanske pesni! Pri besedah: Prosi Marij* svojega Sina, Prosi Marija, prosi za nas, ^tere so se po vsakem stavku ponavljale, in ki jih je ljudstvo z globokim občutkom pevalo, so se nam oči s solzami zalile in tudi mi smo s celim sercem pritegovali: Prosi Marija svojega Sina, Prosi Marija, prosi za nas! Sej kakor popotnikom je bila nam priprošnja Matere Božje se toliko bolj potrebna. Po blagoslovu smo se oglasili pri samostanskem višem zarad maševanja naslednji dan, potem namesto v Kazino, kakor je bilo naročevano, smo sli v Čitalnico. Tu smo zvedili, da čast. g. župnik Hakl in drugi duhovni so šli poklon .t se vodniku Slovencev dr. Blei\veis u, in da se sem povernejo. Vernivši se so obžalovali, da dr. Bleiweis-a niso doma dobili. Število Čehov je raslo bolj in bolj, berzo so se shajali tudi čitalničarji, kakor stavbeni svčtnik Potočnik, podpredsednik čitalnični, dalje Karol Kljun, Jož Regali i. d. Mestopredsednik je nas serčno pozdravil in napil dr. Riegru. Na to na-pitnico jo odgovoril g. župnik Ilakl napivši na zdravje nepričujočega vodnika Slovencev dr. Bleiweis-a. Nasle-dovale so napitnice na edinost in vzajemnost, na vspeh matice Šleske, na blagor mladine in njenih odgojiteljev itd. V tem je prišel dr. Bieiweis, kteri nas je serčno pozdravil in nam roke podajal. Kmalo so zadonele češke in slovenske narodovne pesmi in družba je prihajala živejši in radostnejši. Stupano je bilo vedrilo tudi z bistroumjem. Poslednjič je eden Čehov po kratkem govoru napil še Piju IX. Dr. Blei\veis je na to odgovoril, da njega imajo za vodnika klerikalnega. On da se vere ne sramuje in zato, ker se Slovenci ne morejo v resnici k nam pridružiti, naj njih pozdrav opravimo v Rimu. Zdi se pa, pristavlja češki potnik, da ta napitnica Tiekterim Mladoslovencem ni dišala. (Ali od tistega časa je zopet nekaj kapljic Save naprej steklo in tudi,,mladi" so imeli in imajo novo priliko učiti se, kaj bi bilo z našim narodom brez tako imenovanega „ultramontanskega du-hovstva".) — Nasleduje obširniši popisovanje o Postonjski jami, ki pa za nas ni toliko znamenito. Iz Zaliloga. Obiskovanje milg. knezoškofa z bir-movanjem je bilo tukaj 10. t. m. popoldan; Njih zdravje bolje mem poprešnjih dni; vse se je srečno izšlo. Otroci in drugi ljudje so se dobro in lepo obnašali. Zvonjenje in streljanje je pozdravljalo milg. škofa. Tudi slavoloke so Zaliložani prav lepe naredili: na cesti za vhod z napisom: „Vsa fara se hvalno raduje, k' jo viksi Pastir obiskuje"; — pred cerkvijo, zunaj z napisom: „Pre-milega vladika, ki nam deli nebeške darove, Gospod naj živi!" na drugi strani proti cerkvi pa: „0 Marija, varuj, vodi Krisostoma vikSega Pastirja!" — Pred fa-rovžem pa je bil kronografikon: „SaLVe PraesVL CeL-sIssIMe DeVotlone flLIaLi et reVerentla!" Od tod so sli v Sorico, pa tudi srečno spet naaaj v Loko drugi dan. Povsod je bilo lepo. V Suši gre delo prav srečno in vspešno naprej — brez vse nesreče. Sedaj je tudi zvonik že dozidan; tesarji že tčsejo, da mu primerno streho napravimo. Ravno je tudi že malar prišel, da bo sprednje lice cerkve (fasado) nekoliko zmalal. Vsakemu, kdor jo vidi, je cerkvica všeč. Le za eno reč je terda in huda; denar nam je čisto pošel, delamo že dolge, ter le v Božjo in in Marijno pomoč, pa v blagoserčnost dobrih ljudi in častivcev Marijnih vse svoje upanje stavimo. Serčna zahvala vsim dobrotnikom, ki so nam pri tem delu že mnogo pomagali; priporočamo se pa še vsim dobrim dušam, častivcem in častivkam Marijnim, naj nam še Ctmagajo po svoji moči, da to lepo delo v Božjo in arijoo čast tudi do konca prav speljati zamoremo. Prosimo pa Bogu in bomo prosili, naj po priprošnji Ma-. rijni vsim dobrotnikom s časnim in večnim blagrom njih dmrežljivost obilno poverne. — Is Taldmje na Čilejskem, v južni Ameriki, 26. maj-nika 1877. (Strahoviti potresi; cele mesta zginile.) V zadnjem pisanji sem rasen druzega Vam naznanil, da tukaj kužna kčzja bolezen gospoduje. Ta sicer pojenjuje, namesto nje naa je pa druga neareča obiskala, — vender, hvala Bogu! ne ravno nas na južnem Čilejskem, ampak severne kraje. Desetega t m. so opazili veliko zmešnjavo ▼ pritoku in odtoku morja. Pritok je bil do 7 čevljev višji memo navadnega. Pritok je ob novi in polni luni veliko močneji, kakor je znano. Sedem pritokov med jutrom in večerom smo vidili celo do Val-divije (2 uri daleč po parniku), silno ježenje morja. Zvedeni ljudje so precej govorili, da tu je nesreča na kterem si bodi obrežji. In res, že pervi parobrod 17. t. m. nam je prinesel perve naznanila, in včerašnji (24.) bolj natanke sporočila strašnega potresa, ki je segel od 36.- 12. stop. južne širine čez Čile, Bolivijo in južni Peru do Callao (Kaljao) ob vsem obrežji. Ob 8 in HO min. 9. maja zvečer se je jela zemlja zibati, in po več krajih so terpeli pervi potresi do 30 min., stolpi in drugi višji zidovi so se grudili, in zagernili so več ljudi (število nesrečnih še ni znano, ni pa majhno). Celo noč potem skor vsake pol ure so se ponavljali stresi, — še le proti jutru so pojemali in odnehavali. Ali čemur je stresanje prizaneslo, je podergnil seboj drugi strah- vit udarec (katastrofa). Morje, ki se je bilo pri pervem potresu umaknilo (po nekterih krajih celo uro daleč), se je potem z vso togoto zagnalo čez poslopja pomorskih mest in je vse seboj odneslo. Posamezni obmorski kraji v ravninah so strahovito zadeti; tako mesta Caldera (Chile), Antofagasta in Cobija (r. Kobiha) v Boliviji, Iquique (r. Ikike) na Peruvanskem, ki so nad polovico razdjane; — Chanaral (r. Čanjaral) na Čilejskem in 6 mest v Boliviji in na Peruvanskem pa je do čistega zginilo. Samo na Čilejskem, kolikor je dozdaj znano, je čez 15.000 ljudi, ki niso nič druzega oteli, razen le samo življenje. K sreči glavni tergovski Čilejski kraj Valparaiso (s 111.000 prebivalci) ni hudo zadet. Ljudje na suhem o tacih prilikah zdajci bežč na hribe, da se morskemu pritoku umaknejo, toda uboge barke, ki so preblizo suhega, tu je po njih! Ako je obrežje pečinsko, se razbijejo, ko jih pritok zažene na pečevje; ako je pa obrežje ravno, jih po cele ure daleč tje v deželo verže in tam na pol razdjane obleže. V „Estandarte Catolico" sem dosihmal bral že od 70 ladij razne velikosti, ki jih je zadela nesreča. Dva čilejska parnika, „Tolten" in „Paquet Maule", sta blizo Constitucion-a (na Čilejskem), pervi na deželi, drugi na bližnjem otoku daleč na suhem, in bota gotovo mogla biti razložena, in popravljena v morji biti zopet sostavljena. Povsod se zbira za nesrečne. Čile ni ubožna dežela, in tako se bode po vsaki ceni lahko pomagalo za pervo silo. V Valparaisu je v ta namen sostavljeni podporni odbor samo v enih ulicah za 20.000 gl. a. v. nabral. L. 1868 so bili od potresa zadeti ravno tisti kraji, fia ne tako budo. Bog daj, da bi se ta reč ne ponav-jala. Priporočuje se v molitev ves Vaš O. Maks. Naj lepši cvetlice. Pognalo je cvetje kraljčvo drevo, Rudeče opisano z rešnjo Kervjo, Prestavno drevč, sveti Križ; Na njemu razcvetajo se Cvetlice nebeško-lepč, Nam venčajo pot v paradiž. Na Križu pa lilija bela duhti, Obliva jo vir svete rešnje Kervi; Oj lilija — Jagnje svetč! Na Križu razpeto visi In dušo Očetu zroči, Da nam je odperlo neb6. Tam nageljci kervo-rudeče cvetč, Ti nageljci žeblji Zveličarja so, Kipeči iz n6g mu in rčk; Na njih pa pribito terdč Viselo je rešnje Telo Z ljubezni do grešnih otrčk. Tud' solnčnica zlata se tam lesketa, Ta ternjeva krona je Jezusova, Ki venča mu sveto glavč; Ovijajte solnčnice ve Se tudi krog duše mojč, Da z Jezusom združena bo. Pet vertnic rudečih se tamkaj blisi, Z njih cvetja pa božja ljubezen gori In teče zveličanja vir; V te vertnice svetih pet ran, Pribeži terpeči kristjan! Tam najdeš tolažbo in mir. Še tertica vinska na Križu cveti ln vino 'z nje teče za Jezusa Kri; Pognala pšenica je klas Za Jezusa rešnje Telo; Oj cvetki cvetite lepo Pri mašni daritvi za nas! O svetega Križa drevč vseh dreves, Si božje ljubezni in miloBti vez, In vert čudovitih cvetlic! O znamnje neskončnih dobrot Nam kaži za Jezusom pot, Nam bodi zveličanja klic! J. Virk. Misijonske sporočila r. P. Valjavca. XXXVIII. Pustovanje v Kranji 11.—14. sveč. 1872. Lanskega leta so povabili Kamničanje o. Stsreta za pustno nedeljo, sa naslednji ponedeljek in torek na Šutino v farno cerkev k štirdeseturni molitvi, da bi imel tri govore pred ispostavljenim sv. Resnjim Telesom. To povabilo nam je bilo prišlo popolnoma nepričakovano. P. Stare, čeravno bolan, je vendar šel v Kamnik in je tam govoril trikrat pred veliko množico ljudi. Letos pa je prišla versta na Kranj. In šel sem jaz z o. prednikom v čemi Kranj k štirdeseturni molitvi. Tudi ta pot nam je prišlo povabilo čisto nenadano. Preč. g. dekan krsnjski je bil celo pripravljen poslanje sveto o tem času imeti, — toda zarad neke ovčre se je samo štirdeseturna molitev opravila a peterimi govori ter se je upanje dalo o drugem času sv. misijon obhajati. Dolgo ie sem želel enkrat v starodavnem Kranji, kjer so nekdaj kranjski vojvodje zapovedovali, Božjo besedo oznanjevati v lepi gotiški cerkvi ss. Kancijana in Kancijanile, ktera bi mogla biti atolnica gorenjskemu vladiki, ako bi kdej Gorenjci svojega vladiko dobili pri deljenji vladikovine; kajti stavba svetišča je čisto go-tiška, vse kar vidiš v tej cerkvi, je popolnoma gotiško, še zvonik ravno tak kakor ga sahteva naj krasniši g6-tika, lep, veličasten, ves čem od starine. Letošnje leto so se mi želje spolnile. Pustno nedeljo, popoldne po treh, je pervikrat veliki, 40 stotov težki zvon kranjski vabil z bliso in daleč verne k jezuitovskemu govoru. Gotovo je minulo sto lčt in čes, kar ni nobeden našib govoril v tej hiši Božji zbranim vernikom. Da jezuitje letos v Kranj pridejo, je bilo davno pred že vsim po mestu in okolici znano. Vse je bilo torej radovedno na govore (od liberalcev) tolikanj psovanih černcev iz Repinj. O poli štirih je bila cerkev prostorna natlačena tako, da so se jeli pozneje pridši zbirati okoli stranskih in velikih vrAt, in jib je v kratkem času vse černo ondi mergolelo, ki so glave tiščali proti vratnim vhodom. Pet minut pred štirimi sem prišel pred vrata zakris