cen?
števi.
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
■ion Muiad
^ • k mK msa
Slovesna akademija ob
kulturnem prazniku
V počastitev slovenskega kulturnega praznika se je zvrstilo v občini Velenje veliko prireditev, osrednja pa je bila svečana akademija, na kateri so podelili tudi priznanja občinske kulturne skupnosti.
Slavnostni govornik je bil predsednik občinske kulturne skupnosti Rado Slane, program pa so pripravili člani Gledališča pod kozolcem iz Šmart-nega ob Paki. Za to priložnost so pripravili premiero dela Ludvika Aškenazya »To česar še ni bilo«. Delo je režirala Slavica Pečnik.
V Našem času, pred kulturnim praznikom, smo objavili obsežno razmišljanje Rada Slanca, predsednika kulturne skupnosti, predstavili pa smo tudi letošnje nagrajence kulturne skupnosti. Za to jih tokrat le omenimo.
Priznanje kulturne skupnosti je prejela osnovna šola Karla Destovnika Kajuha za uspešno delo pri razstavi Likovni svet otrok ter za urejanje spominske sobe Kulturniške skupine Štirinajste divizije. Napotnikovo plaketo je prejel učitelj in diri-
gent tamburaškega orkestra Mladi tamburaši. Dobitniki Napotnikovih diplom so bili Slavica Pečnik, Ludvik Glavnik, Jože Krajnc in Foto klub
»Zrno«, Napotnikovih priznanj pa Ivana Lešnik, Vita Tamše, Vida Polutnik, Karel Kočnik, Dominik Češko, Ciril Camloh in Jože Jakopec.
Javne razprave o ustavnih spremembah
Dva meseca sta prav gotovo premalo, da bi lahko temeljito, celovito in zares strokovno ocenili predlagane ustavne spremembe. Se posebej, ker nam ta dokument ni povsem blizu.
To pa nas nikakor ne opravičuje, da se ne bi temeljito poglobili v predlagano gradivo. V javni razpravi o osnutku amandmajev k ustavi Jugoslavije je treba izhajati predvsem iz temeljnih ciljev in
Izvršni svet o občinski resoluciji
Še neopredeljena
prihodnost
Obravnavi osnutka Dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v Sloveniji za letošnje leto, so namenili člani velenjskega izvršnega sveta veliko pozornosti in so posredovali tudi številne pripombe. Prav zaradi tega so bili ob ugotovitvi, da v predlogu tega dogovora te niso upoštevane. Prepričani so namreč, da bi morala biti v tem dokumentu upoštevana selektivnost, torej različne možnosti in potrebe posameznih občin.
Poleg tega dogovora, so na seji prejšnji teden namenili vso pozornost tudi pripombam izoblikovanih v javni razpravi o osnutku Resolucije občine Velenje za letos.
Že pri pripravi osnutka tega občinskega dokumenta so si pripravljale! prizadevali, da ta ne bi bil le skup nekih želja (tako se je v preteklosti pogosto dogajalo), ki jih potem niso sposobni uresničiti. Zatika pa se že pri načrtovanju osnovnih materialnih okvirjev. V osnutku je zapisano, da bomo povečali gospodarsko rast za 3,2 odstotka. Preoptimi-stično, ugotavljamo v tem času in zdaj ocenjujemo, da bi bila realna okoli dva odstotna rast. Takšna rast pa pomeni manjšo akumulacijo, ne omogoča dviga
dogovorjenih in opredeljenih prioritetnih investicij v negospodarstvu, vprašanje gradnje centralne čistilne naprave, pa razširitev ptt omrežja.
Na osnutek občinske resolucije je bilo podanih sicer precej predlogov in pripomb, vendar so se v obravnavo očitno vključili le nekateri. Največ pobud je bilo izoblikovanih v komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, Savinjsko šaleški gospodarski zbornici, družbeno političnem zboru občinske skupščine, predsedstvu sindikata, RFK, odboru za urejanje prostora in varstvo okolja ter v odboru za družbeno ekonomske odnose. Sicer pa je še čas, da o tem pomembnem občinskem dokumentu spregovorimo, na občinski skupščini ga bodo sprejemali konec prihodnjega meseca.
(mz)
Super model

h
Skupni razpis za leto 1988/89 za občino Velenje
V	prihodnji številki l\'ašega časa, ki bo izšla 25. februarja, bomo objavili skupni razpis kadrovskih štipendij za prihodnje šolsko leto za občino Velenje.
Razpis ho izšel nekoliko prej kot skupni razpis za celotno Slovenijo. Razlogov za to je več, osnovni pa je, da naj dobijo učenci podatke o kadrovskih štipendijah čim prej, saj naj bi ime/ podatek o tem, kakšen kader delovne organizacije potrebujejo, predvsem usmerjevalno vlogo.
V	skupnem delu razpisa bodo učenci in vsi, ki jih bo razpis zanimal, našli podatke o pogojih za pridobite» štipendij, o rokih za prijavljanje in še druge pomembne podatke.
Prepričani smo, da je lahko le kvalitetna in pravočasna informacija tudi učinkovita.
Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje
sprememb ter na tej osnovi ovrednotiti stališča, mnenja, pripombe in predloge, ki jih bodo izrazili delovni ljudje in občani. S kar najširšo javno razpravo pa je treba doseči, da bodo to zares storili.
Javna razprava mora torej doseči vse ravni, zlasti temeljne organizacije in skupnosti. Posebno vlogo imata pri tem seveda Socialistična zveza in sindikat, ki morata ob tvornem sodelovanju Zveze komunistov zagotoviti, da bo razprava dobro organizirana, demokratična in konstruktivna.
V	občinah lahko traja razprava o teh dokumentih do konca aprila. Republiška konferenca SZDL bo povzela vsebino v mesecu maju, zvezna konferenca pa v mesecu juniju.
V	želji, da bi bile javne razprave v občini Velenje zares uspešne, so se na OK SZDL Velenje dogovorili, kot nosilci in koordinatorji javne razprave, da prevzemajo tudi konkretno izvedbo za področja delegatskega in skupščinskega sistema, volilnega sistema, komunale, ustavnosti in zakonitosti, pravosodja. Zveza sindikatov je koordinator in no-
silec razprav v združenem delu in je odgovorna zlasti za področje družbeno ekonomskih odnosov in združenega dela sploh. Poudarjajo, da mora imeti posebno vlogo v razpravah stroka, zato je treba doseči poglobljeno razpravo v strokovnih društvih in njihovih zvezah (pravniki, ekonomisti, šolstvo in kultura).
V času javne razprave bomo namenjali vso pozornost tem vprašanjem na straneh Našega časa in seveda v oddajah Radia Velenje.
Na predsedstvu OK SZDL Velenje so menili, da naj bi javno razpravo o ustavnih spremembah vodili strokovnjaki, ki so usmerjali razprave o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, saj sta vsebini podobni. Posebne delovne skupine naj bi pripravile strokovna razmišljanja in gradiva, ki bi bila osnova javnih razprav.
Predsedstvo je tudi predlagalo, da bi v nekaterih večjih okoljih in seveda povsod tam, kjer bo izražen za to interes, pripravili splošne javne razprave, (mz)
Pred:
Velenje
0 delegatskem
sistemu in pripravah na volitve
Ponedeljkova seja predsedstva Občinske konference SZDL Velenje je potekala v znamenju priprav na male volitve in razprav o ustavnih spremembah.
Ocenili so delovanje organov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in občinske skupščine. Ugotavljali so, da so nosilci družbeno političnih nalog s svojim delovanjem prispevali k uresničevanju temeljnih načel delegatskega sistema in povečanju njegove učinkovitosti, ter v preteklem dveletnem mandatnem obdobju dokazali, da jih lahko za isto nalogo ponovno evidentiramo.
V občini Velenje sproti spremljamo delovanje delegatskega sistema. V oceni delovanja iz leta 1984 je bilo podanih kar 23 konkretnih predlogov za krepitev delegatskega delovanja. To so med drugim zahteve po sklicevanju ločenih zasedanj delegatov, vključevanje vodstev v obravnavo gradiv v delegacijah, ustrezna utemeljenost predlogov, zagotavljanje ustreznih odgovorov na delegatska vprašanja, sodelovanje pri usposabljanju delegacij, jasno oblikovanje sklepov skupščin, demokratično vodenje sej ...
Razveseljiva je vsekakor ugotovitev, da sta bili v zadnjih dveh letih od skupno 95 sklicanih sej, le dve nesklepčni. Odločitev, da so seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ob 12. uri, se je potrdila kot pravilna, v občinski raziskovalni skupnosti (tam so bili dvakrat nesklepčni), pa so glavni vzrok slabega delovanja (neustrezna določitev delegatskih mest) že odpravili. Vsekakor pa je še mnogo premalo ločenih sej na področju samoupravnih interesnih skupnosti, medtem ko je v skupščini občine že to redna praksa.
Delegati za republiško skupščino so bili v zadnjih dveh letih bolje »opremljeni« s stališči in predlogi. Republiških sej so se pogosto kot delegati udeleževali tudi najodgovornejši funkcionarji. Vseeno pa so na predsedstvu ugotavljali, da imajo ti delegati še vse premajhno podporo, stališča za republiško skupščino se vse prepogosto oblikujejo v ozkih krogih. Delegatska pisarna ne nudi dovolj pomoči, še zlasti pa se pri tem premalo vključujejo odbori in komisije, ki bi mora-
li pri vseh najpomembnejših točkah dnevnega reda podajati svoja stališča in usmeritve. To pa seveda velja tudi za družbeno politične organizacije.
Ponovna celovita ocena o delegatskem delovanju v občini Velenje bo izdelana do konca letošnjega junija.
Člani predsedstva so obravnavali še listo evidentiranih možnih kandidatov za najodgovornejše naloge v velenjskem skupščinskem sistemu ter določili predlog možnih kandidatov za opravljanje teh nalog. Ta predlog v celoti objavljamo.
Poleg tega so sprejeli sklep o oblikovanju občinske kandidacijske konference. Dogovorili so se, da družbeno politične organizacije zastopa na tej konferenci zbor združenega dela, delovna okolja in krajevne skupnosti pa imenujejo delegate za to konferenco na enak način kot delegate za zbora občinske skupščine.
Člani predsedstva OK SZDL Velenje so obravnavali še poročilo društva prijateljev mladine o izvedbi novoletnih prireditev in obdaritev otrok. Tudi povzetek tega poročila objavljamo. Podprli so njihov predlog, da bi organizacije združenega dela prispevale za prireditve za prihodnje novo leto po 5 tisočakov na zaposlenega. Spregovorili pa so tudi o projektu jiovoletne okrasitve našega mesta. Del tega projekta smo letos že uresničili, do konca pa naj bi ga v prihodnjih letih. Podali so pobudo, da bi prevzelo to akcijo turistično društvo Titovo Velenje.
Na ponedeljkovi seji pa so sprejeli še sklep o izvedbi javne razprave o ustavnih spremembah.	M. Zakošek
Pust! Vpsel in norčav. Masten okrog ust. Velenjčani smo spet bolj malo vedeli zanj. Pustnega karnevala spet nismo spravili skupaj. Je že tako, da nekako ne znamo več zares poprijeti za delo, na drugi strani pa se ne znamo tudi iskreno ponorčevati, po-veseliti. Ali pa morda, maske, ki jih nosimo v vsakodnevnem življenju, nočemo, nikakor, za nobeno ceno, niti za trenutek zamenjati. Pa so bili lepi tisti časi, ko smo znali za pusta na norčav, zabaven način opozoriti na pomanjkljivosti, ko smo zbodli tega in onega, ko smo se iz srca nasmejali . . .
No, nekateri v občini pustne šege ohranjajo. Skupine zanesenjakov po krajevnih skupnostih pripravijo prave pustne karnevale. Kar nekaj jih je bilo v občini, posebej pa seveda moramo omeniti Šoštanjčane, ki so tudi letos pripravili svoj tradicionalni pustni karneval. Morda pa nas bodo le navdušili, da jih bomo posnemali. Vsekakor pa drži, da so že za letošnjo pustno nedeljo pritegnili veliko velenjskih gledalcev.
Po daljšem mrtvilu so se v nedeljo veselili tudi najmlajši krajani Šmartnega ob Paki. Tamkajšnje društvo prijateljev mladine je namreč zanje pripravilo otroško maškerado, nato pa še pravo pustno rajanje v dvorani kulturnega doma.
2. stran * nSS CSS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje * 18. februarja 1988
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta
Tokrat resnično le o sindikalnih zadevah
Člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta Velenje so na seji pred tednom dni spregovorili resnično le o sindikalnih zadevah. Kot je dejal njegov predsednik Ciril Grebenšek ta najmnoži-čnejša delavska organizacija v Navodilih o načinu vključevanja v zvezo sindikatov. Pravilniku o pogojih in postopku izrekanja ukrepov njegovim članom ter Stavkovnih pravilih sindikat pravzaprav išče samega sebe. Med drugim je to potrdila tudi razprava o teh vprašanjih ter razmišljanje enega od članov predsedstva: če bi razglabljali še naprej, bi prišli do spoznanja, kaj bi sindikat moral biti. Vse tri prej omenjene točke po mnenju članov predsedstva pomenijo korak bližje k lastnemu članstvu, k priznanju določenih konfliktnih situacij ter »da bomo imeli v rokah nekaj za tiste, ki se ne držijo sprejetih in dogovorjenih stališč ter pravil«.
Navodila o včlanjevanju v zvezo sindikatov so dobra, ker izključujejo avtomatizem, ki je se-
daj veljal. Hkrati pa nalagajo več dela izvršnim odborom osnovnih organizacij. Ob izrečeni vrsti pobud, predlogov so ob koncu razprave menili, da so to le navodila, ne pravilnik. Treba jih je poenostaviti ter se dogovoriti, kako ga bodo v delovnih organizacijah izvajali. Člani predsedstva so bili proti kakršnemukoli razmnoževanju in delitvi samoupravnih splošnih aktov ter drugih dokumentov ter se zavzeli za prepustitev izvajanja navodil sredini, ki bo novega člana sprejemala. Pri tem pa naj bi ta dajala osnovni poudarek seznanjanju pravil osnovne organizacije.
Sindikat ima svoja pravila, načela, programe, nima pa Pravilnika o pogojih in postopku izrekanja ukrepov tistim, ki tega ne uresničujejo. Praksa je pokazala, da so potreba tudi ta. Vendar takšna, kot so zapisana v osnutku sedaj, so nedorečena, pomanjkljiva, premalo konkretna, saj ne opredeljujejo tega, ali je član dolžan izvajati demokratično sprejeta stališča, ali bo kaz-
novan le za kršitev tistih zadev, zaradi katerih je pravzaprav vstopil v to najmnožičnejšo delavsko organizacijo.
Povsem jasno je, da so predlagana Stavkovna pravila povzročila vrsto takšnih ali drugačnih pomislekov, dilem. Vsekakor pa napovedujejo korak k drugačni miselnosti o teh vprašanjih. V razpravi so jim člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta očitali zelo slab redosled glede na dogodke, premajhno materialno odgovornost stavkajočih, ... Takšnih ali podobnih vprašanj se je članom ob obravnavi stavkovnih pravil porajalo še veliko več. Vsekakor pa je pred njihovim sprejemom treba opredeliti, kaj je izreden sestanek in kaj stavka. Ob koncu razprave so sicer podprli prizadevanja avtorjev stavkovnih pravil, od njih pa hkrati pričakujejo drugo besedilo — predelano, prečiščeno, predvsem pa skrajšano.
Kako naj bi bila organizirana javna razprava o osnutku Ustave SFRJ? Čimbolj demokratično, široko, javno na vseh ravneh. Naloga sindikata pri tem je, da takšno razpravo organizira v organizacijah združenega dela. Poleg delavcev naj bi se vanjo še posebej vključila tudi »stroka« in izoblikovala ob obravnavi svoja stališča. —tp —
Obiskali poljsko mesto Dabrovva Gornicza
Pred nedavnim so se mudili na Poljskem predstavniki naše občinske konference ZK. Bili so gostje mesta Dabrovva Gornicza in tamkajšnje partijske organizacije.
Gostitelji so jim predstavili svoje mesto in seveda delovanje partijske organizacije. Vanjo je od skupno 160 tisoč prebivalcev vključenih 12300. Kar 50 odstotkov članov je delavcev iz neposredne proizvodnje.
Mesto je naravno bogato in se ponaša z dvestoletno tradicijo rudarjenja in 170 letnico železarstva. Podobno kot mi, pa beležijo zaradi velikega zaposlovanja, velike potrebe po stanovanjih, novih šolah, zdravstvenih objektih .. . Huda koncentracija industrije povzroča velike ekološke probleme, ki so opazni na vsakem koraku.
Skratka že takšna bežna in kratka predstavitev tega poljskega mesta kaže iu številne podobnosti z velenjsko občino. Torej je veliko možnosti za medsebojno izmenjavo izkušenj.
Člani naše delegacije so obiskali tovarno umetniškega stekla, se pogovarjali z vodstvom rudarske šole in kulturnega centra, obiskali tekstilno tovarno »Bi-ton« in si seveda ogledali mesto in okolico. Sodelovali so tudi na svečani akademiji, ki je bila posvečena dnevu osvoboditve mesta, srečali pa so še z vodstvom mesta, družbeno političnih organizacij, kulturnih ustanov, društev direktorja podjetij in partijskimi sekretarji tovarniških organizacij.
Člani delegacije, ki so jo sestavljali predsednica OK ZKS Velenje Irena Brložnik, sekretar Drago Blagus, član predsedstva Borut Meh ter sekretar izvršnega
sveta Slavko Korenič, je ocenila, da je bil obisk uspešen. Spoznali so se in se dogovorili za sodelovanje na področju gradbeništva, strojne industrije, rudarstva, kemične industrije, tekstilne industrije. Na področju družbeno političnega dela je mogoče izmenjavati izkušnje na področju političnega sistema in organiziranosti. Veliko možnosti za sodelovanje pa je seveda tudi na kulturnem področju, na področju športa in rekreacije.
Vsi, ki jih sodelovanje z omenjenim poljskim mestom zanima, morajo pripraviti konkretne programe sodelovanja do konca prihodnjega meseca, da jih bodo posredovali poljskim tovarišem.
Zelo konkretno pa se bodo o tem prav gotovo dogovorili v juliju, ko naj bi delegacija prijateljskega mesta Dabrowa Gornicza, obiskala Titovo Velenje.
(raz)
Več za preventivo
Že z udeležbo na nedeljski redni letni skupščini so člani društva invalidov Titovo Velenje, vanj jih je vključenih več kot 3300, dokazali, da so eno-
Skupnost za ceste občine Velenje
Koliko denarja, takšne ceste
Delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Velenje so na svoji seji prejšnjo sredo ugotovili, da so v lanskem letu načrte v celoti uresničili. Še več, opravili so celo nekaj del, ki jih niso načrtovali.
Ob tem so menili, da skupnost s Cestnim podjetjem Celje dobro sodeluje in na njegovo delo niso imeli bistvenih pripomb. Prav tako so cestnemu podjetju naročili, da opravi štetje prometa na nekaterih pomembnejših cestah. Tako bodo namreč zanesljivo ugotovili, katere ceste so v velenjski občini manj in katere bolj obremenjene.
V nadaljevanju seje so delegati obravnavali in sprejeli nekatere samoupravne sporazume, med njimi tudi o izhajanju časopisa Naš čas in oddajanju radia Velenje. Najdlje je trajala razprava o osnutku plana skupnosti za ceste občine Velenje za letošnje leto. Veliko je bilo pisnih pripomb in zahtevkov iz krajevnih skupnosti in s strani prisotnih delegatov. Največ vprašanj se je seveda nanašalo na popravilo in obnovo
cest, odpravo napak in podobno. Tudi na razporeditev del za letos in v srednjeročnem obdobju so imeli nekateri pomisleke in pripombe. Med ostalimi je bilo zastavljeno vprašanje, zakaj ponekod ni prepotrebnih prometnih znakov, ponekod pa celo ležijo na tleh, ali so celo odveč. Ugotovljeno je bilo, da je ob takem neredu s prometnimi znaki močno ogrožena prometna varnost. Na to vprašanje se je oglasil predstavnik celjskega cestnega podjetja, ki je dejal, da je velenjska občina na prvem mestu glede vandalizma nad prometnimi znaki, in nadaljeval, da so prometni znaki izredno dragi, denarja zanje pa več kot premalo. Obljubil je, da bodo stanje pregledali, znake pa postavili, ali pospravili.
Ob koncu seje so delegati opravili nadomestne volitve za skupnost za ceste občine Velenje in potrdili predlagane kandidate za republiško skupnost za ceste. Prav tako so se seznanili z odstopom vodje delovne skupnosti skupnih služb materialne proizvodnje.
B. M.
Po Gornji Savinjski dolini
Ocena občnih zborov
Na ponedeljkovi seji so člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje najprej razpravljali o oceni občnih zborov osnovnih organizacij zveze sindikatov, v nadaljevanju pa so se seznanili še z osnutkom gradiva za volilno in programsko sejo občinskega sveta, ki bo 4. marca. Seveda se sindikalni delavci niso izognili obravnavi predloga resolucije o družbeno-ekonomskem razvoju občine Mozirje v letošnjem letu, ki ga je z dopolnitvami s svoje zadnje seje, v javno razpravo poslal občinski izvršni svet. Prav tako pomembna je bila naslednja točka, ko so člani predsedstva spregovorili o pripravah na izvedbo referenduma za 4. samoprispevek v občini Mozirje.
V ponedeljek o stavkovnih pravilih
Prav samoprispevku bodo največ pozornosti namenili predsedniki osnovnih organizacij zveze sindikatov občine Mozirje, ki se bodo na posvetu zbrali v ponedeljek. Oblikovanje programov samoprispevka je za uspeh referenduma še kako pomembno. Ob tem se bodo pogovorili še o pripravah na temeljne kandidacijske konference, obravnavali gospodarjenje v občini Mozirje in stavkovna pravila.
Mladi o kmetijstvu
Konec tedna so se na seji zbrali tudi člani predsedstva občinske konference ZSMS Mozirje. Opredelili so precej pomembnih nalog in jih nekaj takoj pričeli uresničevati. Pripravljajo se na bližnje kviz tekmovanje klubov OZN, še bolj pomembne pa so priprave na problemsko konferenco o kmetijstvu, ki jo bo konec meseca pripravila republiška Konferenca ZSMS. Gradivo za to konferenco v teh dneh obravnavajo po aktivih mladih zadružnikov.
Z nedeljske redne letne skupščine
tni, da si želijo biti enakopravni člani naše družbe.
Tudi v razpravi o opravljenem delu v preteklem letu so večkrat izrazili pravico do dela, seveda sebi primernega, ter to, da bi lahko skupaj z občinsko zdravstveno skupnostjo naredili na tem področju kaj več. Predvsem se več ukvarjali s preventivo, da toliko invalidov kot jih je sedaj, v prihodnje ne bi bilo.
Sicer pa so pregledu opravljenega dela v preteklem letu dodali oceno uspešno, tako na organizacijskem kot kadrovskem in finančnem področju. Še posebej so ponosni na rekreativno in športno dejavnost, ki je izredno raznolika in pestra, predvsem
pa množična. Prav tako se njihovi športniki ponašajo z državnimi, republiškimi in meddruštvenimi priznanji.
Da bi bilo lepih trenutkov v življenju članov društva invalidov Titovo Velenje tudi v tem letu čimveč, naj bi pripomogle tudi naloge delovnega programa. Poleg širitve po-verjeniške mreže po krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela, bodo za reševanje tegob, takšnih in drugačnih vprašanj članom na voljo storitve v društveni pisarni, pravni posvetovalnici. Ničmanj možnosti za razvedrilo kot lani pa ne načrtujejo na področju športa in rekreacije tudi letos.
Občina Velenje
Izostanki z dela zaradi bolezni, nesreč in nege
DO. DS, TOZD	Poprečje	Poprečje
	1986	1987
DO TF.S		
- TOZD TEŠ I.	5,30	4.85
- TOZD TEŠ II.	3,56	4,32
— TOZD Vzdrževanje	5,01	4.98
TOZD Inženiring	6,21	2,85
- DSSS	3,40	3,19
DO RLV		
TOZD Jama Pesje	8,85	9,27
TOZD Jama Preloge	11,82	11,12
TOZD Jama Skale	1 1,21	10,44
TOZD Priprave	9,41	8.63
TOZD Jamske gradnje	8,12	7,91
TOZD Jamski transport	9,84	9,63
TOZD Jamska mehanizacija	6,70	6,02
DS Zračenje	6,87	6,46
TOZD Klasirnica	5,53	4,60
— DS Kopalnica	8,88	8,29
TOZD Zunanja dejavnost	9.05	6,64
— TOZD Mizarska dejavnost	5,30	7,26
TOZD Gradbena dejavnost	7.56	6,83
DSSS RLV	2,84	3.90
TOZD Izobraževanje	8.33	7,67
DO ESO		
TOZD Strojni obrati	6,67	6,96
TOZD Elektro obrati	4,97	2,94
TOZD Vodov.-toplov. obrati	4.86	5,09
- TOZD Krovsko-ključ. obrati	8,30	9,47
- DSSS ESO	2,99	3,29
- REK. DO APS	3.30	2,92
- REK. DO Tiskarna	4,12	6J4
REK. Družbeni standard	9,08	7,08
REK DS Zavarovanje	2.15	2,48
REK. DSSS SOZD	4,37	4,70
DO SIPAK	—	4,73
GORENJE		
GOSPODINJSKI APARATI		
TOZD Štedilniki	8,06	7,61
TOZD Pralno-pomiv. tehn.	8,66	7,20
TOZD Gostinska enota	7,15	8,99
TOZD Zamrzovalno-hlad. tehn.	8,38	8,54
DSSS GA	4,55	5,06
TOZD Galvana	5,66	6,30
DO NOTRANJA OPREMA		
TOZD Pohištvo	8,62	7,74
TOZD Gradbeni elementi	6,74	7,41
DSSS NO	3,91	5,00
DO ELEKTRONIKA ŠIROKE POTROŠNJE	5.68	6,14
DO GORENJE Servis	6.80	6,11
DO GORENJE - C ommerce	5,05	4,87
DS GORENJE Interna banka	4,77	4,20
DO GORENJE Raziskave in razvoj	2,44	2,73
DO PROCESNA OPREMA	5,59	3,25
GORENJE SOZD-DSSS	0,59	3,36
DO VEPLAS	9,36	10,10
DO EKO		
TOZD Serijska proizvodnja	8,29	8,75
- TOZD Instalacije	5.96	4.40
— TOZD Vzdrževanje	4,30	5,13
— TOZD Tehnološka oprema	3.60	4.55
— TOZD Komerciala-promet	9,36	3,13
- DSSS EKO	3,16	4,71
DO ERA		
TOZD Koplas	3.88	4,53
— TOZD Maloprodaja	4.88	5,64
— TOZD Veleprodaja	6,71	5.10
- TOZD Kmetijstvo	8,35	3,78
— TOZD »Vino« Šmartno/Paki	4,40	5.28
- DSSS ERA	3,24	6,40
DO VEGRAD		
— TOZD Gradnje	7.96	7,01
— TOZD Mehanizacija	5,05	6,00
— TOZD Zaključna dela	5,55	4,44
— TOZD Vemont	6.90	6,92
— TOZD Inženiring	3.65	5,55
— TOZD Keramičarstvo	7.61	5,72
— DSSS Vegrad	3.02	3,43
CENTER SREDNJIH ŠOL		
- TOZD Rudarsko-tehn. pouk	1,48	1.89
- TOZD F.KŠ	1,60	1,98
— TOZD Dom učencev	7,26	6,03
TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ	7.28	8,21
ELKROJ - Konfekcija Šoštanj	5,84	7,65
MERX		
— TOZD Prodaja	4,89	3,93
- TOZD Pekarna	8.15	8,71
NAMA TITOVO VELENJE	5,83	4,78
DO VEKOS		
— TOZD Toplotna oskrba	2,63	3,76
— TOZD Komunalna oskrba	3,43	2,91
— TOZD Stanovanjska oskrba	5.66	7,09
— DSSS Vekos	3,08	3,03
PROJEKTIVNI BIRO VELENJE	4,76	4,70
ZAVOD ZA URBANIZEM	6,02	4,85
MODNI SALON	6,78	5,57
ŽTP, TOZD ZA PROMET	4,15	2.90
VIZ		
- TOZD Biba Ročk Šoštanj	3.68	1,75
- TOZD K. D. Kajuh Šoštanj	4.20	6,25
- TOZD Gustav Šilih	6,07	3,73
— TOZD Anton Aškerc Velenje	4,14	5,36
— TOZD V. Vlahovič Velenje	3,95	2,73
— TOZD Bratov Mravljak Velenje	8.18	4.01
- TOZD M. P. Toledo Velenje	2,45	2.62
- TOZD XIV-divizije Velenje	7,30	3,44
— TOZD Bratov Letonje Šmartno/Paki	2,59	4,06
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD VELENJE	8,55	7,23
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ	—	4,97
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE		
— TOZD Bolnišnica	7,71	5,81
— TOZD Splošno zdravstvo	5,12	4,70
- TOZD Zobozdravstvo	5,10	3.80
- TOZD Zdravilišče	7,71	7,18
- DSSS ZC	1,56	4.25
SKUPŠČINA OBČ INE VELENJE	6,39	6,17
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA	2,47	3,22
LJUBLJANSKA BANKA	2,98	3,25
PTT - TOZD TITOVO VELENJE	5,32	5,15
DO INŽENIRING	5,80	4,36
GOSTINSTVO PAKA	—	7,17
GLASBENA ŠOLA FKK VELENJE	—	0,88
DOM ZA VARSTVO ODRASLIH	—	5,64
BR1VN1CE IN ČESALNICE	_	3,89
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST VE-		
LENJE		
— občinski odstotek	6.39	6,48
SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foi-ta 10.
»NAŠ ČAS, je bil ustanovljen l.maja 1965: od 1. januarja 1973
je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan
Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni na-
slov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 400 dinarjev. Mesečna naročnina 1.450 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 8.700 dinarjev, za tujino 14.800 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 -1 /72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
18. februarja 1988 * titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas * stran 3
Občina Velenje
Predlog možnih
kandidatov za nosilce delegatskih dolžnosti
PREDLOG MOŽNIH KANDIDATOV ZA NOSILCE DELEGATSKIH DOLŽNOSTI V SKUPŠČINI OBČINE IN V SKUPŠČINAH SIS OBČINE VELENJE, KI JIM LETOS POTEČE MANDAT. - PREDSEDSTVO OBČINSKE KONFERENCE SZDL VELENJE JE NA 3. SEJI 15. FEBRUARJA V SKLADU S KANDIDACIJSKO FUNKCIJO IN PO USKLADITVI S PREDSEDSTVOM OS ZSS, OBLIKOVALO PREDLOG MOŽNIH KANDIDATOV ZA NOSILCE DELEGATSKIH DOLŽNOSTI V OBČINI VELENJE, KI JIM V LETU 1988 POTEČE MANDAT.
Priprave na volitve potekajo v zahtevnem času. Spopadamo se z vsemi znanimi gospodarskimi in družbenimi težavami. Pri iskanju izhoda iz krize se je treba nasloniti na vse možne potenciale naše družbe, še zlasti na najboljše kadre. Brez ustrezne kadrovske politike in konkretnih kadrovskih rešitev za dolžnosti v združenem delu, pa tudi za vse ostale družbenopolitične dolžnosti, bomo ostali na pol poti. Zato je kadrovanje za nosilce delegatskih dolžnosti izredno odgovorna naloga. — Predsedstvo je pri oblikovanju predloga kandida-
tov za nosilce dolžnosti v skupščini občine in skimščinah SIS poleg vseh ostalih družbeno do
govorjenih kriterijev izhajalo predvsem iz usmeritve, da je potrebno kadrovske rešitve povezovati z odgovornostjo opravljanja teh dolžnosti v celotnem štiriletnem obdobju. To je v skladu z našo zakonodajo, ki omogoča, da se dvoletni mandat posameznega nosilca dolžnosti lahko še enkrat ponovi. Zaradi tega je večina dosedanjih nosilcev teh dolžnosti ponovno evidentirano za možne kandidate za isto dolž-
konferenc in s tem uresničijo svojo odgovorno dolžnost, ki jo
funkcije nje in republiki Sloveniji.
MOŽNI - KANDIDATI ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJ V SKUPŠČINI OBČINE VELENJE IN SKUPŠČINAH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI:
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE: predsednik skupščine: Drago Šulek — rojen 1945 —
nost. Ni odveč tudi opozoriti, da novi ustavni amandmaji takih vmesnih »funkcionarskin« volitev ne predvidevajo več, temveč predlagajo preprosto izenačenje mandata z mandatom delegata, t.j. 4 leta. Pri oblikovanju predloga je predsedstvo OK SŽDL izhajalo tudi iz ocene uspešnosti dela, vodstev delegatskih skupščin v minulem mandatnem obdobju ter seveda iz osebne pripravljenosti posameznih nosilcev najodgovornejših funkcij, da te naloge opravljajo še dve leti. — Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje predlaga vsem delovnih ljudem in krajanom ter njihovim organiziranim socialističnim silam, da o možnih kandidatih razpravljajo na sejah temeljnih kandidacijskih
drej Grebenšek — rojen 1947 — predsednik ZKPO EKO - dele-
§at KS Konovo; predsednik ružbenopolitičnega zbora: Miran Ahtik — rojen 1949 — vodja splošno kadrovskega sektoria DO EKO - delegat OK SZDL; namestnik predsednika DPZ: Branko Krajnčec — rojen 1951
-	vodja strokovnih služb DO APS - SOZD REK - delegat OS ZSS; predsednik zbora združenega dela: Janez Pukl — rojen 1942 — organiziranje programov
-	DSSS RLV delegat DSSS RLV; namestnik predsednika ZZD: Marjan Kolenc — rojen 1939 — vodja gosp. sektorja DO Modni salon — delegat DO Modni salon; predsednik zbora krajevnih skupnosti: Jože Krk — rojen 1934 — vodja TOZD Jamska mehanizacija DO RLV — delegat KS Škale; namestnik predsednika ZKS: Ivan Sevšek
-	rojen 1949 — vodja DSSS TEŠ — delegat KS Skorno-Flor-jan.
SOCIALNO VARSTVO:
predsednik skupščine: Ludvik Mali — rojen 1919 — upokojenec — delegat SPIZ; namestnik predsednika skupščine: Franc
Lesnik — rojen T928 — sodnik Temeljnega sodišča — Enota Titovo Velenje — delegat SPIZ.
OTROŠKO VARSTVO: predsednik skupščine Zdenka Jako-panec — rojena 1951 — vodja splošno kadrovskega sektorja Zdravstvenega centra Velenje — delegat Zdravstvenega centra — DSSS; namestnik predsednika skupščine: Vlado Gavrilovski — rojen 1946 — vodenje izobraževanja v rudarskem učnem prostoru DO Izobraževanje — delegat KS Levi breg; predsednik zbora uporabnikov: Nevenka Meh — rojena 1950 —■ psiholog za psihodiagnostiko v Gorenju
—	DSSS Splošni posli — delegat SOZD Gorenje; namestnik predsednika zbora uporabnikov: Jože Krk, ml. — rojen 1955 — tehnološka priprava elektro naprav DSSS RLV - delegat KS Škale; predsednik zbora izvajalcev: Majda Glavač — rojena 1939 — oddelkovodja VVZ Titovo Velenje — delegat Vzgojno varstvenega zavoda Velenje; namestnik predsednika zbora izvajalcev: Helga Novak — rojena 1942 — pedagoški vodja VVZ Šoštanj.
ZDRAVSTVENA SKUPNOST: predsednik skupščine: Alojz Filipančič — rojen 1947 — vodja DSSS in splošno kadrovskega sektorja DO ESO — delegat DO ESO; namestnik predsednika skupščine: Anica Satler
—	rojena 1939 — glavna medicinska sestra v Zdravstvenem centru Velenje — delegat ZC Velenje — DSSS; predsednik zbora uporabnikov: Milojka Gjerkeš
—	rojena 1951 — pravno svetovanje delovno pravnih in disciplinskih zadev v DSSS RLV -delegat DSSS DO RLV; namestnik predsednika zbora uporabnikov: Franc Novak — rojen 1947
—	vodenje kadrovske službe v DSSS DO RLV - delegat DSSS DO RLV; namestnik predsednika zbora uporabnikov (drugi možni kandidat): Dane Naraločnik
—	rojen 1950 — vodja kadrovske službe DO TEŠ — delegat DO TEŠ; predsednik zbora izvajalcev; Jože Zupančič — rojen 1950 — zdravnik v TOZD Splošno zdravstvo — delegat TOZD Splošno zdravstvo — Zdravstveni center Velenje; namestnik
Predsednika zbora izvajalcev: ignjenka Popovič — rojena
1952, zdravnica TOZD Bolnišnica Topolšica — delegat TOZD Bolnišnica Topolšica — Zdravstveni center Velenje.
SOCIALNO SKRBSTVO:
predsednik skupščine: Maks Podlesnik — rojen 1925 — upokojenec — delegat KS Stara vas: namestnik predsednika skupščine: Anica Pukl — rojena 1944 — učiteljica na OŠ Miha Pintar-To-ledo — delegat KS Gorica; predsednik zbora uporabnikov: Rudi Bajec — rojen 1922 — upokojenec — delegat KS Šoštanj: namestnik predsednika zbora uporabnikov: Vladka Korošec — rojena 1957 — sodnik za prekrške pri Organu za vodenje postopka o prekrških — delegat KS Stara vas; predsednik zbora izvajalcev: Vera Šinigoj — rojena 1946
—	referentka za varstvo mladoletnikov v Centru za socialno delo
—	delegat Centra za socialno delo; namestnik predsednika zbora izvajalcev: Manica Ribič — rojena 1953 — vodja kuhinje v Domu za varstvo odraslih — delegat Doma za varstvo odraslih.
TELESNA KULTURA: predsednik skupščine: Jože Prislan
—	rojen 1952 — poveljnik štaba TO — delegat KS Šalek; namestnik predsednika skupščine: Anton Brodnik — rojen 1958 — vodja si. varnosti pri delu DSSS Vekos — delegat DSSS Vekos; predsednik zbora uporabnikov: Herman Arlič — rojen 1942 — vodja elektro službe TOZD Kla-sirnica - DO RLV — delegat KS Škale; namestnik predsednika zbora uporabnikov: Ivo Na-bernik — rojen 1947 — sekretar DO Modni salon — delegat DO Modni salon; predsednik zbora izvajalcev: Jože Kavtičnik — svetovalec za obrambne priprave pri upravnem organu za LO SOb Velenje — rojen 1953 — delegat S K Velenje; namestnik predsednika zbora izvajalcev: Franc Pla-skan — rojen 1941 — vodja sektorja investicij v DO GA — dele-
tat Moškega rokometnega kluba
oštanj; namestnik predsednika zbora izvajalcev (drugi možni kandidat: Igor Simončic — rojen 1949 — pomočnik direktorja Go-renje-Servis — delegat Smučarskega kluba Velenje.
KULTURNA SKUPNOST:
predsednik skupščine: Rado Slane — rojen 1942 — vodja službe AOP - DO ERA — delegat KS Edvard Kardelj; namestnik predsednika skupsčine: Boris Jukič — rojen 1949 — dela na zahtevnih komercialnih nalogah DO Vegrad - delegat DSSS Ve-grad; predsednik zbora uporabnikov: Zlatka Zevnik — rojena 1957 — učiteljica družboslovnih predmetov DO CSŠ — delegat KS Pesje; namestnik predsednika zbora uporabnikov: Stane Te-pej — rojen 1953 — referent za informativni sistem v DO TEŠ
—	delegat KS Škale; predsednik zbora izvajalcev: Jože Hudales
- rojen 1955 — v.d. direktor KC »Ivan Napotnik« — delegat KC »IN«; namestnik predsednika zbora izvajalcev: Rudi Rožič rojen 1946 — učitel
čnega pouka TOZD Et — delegat »Svobode« Šoštanj.
čitelj prakti-EKS - CSŠ e« Šoštanj.
V pripravi je odlok o varstvu zraka v občini Velenje
Vsakodnevni podatki o onesnaženosti zraka
Ena izmed nalog začrtanih v občinski resoluciji s področja varstva okolja je med drugim obveza o obveščanju javnosti o stanju onesnaženosti okolja.
Ob koncu lanskega leta so bile v občini Velenje pripravljene za merjenje onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom ter ugotavljanje meteoroloških razmer tri merilne postaje (v Zavodnjah pri kmetu Slopšneku, v Titovem Velenju pri osnovni šoli Antona Ašlcerca in na Velikem vrhu). Avtomatska merilana postaja je direktno povezana z republiško službo za varstvo zraka pri Hidrometeorološkem zavodu v Ljubljani, v ostalih dveh pa se podatki beležijo na kasetah, ki jih omenjena služba prav tako obdela vsak teden. V teh dveh merilnih postajah pa vsako jutro odčitajo podatke o koncentraciji SOi v zraku v preteklem dnevu ter v polurnem intervalu med 6.30 in 7. uro za tekoči dan. Te podatke (za Titovo Velenje in Zavodnje) od 8. februarja dalje objavljajo v jutranjih urah na Radiu Ljubljana v poročilu o onesnaženosti zraka v slovenskih mestih, vključeni pa so tudi v poročilo na te-letekstu (televizija). Tedensko pa jih bomo odslej (za pretekli teden) objavljali tudi v Našem času in na Radiu Velenje (v petkovih oddajah).
Ti podatki so zaenkrat seveda le informativni. Vse meritve, raziskave in obvestila, pa bi bile nesmiselne, če za izboljšanje kvalitete zraka ne bi nič ukrenili. Prav zaradi tega v občini Velenje
že pripravljamo odlok o varstvu zraka, ki naj bi ga izvršni svet predložil zborom občinske skupščine v obravnavo že prihodnji mesec, maja pa naj bi bil tudi že sprejet. S tem odlokom bomo v občini zadolžili vse organizacije združenega dela in ostale, ki s svojo proizvodnjo prekomerno onesnažujejo zrak, da izdelajo sanacijske programe. Na tem področju je pri nas orala ledino Termoelektrarna Šoštanj, ki že ima tak program, v njem pa so opredelili tudi terminsko uresničevanje nalog za posamezna področja onesnaževanja.
V omenjenem odloku bodo opredeljeni tudi izredni ukrepi za prekoračitve kritičnih vrednosti onesnaženosti zraka z ogljikovim dioksidom in dušikovimi oksidi. Ti izredni ukrepi obsegajo tri stopnje.
Izredni ukrepi prve stopnje bodo uveljavljeni, kadar bo koncentracija škodljivih plinov v zraku (od 1 mg do 1,6 mg na kubični meter zraka) trajala več kot dve uri. V tem primeru bodo izredni ukrepi določali, da je treba znižati emisijo (izpuščanje škodljivih snovi v zrak iz TEŠ za 30 odstotkov).
Če bo omenjena koncentracija trajala več kot dve uri, bo uvedena druga stopnja izrednih ukrepov, ki bo obsegala omejitve obratovanja za polovico v tistih
industrijskih obratih in kotlovnicah, ki prekomerno onesnažujejo zrak in so locirane na območju s kritično onesnaženostjo. V tem primeru bo treba emisije iz TEŠ znižati za 50 odstotkov ter prepovedati promet v ožjem mestnem območju, v primeru, če je to območje ogroženo.
Izredni ukrepi tretje stopnje pa bodo uveljavljeni, kadar bo koncentracija SO; in dušikovih oksidov presegala 2,4 mg na kubični meter več kot dve uri. Takrat bo treba omejiti emisije iz TEŠ kar za 70 odstotkov, prenehati kuriti v vseh kotlovnicah na območju s kritično onesnaženostjo ter prepovedati promet v mestih Titovo Velenje in Šoštanj (če gre za onesnaženost na tem področju).
Organizacije združenega dela in skupnosti, ki prekomerno onesnažujejo zrak, bodo s tem odlokom zadolžene tudi za izdelavo intervencijskega načrta za čas, ko bodo veljali izredni ukrepi.
Obvestila o teh ukrepih bo podajal sanitarni inšpektor preko sredstev javnega obveščanja. Ta obvestila pa bodo vsebovala o stopnji onesnaženosti ogroženega območja, priporočila, omejitve in prepovedi glede na doseženo kritično koncentracijo ter naziv organov in organizacij, ki bodo nadzorovali uresničevanje izrednih ukrepov.
V odloku bo naša občina razdeljena na štiri območja glede na izpostavljenost onesnaženosti zraka. Z njim pa bo prepoveda-
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE: predsednik skupščine: Milka Šinlcovec — rojena 1943
—	vodja kadrovskega sektorja v DO GA - DSSS - delegat Gorenje Gospodinjski aparati DSSS: namestnik predsednika skupščine: Alenka Podgoršek — rojena 1949 — vodja kadrovske službe SOb Velenje — delegat KS Šmartno ob Paki.
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST: predsednik skupščine: Jože Rovsnik — rojen 1949 — vodenje študija DSSS DO RLV
—	delegat DO RLV; namestnik predsednika skupščine: Milena Kukovec-Bajec — rojena 1946
no tudi sežiganje posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi.
Seveda je mnogo bolj učinkovito onesnaževanje zraka preprečevati kot pa ukrepati potem, ko do tega že pride. Prav zaradi tega pripravljata Hidrometeorološki zavod iz Ljubljane in Termoelektrarne Šoštanj raziskavo o hidrometeoroloških razmerah na našem področju, na osnovi katere bi potem izdelali še model predvidevanj onesnaževanja zraka, kar seveda pomeni, da bi proizvodnjo zmanjšali, še predno bi prišlo do prekomernih koncentracij.
Naše življenje je močno industrializirano, avtomatizirano. Tako zelo, da škodljivih vplivov v ozračje nikakor ne moremo povsem preprečiti. Lahko pa jih omilimo do takšne mere, da so zdravju neškodljivi. Kadar govorimo o tem, največkrat kažemo na velike onesnaževalce, pozabljamo pa, da bi tudi mi, posamezniki, lahko veliko naredili. Zakaj ne bi pustili našega jeklenega konjička doma, če vidimo, da je ozračje onesnaženo in mi ga bomo zaradi svoje lagodnosti še dodatno onesnažili. Pomislimo, kadar prekomerno trošimo še vedno dokaj ceneno električno energijo, da s tem tudi mi posredno onesnažujemo zrak in okolje . . . Možnosti imamo veliko. Če bomo vsi spremenili odnos do okolja, če ga bomo vsi varovali, nam bo to prav gotovo tudi uspelo.	(mz)
vodja projektantske skupine delegat DO Vegrad: predsed nik zbora uporabnikov: Vida Ro
bida — rojena 1938 — vodja programa izobraževanja v DO Gorenje — delegat Gorenje GA; namestnik predsednika zbora uporabnikov; Marjan Zdolšek rojen 1948 — vod|a delovne
o •d
1V4J — učiteljica u!> MPI — delegat OŠ Miha Pintar-Toledo; namestnik predsednika zbora izvajalcev: Nuša Gošnik — rojena 1952 — učiteljica na OŠ Gustav Šilih - delegat OŠ Gustav Šilih; namestnik predsednika zbora iz-
skupnosti in splošno s; pi
'ajalcev: Magda Zist — rojena 1943 - učiteljica OŠ MPT -
adrovske-Vekos — dele-ekos; predsednik zbora
ga sektorja v
gat DO Vekos; precjsednil izvajalcev: Magda Žist —
vajalcev (drugi možni kandidat): Mira Preložnik — rojena 1940 učitelj na i^entru srednjih šol
delegat CSŠ
RAZISKOVALNA
lor za bolniške — SOZD REK DSSS - delegat DSSS SOZD REK.
POŽARNA VARNOST: predsednik skupščine: Martin F^ečeč-nik — rojen 1956 — vodja oddelka požarne varnosti DO Gorenje Servis — delegat DO Gorenje — Servis; namestnik predsednika skupščine: Ivan Ojsteršek — rojen 1935 — referent za požarno varnost v DO TEŠ — delegat DS Družbena prehrana TEŠ; predsednik zbora uporabnikov: Branko-Franc Rednak — rojen 1939
—	oddelkovodja montaže v DO Gorenje Pralno-pomivalna tehnika — delegat Gorenje — Gospodinjski aparati; namestnik predsednika zbora uporabnikov: Ivan Rakun — rojen 1939 — vodja skupine in pomoč pri vodenju poslovne enote TOK Kmetijstvo DO ERA — delegat TOK Kmetijstvo DO. ERA; predsednik zbora izvajalcev: Anton Brložnik — rojen 1948 — vodja sektorja nabave v TOZD Komerciala-promet DO EKO — delegat Občinske gasilske zveze; namestnik predsednika zbora izvajalcev: Anton Golob — rojen 1941 — naloge iz SLO in požarne varnosti v DO Vegrad — delegat Občinske gasilske zveze.
STANOVANJSKA SKUPNOST: predsednik skupščine: Silvo Koprivnikar — rojen 1949
-	član ZKPO za kadrovsko področje DO EKO - delegat
SKUP-
pščine: 950 -
Bojan Penšek — rojen I član ZKPO za razvojno DO EKO - delegat DSŠS Gore nje SOZD; predsednik skupščine (drugi možni kandidat): Marjan Tamše — rojen 1949 — vodenje hidrogeološkega oddelka DO' RLV DSSS - delegat DO RLV DSSS; namestnik predsednika skupščine: Slavko Hozjan
—	rojen 1956 — vodilni strokovni delavec za področje raziskav DSSS SOZD Gorenje - delegat DSSS SOZD Gorenje; namestnik predsednika skupščine (drugi možni kandidat): Peter Kodre
—	rojen 1940 — šef centralne službe za programiranje razvoja v Gorenje DS Raziskave-Razvoj
—	delegat Gorenja — Raziskave in razvoj;
POKOJNINSKO-INVALID-SKO ZAVAROVANJE: predsednik skupščine: Tone Močil-nik — rojen 1927 — upokojenec, delegat KS Gorica: namestnik predsednika skupščine: Karel Koželj — rojen 1940 — kontro-
Levi breg; namestnik preasedni-Franjo Gjerkeš — rojen 1950 — vodja oddelka za
stanovanjsko gospodarstvo DSSS Gorenje — delegat Gorenje SOZD DSSS; predsednik zbora uporabnikov: Edo Krajšek
—	rojen 1943 — pomočnik vodje DSSS centralne jamske reševalne službe RLV — delegat DSSS DO RLV; namestnik predsednika zbora uporabnikov: Anton Grosman — rojen 1949 — računovodja v DO Gorenje Servis — delegat KS Desni breg; predsednik zbora izvajalcev: Mato Bla-gus — rojen 1950 — vodja sektorja DO Vegrad — delegat DO Vegrad; namestnik predsednika zbora izvajalcev: Jože Stropnik
—	rojen 1957 — tehnični vodja TOZD Stanovanjska oskrba — delegat DO Vekos.
KOMUNALNA SKUPNOST:
predsednik skupščine: Anton Hladin — rojen 1946' — vodja nadzora rudarskih investicijskih del DO RLV-DSSS - delegat DSSS RLV; namestnik predsednika skupščine: Franc Boček — rojen 1943 — višji tehnik v
Tedensko poročilo o meritvah onesnaženosti zraka v občini Velenje
Podajamo prvo tedensko poročilo o onesnaženosti zraka v občini Velenje v času od ponedeljka 1. februarja do ponedeljka 8. februarja 1988.
Dovoljena 24-urna koncentracija SO* je 0,3 mg/m1 in je bila v tem času prekoračena v sredo, 3. 2. 1988 na Velikem vrhu. Znašala je 0,33 mg/m1.
Na Zavodnjah in v Titovem Velenju so bile koncentracije pod dovoljeno mejo.
Dovoljena 1/2-urna koncentracija SOj je 0,75 mg/m1. Ta koncentracija je bila prekoračena nekajkrat na Velikem vrhu in sicer 3. in 4. februarja.
Podatki za 3. februar: koncentracije na Velikem vrhu so bile prekoračene v času od 12.00 ure do 14.30 ure in so znašale od 0,81 mg/ m' do 1,18 mg/m1 ter ob 23.30 uri, ko je koncentracija znašala 0,90 mg/m1.
Podatki za 4. februar: 1/2-urne koncentracije na Velikem vrhu so bile prekoračene ob 01.00, 01.30, 05.00 in 09.30 uri in so znašale od 0,80 mg/m1 do 0,96 mg/m1.
V Velenju in Zavodnjah v tem tednu tudi l/2-urne koncentracije SOj niso prekoračevale dovoljenih.
Poročilo o meritvah onesnaženosti zraka
V tednu od I. 2.-8. 2. 1988 so bile presežene maksimalne dovoljene koncentracije SOi:
Povprečne dnevne 0.30 mg/m1
Zavodnje / Velenje /
Veliki vrh 3. 2. 1988 0.33 mg/m3 Povprečne polurne koncentracije 0.75 mg/m1
Zavodnje / Velenje / Veliki vrh 3. 2. 1988
1.17 mg/m1	ob 12.00
1.29 mg/m1	12.30
0.92 mg/m1	13.00
1.15 mg/m1	13.30
1.18 mg/m1	14.00
0.81 mg/m1	14.30
0.90 mg/m1	23.30
0.84 mg/m1	1.00
0.96 mg/m1	1.30
0.90 mg/m1	5.00
0.80 mg/m3	9.30
4. 2. 1988
Podatki manjkajo:
Za Zavodnje od 1. 2.-4. 2. zaradi previtja kaset (Žirovnik) Velenje od 1. 2.-4. 2. zaradi napake na postaji; zamenjava postaje P07 s P05.
Zavodnje izpad lovilca vode od 4. 2,—8. 2, Merilnik ozona je v okvari, zato podatki niso uporabni.
4. stran ★ fiaS CS5
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
titovo velenje * 18. februarja 1988
15. srečanje inovatorjev DO sozda Rek
Slepo podrejanje delavcev ne daje inovacij
»Kljub gospodarski krizi in številnim neuspelim družbenim ukrepom, še vedno mnogi, tudi na ključnih položajih, niso prišli do spoznanja, da je edino z uporabo lastnega znanja, ustvarjalnosti in z odgovornim delom možno hitreje reševati nakopičene probleme,« je med drugim dejal FRANC PEČOVNIK na petkovem petnajstem srečanju inovatorjev Rudarskoelektroenerget-skega kombinata Franca Leskoška Luke.
V preteklem letu je bilo v tem našem velikem kolektivu, ki zaposluje okoli 7800 delavcev, prijavljenih 179 inovacijskih predlogov, med katerimi je bilo uresničenih 149 predlogov. Čisti inovacijski dohodek je dosežen v višini 928 094 481 dinarjev. Rezultati niso posebej spodbudni in opozarjajo, da bi morale delovne organizacije tega sozda, na tem področju, skrbneje začrtati svojo pot.
»Vse izboljšave so pomembne,« je nato zbranim inovatorjem dejal dr. Mulej z ekonomske fakultete v Mariboru, ko je analiziral razmere na področju ustvarjalnosti, »saj sedaj več kot dve plači dajemo bolj inovativnim tujcem. Prav na področju človeške ustvarjalnosti pa imamo velike rezerve.«
Zato je potrebno ustvariti takšne pogoje, je menil v nadaljevanju svojega predavanja, ko bomo vsi mislili in delali in ne tako kot doslej, ko so le eni mislili, ostali pa bili bolj ali manj slepi izvrševalci postavljenih nalog. Potrebno je torej posodobiti tudi stil vodenja. Slepo podrejanje delavcev je primerno za stroj, je menil. Njemu zares ni potrebna samoiniciativnost.
Zanimivo predavanje, ki so mu udeleženci z navdušenjem prisluhnili, pa je dr. Mulej sklenil z mislijo, da moramo v razmerah kakršne so postati posebno zaskrbljeni, kadar nam nihče
ne meče polen pod noge, saj takrat gotovo nismo več inovati-vni.
Na tem petnajstem, torej kar nekako jubilejnem srečanju, so bila najbolj prizadevnim inovatorjem REK podeljena tudi priznanja. Uradni del srečanja je zaključil Franc Pečovnik z željo, da bi se inovatorji v tem letu izkazali še bolj, predvsem pa, da bi se inovacijskim snovanjem odzvali še v večjem številu.
B. Z.
Najboljši so prejeli priznanja
Mladi in kmetijstvo
Na Konovem, v tamkajšnjem domu družbenopolitičnih organizacij, bo v soboto, 20. februarja, zanimiv kviz z naslovom Mladi in kmetijstvo. Prireja ga aktiv mladih zadružnikov Šaleške doline, ki bo hkrati pripravil kulturni program in razstavo kmečkih jedi. Po občinskem tekmovanju pa bodo vse zabavati še Lokovi-ški fantje..
Kako bodo letos letovali delavci Gorenja
Vse več zanimanja zdraviliški turizem
za
Mnogo prej kot mi sami, razmišljajo o tem, kako kar najbolje preživeti letni oddih, delavci v turističnih agencijah ter ustrezne službe, referenti v delovnih organizacijah.
V Gorenju v Titovem Velenju se z velikimi počitniškimi zmogljivostmi ne morejo prav posebej pohvaliti. Svojih imajo le 20 prikolic v Novalji na Pagu. Poleg teh želje in potrebe delavcev poskušajo reševati skupaj s Kompasom, Slovenijaturistom, Mer-xom iz Celja, delovno organizacijo Gostinstvo in turizem Radlje ob Dravi ter z nekaterimi kolektivi znotraj sozda. Janez Pušnik, ki se v Gorenju ukvarja z delavskim turizmom, nam je povedal, da je povpraševanje oziroma zanimanje za turistične zmogljivosti ob morju, v planinah, zdraviliščih, za smučarske počitniške pakete veliko. S padanjem kupne moči prebivalcev pa postaja tudi obročno odplačevanje nezanimivo.
Lani je letovalo v domačih in najetih zmogljivostih nekaj manj kot 13 tisoč zaposlenih, v njihovih lastnih pa 700 delavcev Gorenja in njihovih družinskih članov. Te so bile dodobra izkoriščene tako v pred kot posezoni.
Tako pričakujejo, da bo tudi letos. Spremenjene bodo seveda cene. V pred in posezoni bo 10-dnevno najetje prikolice v Novalji delavca Gorenja stalo 100 tisoč dinarjev, v glavni sezoni pet tisoč več. Poleg turistične takse so v ceno vključene vse aktivnosti: najem športnih terenov, izposoja športnih rekvizitov, organizacija bivanja, rekreativno in družabno življenje. Tudi
povsod tam, kjer so lani letovali člani tega kolektiva, letos ne bodo. Z razpisom več kot 70 aranžmajev so namreč v Gorenju ugotovili, kje ob morju ali zdravilišču želijo preživeti prijeten oddih njihovi delavci. V tistih krajih, kjer je bilo lani zanimanja največ, bodo zmogljivosti poskušali povečati, za ostale pa natečajev letos ne bodo razpisali. Pa še po nečem bo letošnja glavna turistična sezona za delavce Gorenja drugačna od lanske — po pogojih odplačevanja. Turistične agencije v teh časih gotovo ne bodo mogle več pristajati na takšno odplačevanje obveznosti kot so lani. Gorenje pa trenutno tudi nima likvidnostnih sredstev za najetje objektov za daljše obdobje. Vrzel na področju skromnih počitniških zmogljivosti so že v preteklih letih poskušali v Gorenju zapolniti s prostimi zmogljivostmi drugih delovnih organizacij znotraj sozda. Letos vse kaže,
da bodo v teh dogovorih tudi uspeli. Še posebej pester program pa bodo v .Gorenju letos pripravili tudi za tiste, ki želijo preživeti oddih v zdraviliščih. Lanska sezona je pokazala, da je takih delavcev vse več.
Nič drugače kot za glavno sezono ni poskrbljeno v Gorenju za zimski oddih. Le da so tu še bolj odvisni od turističnih agencij. Nekaj prostih postelj v Tiki-jevem domu v Kranjski gori in brunarica z dvema apartmajema pri Treh kraljih so za smučanje željne delavce premalo. Smučari-ja v drugih zimskih središčih doma in v tujini pa je bila letos previsoka za njihov žep. Tako je ostalo veliko razpisanih možnosti za zimski oddih nezasedenih, obilico težav pa so imeli pri odpovedi smučarskih paketov za tujino.
— tap —
Letos naj bi letovalo okrog 8000 Rekovih delavcev in njihovih družinskih članov
BlflBiHB
Vse za prijetno doživet oddih
Počitnice so že za nami, tudi čas zimskih dopustov je v glavnem tudi že minil. Kot zgleda pa se je sezona smučanja začela šele s pred dnevi zapadlim snegom. Kar hitro pa se že bliža tudi poletje. No, vmes je še koledarska pomlad, pa vendarle marsikje ali kar povsod že razmišljajo o letnem oddihu. Obiskali smo Rekovo delovno skupnost Družbeni standard. Kako skrbijo za oddih delavcev nam je povedal vodja družbenega standarda Franc Lenart.
g
Delavci Reka lahko organizirano letujejo pozimi in poleti. Kako ste letos poskrbeli za tiste, ki so se odločili za letovanje v zimskih mesecih?
V Reku lahko delavci letujejo v katermkoli letnem času. Največ zanimanja je seveda za zimsko in (še nekaj več) za letna le: tovanja. Organizaciji letovanj namenjamo naši v delovni skupnosti Družbeni standard tudi največ pozornosti. V zimskem času lahko delavci letujejo v Kranjski gori, na Rogli, pri Treh kraljih, v ČSSR in na Kopah. V Kranjski gori izmenjujemo zrno-Ijivosti s hotelskim podjetjem iorenjka. Ta izmenjava zajema okrog 500 penzionov in to tako, da bodo delavci hotela Larix iz Kranjske gore letovali poleti v Fiesi in Crikvenici, naši delavci pa v tem hotelu in v njihovih apartmajih ter depandansah, predvsem v zimskem času. Taksno letovanje je seveda precej cenejše, kot bi bilo, če bi naši delavci plačevali tržno ceno oskrbnega dne. Zato je tudi zanimanje zanj kar precejšnje.
Na Rogli bo letos preživelo dopust nekoliko manj delavcev kot v preteklih letih. Razlog — nismo mogli zakupiti dovolj zmogljivosti, ker so jih večino prodali tujim gostom. Je pa tudi povpraševanje po Rogli manjše, saj so stroški letos izredno visoki. Štiričlanska družina mora — na primer samo za hrano in stanovanje za sedem dni odšteti že več kot 800 tisoč dinarjev, vse prej kot poceni pa je tudi dnevna smučarska karta.
Letos smo prvič organizirali letovanje pri Treh kraljil horju. Lani smo kupili di
na Po-brunarico z dvema apartmajema, ju udobno opremili in zanimanje zanje je zelo veliko. Predvidevamo, da bosta ta apartmaja zasedena tudi
dva avtobusa letovalcev, ki so
§lačali za letovanje toliko, kot če i letovali v enem izmed naših domov v Fiesi ali Crikvenici, to pomeni, da je tudi to letovanje precej cenejše kot če bi bilo organizirano preko katere izmed agencij. Pri tem pa ne gre zgolj za cenovne prednosti, ampak je mogoče po vnaprejšnjem dogovoru tako letovanje pripraviti bolj udobno, s posebno pozornostjo in v domačem razpoloženju. Naši partnerji iz Prage in Milevskega nas doslej pri tem še niso razočarali. V zameno pa bodo gostje iz ČSSR letošnje poletje spet letovali na Jadranu v enem ali celo v obeh naših počitniških domovih.
Medtem se seveda pripravljate že na letno sezono?
»Nas letni letovalni program že prizadevno pripravljamo in tudi letos bodo delavci lahko izbrali letovanje, ki jim bo najbolj ustrezalo. Poleg dopustovanja v naših počitniških domovih v Fiesi in Črikvenici jim bodo na voljo prikolice v Ppreču, Rabcu, Malem Lošinju, Čateških toplicah, hotelska letovanja v Uma-gu, Poreču, Rovinju, Pulju, Me-aulinu, Rabcu, Rabu, Novem Vi-nodolskem, Zadru, Šibeniku, Makarski, na Hvaru in Visu. Veliko bo možnosti za letovanje v apartmajih. V Polineziji pri Umagu, Stella Marisu, Rovinju, Vrsarju in Verudeli pri Pulju. Največ zanimanja bo gotovo za nasa apartmaje v Mareai pri Novem Gradu in Barbarigi pri Pulju. V letovalni program bodo vključena tudi vsa znana slovenska zdravilišča, od Rogaške do Atomskih in Čateških toplic ter Radencev in Moravskih toplic.«
lože in papirja v Krškem; ta nam bo odstopila nekaj apartmajev v Nerezinan na Cresu.«
Program letovanja bo torej resnično pester in vsakdo bo lahko izbral, kar mu najbolje ustreza. In kakšni so letovalni pogoji?
»Trenutno se niso znani. Cen še ni in zato tudi stroškov ni mogoče predvideti. Pričakujemo pa, aa bodo cene penzionov v hotelih vsaj enkrat višje kot lani. Torej, letovanje letos ne bo poceni. Toda upamo, da bomo ob ustreznem regresiranju in še nekaterih drugih ugodnostih, med njimi naj omenim obročno odplačevanje, obdržali izredno visok odstotek organiziranih letovanj v Reku.
Letos naj bi letovalo približno 8000 naših delavcev in njihovih družinskih članov, ki bodo ustvarili okrog 50 tisoč nočitev, za kar moramo poleg lastnih zmogljivosti zakupiti pri agencijah ali neposredno pri hotelih za vsako sezono še po 650 letovalnih mest.«
Letovalne potrebe delavcev naraščajo, obenem pa je vedno težje zadovoljiti vse želje, tako glede števila kot pestrosti.
»Dolgo se že zavedamo, da je organiziran in prijetno doživet
kupili apartmaje v novi atomski vasi v Podčetrtku ter pri Pulju ali na Krku. Obnovili pa bomo tudi dom v Crikvenici, kjer bi z izgradnjo še enega nadstropja dobili 18 novih sob, delno pa je možno povečati zmogljivosti tudi v Fiesi. Naši napori pa so usmerjeni tudi v iskanje možnosti, da v naših domovih zagotovimo pre-potrebne rekreacijske objekte in s tem ponudimo letovalcem še več možnosti za zabavo in prijetno doživete počitnice oziroma oddih.«
Zapisal: Stane Vovk
dopust v kar najtesnejši povezavi z doseganjem boljših delovnih rezultatov. Zato tudi letovanju in letovalnim pogojem namenjamo vso pozornost. Na eni strani se trudimo, da bi vsakemu Ietoval-cu naredili letovanje bolj pestro in zabavno, na drugi strani j>r
su
v spomladanskem in letnem ča-. Tudi cena je ugodna.
Izmenjava s Češkoslovaško je že utečena. Traja že več kot se; dem let. Letos smo tja poslali
Bodo lahko delavci preži-liali dopust tudi v hribih?
»Tudi. In to v Kranjski gori
ter na Pohorju. Večino teh zmogljivosti bomo odkupili pri agen cijah, nekaj pa se jih nanaša n£ dogovorjene izmenjave z drugi mi delovnimi organizacijami. Po leg Kranjske gore bomo zmoglji vosti izmenjali še s tovarno celu
d a si
-	*	, a bi
vsakemu, ki si to želi, letovanje tudi omogočili. Zavedamo se, da pri najetih zmogljivostih nimamo dovolj velikega vpliva na tisti del letovalnih pogojev, ki kar najbolj vplivajo na letovalno počutje. Prav zato si prizadevamo širiti lastne letovalne zmogljivosti. Te pa so običajno tudi za delavce cenejše in usodnejše. V počitniških domovin v Fiesi, Črikvenici, Portorožu, Rabu, Veli Luki ima Rek približno 300 ležišč, v 60 prikolicah je prostora za 240 dopustnikov. Vse to ne zadošča več. Zato smo se odločili, da bomo vsako leto po finančnih možnostih zgrdili ali dokupili nekaj novih letovalnih zmogljivosti. No, pred dvema letoma smo kupili dva apartmaja v Ma-redi, lani še dva v Barbarigi in dva pri Treh kraljih. Letos naj bi
Že nekaj let delavci Reka smučajo na vse bolje urejenih smučiščih na Češkoslovaškem. Pri tamkajšnjih njihovih partnerjih v Pragi in Milevskem pa je seveda tudi veliko zanimanja za preživetje oddiha na našem lepem Jadranu. Med letošnjimi počitnicami sta dva avtobusa, kot ig nekaj let doslej, odpeljala v ČSSR, eden v
Spindlerov mlin, drugi v Klinovec. čeprav tudi na njihovih smučiščih letos ni bilo dovoli sneg>a, pa vendarle letovalcem (sodeč po fotografijah) ni bilo dolgčas. Vsak po svoje ali skupaj so poskrbeli za zabavo, tako da so jim dnevi kar hitro minili. Ob prihodu jih je obiskal tudi predstavnik podjetja Strojesport iz Prage in jim zazelel
kljub pomanjkanju sneg^ kar najbolj prijetno bivanje v Spindlero-vih mlinih, znanem njihovem turističnem kraju. Sicer pa je bilo takole veselo vsak večer po zaslugi harmonikarja »Vladota,« ki je imel dobro namazane mehe ...
Ko pa je bilo prevroče, so se kar hitro ohladili
—mi— ii ii i i iimriri i—mM
18. februarja 1988 * titovo velenje
AKTUALNO
nas cas * stran 5
PROST! STREL PROST! STREL
	Mimo
	š k a r i i
(Po)pustne
KARNEVAL
Tradicionalni velenjski PUSTNI KARNEVAL j Nani pa živi svetal spomin. Se posebno v nekaterih in nedelovnih organizacijah, kjer je kraval in mašk
URADNA TAJNOST
Podatki v zvezi z davčnimi napovedmi za davke od osebnih dohodkov so javni (26. člen zakona o davkih občanov), elementi teh podatkov pa so uradna tajnost (davčni zavezanci). Obstaja še tretji vidik - NEVOŠČLJIVOST (posamezniki in javno mnenje).
ODSTOP
V mestu se šušlja, da namerava EN VISOK FUNKCIONAR odstopiti. »Tovariš funkcionar, preidimo od besed k dejanju, da ne bo prepozno — za nas (občane)«!
KARNEVAL	. , .
.......PUSTNI KARNEVAL je »hin«.
iterih delovnih
^	__	maškarada že
vsak dan.
UČINKOVITA REKLAMA
Nekaj v zvezi s televizijo so tudi moreče sanje. Otrok se zbudi iz sanj in . . . zastoka: »M club . ..«.
SEZNAM »M«
Nekje se »baje« pripravlja seznam naročnikov na revijo Mladina. Medtem pa »prosti strel« dviguje naklado »Našega časa«.
ZA NOVO HIMNO TUDI VELENJČANI
Na osrednji kulturni prireditvi ob Kulturnem prazniku v Kulturnem domu v Titove" —~~ ---1-'--—: — sredi programa spontano pripravljenost za 0 venska himna. DOBER GLAS
Nova Gorenjeva tovarna mali gospodinjski aparati v Na-zarjih je »vzorčna« tovarna, kot nekakšna inozemska apoteka. Upajmo, da ne bodo izdelki tako dragi kot tuja zdravila.
ČIGAVA UMAZANIJA
Daje plavalni bazen v Topolšici včasih tudi umazan, niso krivi le zaposleni v kopališču. Zasluge za to imajo predvsem
nekateri kopalci, ki niso razumeli navodil o uporabi — v dveh jezikih. V bazen se pridejo »otrebit«.
SMOLA S SMOLETOM
Ob dogovorjenem obisku tovariša Smoleta v občini Velenje (ki pa nt prišel), so nekateri slovenski časniki pisali kot da je bil . . . in kaj je počel. Prizadevni avtor zapisa je imel zares smolo.
Ob pričakovanem obisku tovariša Kučana pri nas pa obstaja bojazen, da iz »božje previdnosti« ne bo nihče nic napisal.
SOL ZA DNINO
Vekosovim delavcem jo je letošnja mila zima slano zagodla. Ostala jim bo skoraj vsa sol (za ceste), denarja pa že primanjkuje. Včasih so prejemali delavci sol za dnino — zdaj pa se vsiljuje enaka rešitev. No, za sol že bo . . .
VARČEVANJE V NOGAVICAH
Banke so dokončno odvrnile občane, predvsem mladino, da bi varčevala v šparovčke prašičke, pikapolonice, avtomobilčke, palčke itr. Po zaslugi prašičje ekonomije bodo primora-ni varčevati kar v nogavicah — po borznih deviznih obrestih. ZAHVALA
Ob boleči izgubi Pepija Pusta, ki so ga pokopali v Mozirju žalujemo tudi vsi Velenjč»ani, posebno se Toni Hercteler, ki se zahvaljuje vsem, ki so ga pospremili na zadnji P°jt5l'Krof
Da se ve . . .
Ni še dolgo, kar je velenjska Era v središču mesta odprla Zlatico — trgovino, ki smo jo že dolgo, še zlasti pa turisti, potrebovali. Pred dnevi pa je znova presenetila. Na vrh svoje poslovne upravne zgradbe je postavila vrtljiv zaščitni znak. na katerem lahko preberemo tudi čas. Tako! Sedaj se ve (Velenjčani vedo), koliko je ura. (tap)
Sneg v pravem trenutku
Na seji samoupravne interesne skupnosti za ceste je eden od delegatov še posebej spregovoril o letošnji mili zimi. »Ker je skorajda ni bilo«, je dejal »bi bilo prav, da se izvajalci čimprej lotijo krpanja (popravljanja) lukenj na cestah.« Pa se oglasi drugi: »Počakajmo, da zima mine.« . . . tisti hip so se z neba vsule prave snežne krpe, kot pravimo in začelo je snežiti, kot da bi bili šele na začetku zime. (vos)
K variantnim predlogom ureditve Kidričeve ceste
Prejeli smo
Kdaj pa kdaj se je potrebno postaviti v bran svojega mesta, v imenu ljudi, ki v njeni tiho prebivajo, delajo in puščajo sadove svojega dela za sabo. Prepogostokrat pa je to, kar je zraslo s človeško dejavnostjo povojnih let, pozabljeno.
Starejši del Titovega Velenja, to je ln zakaj gre? Predlagane rešitve re-Titov trg s širšo okolico, ima svojo konstrukcije Kidričeve ceste spreje-značilno fizionomijo, ki odseva eko- mati na račun števila prometnih pa-loško-gospodarsko uravnovešenost in sov je norost. Po veljavnih predpisih poudarjene likovne kvalitete. Ta dediščina je namenjena ijudem, generacijam za nami, zato je potrebno, da se z novimi gradnjami in rekonstrukcijami tudi ohrani.
In kje smo danes'.'
—	Porušili smo stari obočni del, prizidan k delavskemu klubu in ga nadomestili na prostoru, kjer smo predhodno odstranili zelenico, vključno z zasaditvijo,
—	rekonstrukcija Titovega trga je zamišljena na način, da se odstrani osrednja zelenica in del obrobnih zelenic,
—	v samem centru dozidujemo SDK na račun zmanjšanja zelenih površin,
—	izvajamo prizidek k zdravstvenemu domu v pogojih, ko so potrebne za dozidavo večje od razpoložljivega prostora in bi bilo potrebno najti rešitev za takšen poseg v prostor le z javnim natečajem, kot zakonsko priznanim načinom izbora najustreznejše rešitve,
—	za tržnico, ob Kidričevi cesti, smo na račun zelenic zgradili parkirišče, ki je razen v konicah prazno ali zapolnjeno z odstavljenimi vozili, dejansko pa se še vedno parkira ob trgovskem objektu.
—	od križišča Kidričeve ceste s Šaleško cesto, do nove pošte, smo pridobili štiripasovno cesto, ki s svojo impozantnostjo nikakor ne postavlja enakovredne prometne razmere za vse prikliučke nanjo.
—	veliko je kritik zaradi vožnje kolesarjev po ožjem centru mesta, eden od razlogov pa tiči tudi v tem, da v centru ni urejenih kolesarskih poti...
Še bi lahko našteval, vendar če strnem, lahko ugotovimo, da raba prostora še zdaleč ni pojem, ki je v celoti domena arhitekta in zato tega pojma arhitekt ne more obvladovati s svojim repertoarjem. Pri načrtovanju rabe prostora je potrebno upoštevati pogoje glede prometne ureditve, merila in pogoje glede varstva zraka, varstva pred hrupom ipd. ..
lako se tudi zanemarja ekonomske in socialne dimenzije rabe prostora in prav zanemarjanje socialne dimenzije rabe prostora predstavlja najbanal-nejšo socialno represijo, ki je razvidna preko potrjenih dokumentov v uradni izvedbi — lep primer za to je novejša soseska Šalek 2.
Ob tej spačeni podobi prostorskega načrtovanja je pomembna ugotovitev, da so vsi posegi izvršeni oziroma se vršijo brez generalnega vrednotenja načrta za mesto Titovo Velenje.
Ustavil bi se ob dokumentu — variantnih predlogih rekonstrukcije Kidričeve ceste, ki je v javni razgrnitvi, na vpogled občanom in vsem zainteresiranim. Ker je dokument že v izhodiščih napačno zastavljen, se ponovno zastavlja vprašanje, komu je ta dokument namenjen, ali je v taki obliki sploh komu namenjen, ali samo dokazuje potrebo po obstoju tistih, ki bodo poklicani, da ga tolmačijo, to pa so avtorji in občinska administracija.
število prometnih nezgod je prav dolgi ravni odsek z velikim številom stranskih priključkov, ki omogoča lažno preglednost in velike hitrosti)
—	da se na najboljši način uredi ustavljanje šolskega avtobusa ...
Ob vsem naštetem je potrebno začrtati aktivnosti, da se doseže tudi naslednje:
—	da se odpravi tovorni promet po Kidričevi cesti (in po mestu Titovo Velenje),
—	da se določi optimalnejši sistem javnega prometa.
določa količina prometa tudi število prometnih pasov. Povprečno število vozil na dan po Kidričevi cesti je od leta 1984 poznano in pogojuje dva prometna pasova. Prav tako noben stranski priključek na Kidričevo cesto ne dosega takšnih količin prometa, ki bi pogojevale na Kidričevi cesti ureditev dodatnega tretjega pasu.	j
In katera so obstoječa konfliktna ; stanja v zvezi z rekonstrukcijo Kidri- j čeve ceste?	i
Naj jih nekaj naštejem:
—	uničen in dotrajan zgornji ustroj , vozišča
—	neurejejo odvodnjavanje
—	neugodni prečni nagibi vozišča
—	deloma nekontinuiran pešpro- j met
—	popolna odsotnost kolesarskih i poti i
—	ilegalno parkiranje in parkiranje ! na peš površinah	J
—	neurejeno parkiranje v širšem območju ob Kidričevi cesti (predvsem v stanovanjskem območju)
—	nepropustnost prometa v križiščih Kidričeve s Koroško, Tomšičevo in Efenkovo cesto
—	preveliko število stranskih priključkov na Kidričevo cesto
—	neurejeno parkiranje šolskega avtobusa pri Osnovni šoli Miha Pin-tar-Toledo
—	veliko število prometnih nezgod.
Poleg nekaterih naštetih konfl-
iktnih stanj, ki bi morali predstavljati tudi cilje pri načrtovanju, bi moral biti generalni cilj razbremenjevanje prometa tako v mestu Titovo Velenje kot po sami Kidričevi cesti. To pa pomeni, da je potrebno obravnavano območje razširiti na nivo velikosti mesta.
Do potrebnih optimalnih rešitev je možno priti na način:
—	da se ohrani obstoječi dvosmerni promet na Kidričevi cesti, razen v križiščih Kidričeve s Koroško in Tomšičevo, kjer se uredi dodatni pas za zavijanje levo,
- da se zmanjša število stranskih priključkov na Kidričevo cesto in s tem predhodno prouči značilnost le teh (primer priključka Jenkove ceste do križišča s Tomšičevo),
—	da se odpravi ilegalno parkiranje in poskuša nadomestiti manjkajoča parkirišča s parkiranjem vzporedno ob cesti in z novimi garažnimi hišami,
—	ker je potrebno zamenjati zgornji ustroj obstoječega vozišča vključno z tamponskim slojem, se lako odpravi neugodni ravni odsek Kidričeve ceste z novimi blagimikrivinami in s tem pridobi zaželene potrebne odmike in približevanja glede na sedanjo in predvideno ureditev obrobnega območja (eden od razlogov za veliko
—	da se odpravi istočasni začetek in konec delovnega časa med večjimi delovnimi organizacijami, ki povzroča na mestnih cestah velike konične obremenitve.
In na koncu: kako lahko pridemo do potrebnih variantnih predlogov:
—	z načinom zmanjšanja stranskih priključkov na Kidričevi cesti (tu se
odpira možnost urejanja daljših poti za avtomobiliste na račun krajših poti za pešce in kolesarje)
—	da se ob Kidričevi cesti uredi ambientno privlačen in varen kolesarski in pešpromet z vmesnimi površinami med cesto ter kolesarsko stezo in hodnikom
—	z oblikovanjem obstoječih in predvidenih zelenih površin, vključno z zasaditvijo
—	z urbanistično opremo ob Kidričevi cesti glede na sedanjo in predlagano namembnost obrobnih območij.
V opisanem polemičnem članku želim, da bo odločitev o načinu ureditve Kidričeve ceste sprejeta s spoznavanjem vseh posledic, ki jih nosi s seboj. ogrožanje okolja poteka namreč na zelo enostavne načine.
Ce sem s sestavkom prispeval k zadevi v prid občanov in družbe, mi bo v zadovoljstvo, sicer pa naj bo le predlog za razmišljanje v tej smeri.
Aleksander Kneževič
ODMEV! ODMEV! ODMEV!
Spoštovani bralci in bralka T. L.!
Prisrčno se vam zahvaljujemo za navedena opažanja in pomisleke glede kopanja v našem bazenu, objavljena v tedniku Naš čas dne 4. 2." 1988.
Škoda, daje članek anonimen, saj bi se obiskovalec ob resničnosti in lojalnosti napotkov, lahko podpisal s polnim priimkom in imenom.
To ne pomeni, da ne sprejemamo kritike, temveč upoštevamo priporočila in dobre zamisli za ureditev našega zdravilišča.
V štirih letih delovanja zdravilišča Topolšica smo redno anketirali naše goste in obiskovalce. Anketiranci se izražajo bolj ali manj pohvalno o naših prizadevanjih za boljši jutri. Vloženi napori za dobro ime najmaljše dejavnosti v Šaleški dolini se odražajo, v uspešnem poslovnem rezultatu.
»Trnova pot« kolektiva Naravnega zdravilišča Topolšica se nadaljuje, saj razen ZČ Velenje in maloštevilnih DO ter družbenopolitičnih organizacij podpore za takšno obliko zdravilišča ni bilo. Upamo, da se bo v bližnji prihodnosti po načrtih in ob ustreznih pogojih razvila turistično -gostinska dejavnost, ki bo posebnega pomena in bo v ponos celi dolini. V zadnjih letih je kolektiv zdravilišča dokazal svojo zrelost in ob nekaterih naporih uveljavil svoje ime doma in po svetu. Žai pa še nismo dosegli
j stopnje, da bi gostom lahko po-! nudili vse, kar bi si ob bivanju v ! našem okolju želeli.
Zato pa rabimo jasne in konstruktivne odločitve ter pa seveda materialno podporo. Treba je poudariti, da se redni obiskovalci, še posebej pa poznavalci turizma, dobro zavedajo pomanjkljivosti. Ob pozitivnih poslovnih rezultatih še ni veliko zamujenega.
Edinstvene medicinske usluge ob dobro pripravljeni in postrežem hrani, termalna voda v bazenu, kulturna in družabna srečanja — to je vse kar lahko zaenkrat ponudimo obiskovalcem. Teh pa je iz dneva v dan več, še posebej v termalnem bazenu, saj obisk v zimskih mesecih presega vsa pričakovanja. Ljudje v neposredni in bližnji okolici si torej takšne rekreacije želijo. Zakaj smo torej proti, kadar gre za prispevke iz »lastnega žepa« za izgradnjo bazena, drsališča, kotal-kališča, kinodvorane .. ., smo torej proti dvigu svoje kulture!
Kolektiv zdravilišča Topolšica si bo tudi v prihodnosti prizadeval za dvig nivoja kvalitete storitev.
Zato so predlogi, pohvale in tudi kritike obiskovalcev samo motiv več na naši poti.
Dr. JADVVIGA
HAJEVSKA-KOS1
Nedonošenček
Vse preveč je babic, da bi bilo velenjskemu turističnemu detetu usojeno lepo življenje. Saj ne, da bi bili pretirano črnogledi, a že spočetje ni tisto pravo, ko lahko ponosni očka zatrdi: da, tole je pa moje!
Združitev gostinskih in turističnih zmogljivosti in ponudbe v občini je eden elementov prestrukturiranja gospodarstva Šaleške doline (rekli bi celo, da eden zelo redkih saj za to REK nima kakšnih posebnih možnosti, Gorenje pa seje lotilo tehnološke posodobitve, kar sicer pomeni velik korak naprej v nivoju proizvajanja, nikakor pa ne bistvene spremembe v strukturi proizvedenega in v odnosu med vloženim delom (znanjem in materialom). Seveda oblikovanje večjih sistemov s sabo vedno prinaša določeno nevarnost monopolizma, hkrati pa mnoge prednosti: združitev zmogljivosti, boljša izraba kadrov, ekonomičnost poslovanja in kar je v našem primeru posebno pomembno — združevanje kapitala za obnovo in širitev. Razen nekaj ekskluzivnih družbenih gostinskih objektov se ves preostali družbeni del gostinstva in turizma otepa s hudimi naložbenimi omejitvami — še več: na vse kriplje se trudijo za golo preživetje.
Tudi tisti v katere smo zrli s trdno vero v smiselnost vlaganja kapitala (mislimo seveda novi hotel v Topolšici, ki ga je investitor uspel zgraditi izjemno hitro in s tem relativno poceni, ni pa pridal še deset odstotkov vrednosti za osnovne spremljevalne objekte — zato imamo danes v Topolšici bržkone prej Pepel-ko kot Vesno).
Da ne gre jadikovati, ampak kaj storiti, smo v občini pred leti sicer spoznali, a pot od spoznanja do končne rešitve je očitno dolga. Tudi zato ker po njej opletamo korak naprej in korak nazaj, pa v levo, pa čez poleno . . . To, da se je laže načelno sporazumeti, kot konkretno dogovoriti, je pravilo, ki še zdaleč ne velja samo za Velenje. Vsem, ki so vpleteni v krojenje prihodnosti gostinsko turistične dejavnosti lahko za prmejduš verjamemo, da so mučili težke muke, da so v skupščini dosegli vsaj načelni pristanek zborov k predloženemu konceptu, ki je vsebinsko pravzaprav že od vsega začetka neoporečen — neoporečen toliko časa dokler ni začel revni deci iskati očima. Nekdo jih je pripravljen prevzeti — a cel trop; drugi svojih ne da, tujih noče; tretji, nevtralen, pa je očitno dokaj nemočen, da bi stvari presekal in deco dodelil najprimernejšemu — v obče dobro, se razume!
Dejstvo je, da mora gostinstvo in turizem vzeti pod svoje okrilje eden večjih sistemov, ki bo sposoben s smiselno investicijsko podporo postopno dosegati zastavljene cilje združevanja. V Velenju sta takšna sistema dva: REK in Gorenje. Za REK je v zadnjih letih značilno, da je njegova naložbena dejavnost pod drobnogledom, ki onemogoča svobodnejše tovrstno angažiranje, poleg tega pa je sistem tudi po svoji dejavnosti in strukturi dosti daleč od idealnega modela nosilca razvoja gostinsko turistične dejavnosti. Na drugi strani ima Gorenje iz leta v leto spod-budnejše poslovne rezultate, boljšo akumulacijo in investicijsko moč, poleg tega pa je tip evropskega podjetja, z zadostnim kadrovskim potencialom, poznavanjem sodobnega trga in zadostno mero ambicioznosti in agresivnosti.
Usoda Velenja je, da ima dva velikana, ki sta v preteklih dvajset in več letih na vseh področjih dokazovala svojo moč. Enkrat je bil močnejši prvi, enkrat je prevladoval drugi — skoraj nikoli pa tisti vmes, ki je bil zadolžen za funkcioniranje občine kot celote. Že zaradi nekakšnega prastrahu smo naprimer pazili, da kateri od velikanov na najpomembnejših občinskih položajih ni imel preveč »svojih« ljudi. To je pomagalo, da do direktne konfrontacije med njima navadno ni prišlo, res pa je, da je vsak sistem zaradi ravnotežja znotraj svojega lovišča počel, kar je pač hotel.
Prav v primeru združevanja gostinsko turistične dejavnosti je opaziti, daje (tako kot Mikuliče-va?) tudi velenjska vlada očitno nemočna, ko gre za korenite posege v gospodarstvo. Saj ne, da bi vladi očitali pomanjkanje prizadevnosti ali želje po uspehu — a razmerje moči ji realni ni v prid. Julijska skupščina je pripravljene usmeritve razvoja gostinsko turistične dejavnosti sicer sprejela; sprejela je sklep, da je osnovni nosilec turistično gostinske dejavnosti in njenega razvoja Gorenje; in sprejela je sklep, da je SOZD REK »dolžna usmerjati in razvijati gostinsko dejavnost za zadovoljevanje svojih in skupnih interesov v skladu s turistično gostinskimi usmeritvami . ..« Po govoricah sodeč (od julija kakšnih uradnih informacij o razpletu dogodkov pravzaprav v sredstvih obveščanja ni zaslediti) pa vladi očitno ne bo uspelo uresničiti enega, za nadaljni razvoj bistvenega cilja — celovito organizacijsko povezavo gostinsko turistične dejavnosti. Menda Gorenje aktivno uresničuje svoj del obveznosti in pripravlja oblikovanje organizacije združenega dela, v kateri bodo zaenkrat od vsega velenjskega gostinstva le vila Herberstein, Naravno zdravilišče Topolšica in Rdeča dvorana. Ne da se znebiti občutka, da se nekateri ravnajo po principu, da pametnejši odneha in bodo v danih razmerah pač naredili to kar se da (brez.trdega spopada).
Zaradi naše omahljivosti in za-plotništva se bo rodil nedonošenček, ves majhen, krmežljav in ubog — a ni vrag, da se mu ob skrbni negi ne napne trebušček in pordijo lička — vsem občinskim zgodam navkljub!
U. HRAST
Umazanija v Topolškem bazenu
Oprostite, ker se oglašam na članek v Našem času z dne 4. 2. 1988. Z ogorčenjem sem prebral članek z naslovom »Umazanija v Topolškem bazenu«. Kot pacient večkrat obiščem termalni bazen že od samega začetka rednega obratovanja sedanjega bazena. Bil sem že večkrat tudi v starem bazenu. Zmeraj sem bil z urejenostjo kar zadovoljen. Zelo sem zadovoljen z osebjem od zdravstvenega do terapevtov in z maserji, ki so po moji oceni in izkušnjah zelo prizadevni v primerjavi z drugimi zdravilišči. Zmeraj sem bil zadovoljen tudi s čistočo. Vedeti pa moramo, da je objekt praktično takšen, kakršen imajo odnos do njega obiskovalci.
Naj mi bralka oprosti, če bom do nje predrzen. Vprašal bi jo rad ali je bila tokrat prvič v bazenu v Topolšici in koliko sama kjerkoli v družbenih prostorih zavestno pripomore k boljšemu počutju obiskovalcev? Žal, ugotavljam, da največ kritizirajo ravno takšni občani, ki sami zelo malo skrbijo za red v javnih lokalih in tudi v naravi.
Delavce zdravilišča pa naj nikakor ne zadovolji moje mnenje. Kljub temu dopisu naj skrbijo za red, čistočo in ugled njihovega in našega prepotrebnega objekta za rekreacijo in zdravljenje občanov.
L. K.
6. stran* nSS CaS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje * 18. februarja 1988
Gasilsko društvo Titovo Velenje
Na občni zbor so se sešli člani Gasilskega društva Titovo Velenje in tako preživeli sobotni večer (13. 2. 88) delovno ter ob zaključku uradnega programa družabno, v duhu tradicije Pusta, ki ga gasilci od nekdaj spoštujejo. Zaokrožena obletnica uspešnega delovanja tega osrednjega gasilskega društva iz Titovega Velenja, namreč devetdeseta obletnica, se je s tem prevesila v zadnje desetletje tega tisočletja, s tem pa tudi obveze in potrebe po novih nalogah, strokovnosti in organizaciji društvenega življenja, ki zagotavlja uspehe.
Skozi poročilo, ki ga je podal predsednik društva Karli Maj-dak, (tudi predsednik za novi štiriletni mandat), je bilo povedano, da je društvo v preteklem letu delovalo v enakem obsegu kot prejšnja leta, s poudarkom na nekaterih aktivnostih 'povezanih z jubilejem ter organizacijo proslave, ki jo bodo člani in nekateri Velenjčani še dolgo pomnili. Pri uresničevanju programa dela so upoštevali nova načela po višji stopnji organiziranosti požarnega varstva, gospodarnejšem vlaganju sredstev (ki jih je vse manj), usposabljanju za specializirana znanja v protipožarni tehnologiji ter v duhu priprav na gasilski kongres Slovenije, ki bo letos od 17. do 19. junija v Celju.
Društvo vstopa v novo desetletje s 143 člani, s 44 mladinci in
pionirji, s preko 40 nižjimi in višjimi gasilskimi častniki ter z vrednostjo osnovnih sredstev, sodobne gasilske tehnike in opreme okrog sto starih milijard (knjižna vrednost). Predvsem pa s pripravljenostjo za skupno delo ter sodelovanje z Občinsko gasilsko zvezo, SIS za varstvo pred požari, krajevnimi skupnostmi, delovnimi organizacijami ter občani.
V lanskem letu so opravili 54 (!) intervencij, od tega je bilo 36 požarov ter kar 12 prometnih nezgod (kar opravičuje nabavo novega tehničnega vozila v lanskem letu). Na teh akcijah je sodelovalo 426 gasilcev. Pri osrednjih akcijah društva so člani sodelovali s kar 2.900 urami, nekateri posamezniki pa tudi s po več sto urami prostovoljnega dela.
Po sprejemu smelega in obvezujočega programa dela, je častni gost, predsednik SO Velenje mag. Drago Sulek podelil štirim članom društva visoka državna odlikovanja. Prejeli so jih Karli Majdak, red dela s srebrnim vencem. Franc Pečečnik ml., red dela s srebrnim vencem, Ludvik Za-gradišnik, medaljo dela ter Maks Šve-ner, medaljo dela. Odlikovanja je podelilo predsedstvo SFRJ za izredne zasluge in delo v gasilski organizaciji in drugod.
Predsednik Občinske gasilske zveze Tone Berložnik pa je podelil nekaterim članom priznanja in značke za dolgoletno delo ter plakete za posebne zasluge. Ob zaključku zbora so prisotni z aplavzom potrdili sprejem novega mladega člana društva, Toma Hudovernika.
Jože MIKLAVC
Gasilsko društvo Lokovica
V jubilejnem letu še uspešnejši
Člani gasilskega društva iz Lo-kovice so bili pri opravljanju svojega poslanstva uspešni že lani. Letos si bodo prizadevali biti še boljši, saj praznuje njihovo društvo častitljiv jubilej — 80-letnico delovanja.
Korenine je društvo »pognalo« pravzaprav v Družmirju, odkoder so se zaradi ugrezanja tal preselili nekateri njegovi člani v Lokovico. Tu so društvo ustanovili leta 1974. »Družmirja skorajda ni več, gasilsko društvo pa vestno opravlja svoje naloge vsako leto bolje. Dokler bo stala zadnja domačija v Družmirju tako
MMih''
tmmm
H- i <v %
. mm "■
KI
dolgo se bo naše društvo imenovalo gasilsko društvo Družmirje — Lokovica«, pravi predsednik Štefan Plaskan.
Veliko časa in dela je lani članom društva vzela izgradnja prizidka k domu družbenopolitičnih organizacij, v katerem bodo hranili predvsem društveno opremo. Opravili so še nekaj drugih manjših vzdrževalnih in obnovitvenih del ter seveda vrsto nalog na področju preventive. Ob rednih pregledih so lani organizirali tudi predavanja za krajane. »Smo mlado društvo in v njem deluje čez 100 krajanov.
Štefan Plaskan
Boris Lambizer
Šoštanj: 109. zborovanje gasilcev
Polna dvorana gasilcev, številnih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij Šoštanja in Titovega Velenja, delegacija iz pobratene Čazme, občinske gasilske zveze, pa družine Žunkovič in precej delegacij gasilcev iz krajev severovzhodne Slovenije je dokaz, kako daleč sega dober glas o aktivnosti Šoštanjčanov.
Občni zbor je s pozdravnim nagovorom pričel predsednik Hinko Bolha in izrazil zadovoljstvo ob tako številni udeležbi. Nato so z minuto molka počastili spomin nedavno tragično preminulega zelo aktivnega člana Milana Kreno-sa.
V društvu deluje kar 86 aktivnih članov ter 44 pionirjev. V letu 1987 so imeli 14 sej upravnega odbora in sproti reševali vso problematiko. Sicer pa se članstvo redno sestaja vsak četrtek. Lani so bili še zlasti aktivni, saj so v rekordnem času dogradili prepo-trebni prizidek, v katerem so: pisarna, klubski prostor, kleti, prostor za agregat in kompresor ter garderoba in sanitarije. Hkrati se
je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri tej gradnji. Sicer pa nameravajo za 110-letni jubilej urediti še fasado in okolico doma. Zahvalil se je tudi godbi Zarja in pobratenemu društvu v Čazmi, kjer so bili lani v gosteh. Udeležili so se še mednarodnega nogometnega turnirja gasilcev v Spittalu v Avstriji in zasedli častno 3. mesto in prejeli zares lep pokal. Še zlasti pa je _pohvalil vse, ki so sodelovali na Zunkovi-čevem memorialu. Ta bo letos že petič in sicer meseca julija. Do julija bodo nabavili tudi 50 novo predpisanih uniform in še bolj utrdili medsebojne odnose z vsemi ostalimi društvi in družbenopolitičnimi organizacijami v Šoštanju in občini Velenje.
Poveljnik Danilo Čebul je poročal, daje bilo lani 15 intervencij, v devetih primerih so bili večji ali manjši požari. Poudaril je, da je bila kar za 7 požarov vzrok človeška malomarnost. Sicer pa so se udeležili vseh večjih tekmovanj. Se zlasti so se izkazale pionirke, ki so na medconskem tek-
movanju zasedle 1. mesto. Veliko skrb so posvečali tudi izobrazbi gasilcev, še zlasti vodstvenemu kadru, kar zahteva tudi novi zakon o varstvu pred požari.
Posebne priprave pa terjajo tudi priprave na gasilski kongres, ki bo letos v Celju in na katerem bodo sodelovali tudi Šoštanjčani ter opozorili na nekatere pereče probleme. V razpravi so poleg predsednika občinske gasilske zveze Toneta Berložr.lka sodelovali še predsednik KS Šoštanj Matjaž Natek in ostali predstavniki. Jože Radovanovič iz Čazme pa je društvu podelil lepo umetniško sliko Čazme in spominsko diplomo z željo, da bi se pobra-timski stiki še bolj poglobili. Tone Berložnik in Slavko Dragar sta v imenu občinske gasilske zveze podelila priznanja, ki so jih prejeli: Lovro Praznik. Danilo Čebul ml., Vili Bolha, Ivan Imperl, Ciril Kajba, Anton Me-žnar. Robi Nadvežnik, Simon Kočevar, Hinko Bolha, Rozalija Mlakar in Viktor Kojc. Društvo pa je s častnimi diplomami na-
gradilo pri gradnji zaslužne gasilce: Cirila Kajba, Petra Radoje, Antona Mežnarja, Danila Čebula ml., Toma Hudoletnjaka, Hin-ka Bolha in Antona Levarja. Diplomo pa so podelili tudi pobratenemu društvu iz Čazme in družini Žunkovič. Spomnili pa so se tudi na veterane: Miloša Volka, Martina Turka, Franca Srebotni-ka, Franca Gorčana, Ivana Je-govnika in Ivana Ojsterška. Priznanje je prejel tudi pionirski mentor Škrbot, ki že vrsto let skrbi za mladi naraščaj. Alimpie Košarkoski pa je društvu poklonil umetniško izdelan grb Šoštanja in tako izrazil svojo pripadnost in zahvalo društvu.
Po razrešnici starega odbora so za predsednika izvolili Ivana Ojsterška, za poveljnika pa Petra Radoja. Hinko Bolha bo ostal podpredsednik, Danilo Čebul pa podpoveljnik. Tajnik bo še nadalje Anton Levar, blagajnik pa Tomo Hudoletnjak.
Viktor Kojc
Imamo tri članske, pet pionirskih in mladinsko desetino, ki vsako leto svoje znanje in spretnost pokažejo na raznih društvenih, občinskem tekmovanju. Kljub temu se z uspehi na področju izobraževanja ne moremo pohvaliti,« poudarja Boris Lambizer, poveljnik društva. Kader, koliko ga imajo, so vzgojili sami ob borni opremi, ki so jo s seboj prinesli družmirski gasilci. Sad tesnega sodelovanja gasilcev z družbenopolitičnimi organizacijami, krajevno skupnostjo in društvi pa je novo orodno vozilo.
Tudi družabne dejavnosti gasilci Lokovice preteklo leto niso zanemarjali. Poleg organizacije nekaterih prireditev so na raznih proslavah in ob drugih priložnostih prepevali člani društvenega okteta. Pred osmimi leti so navezali tesne slike s tovrstnim dru-
štvom Rihno pri Bledu, s katerimi se srečajo vsako leto in izmenjajo izkušnje.
Častitljiv jubilej želijo člani gasilskega društva Družmirje-Lokovica proslaviti delovno in hkrati čimbolj slovesno. Ob tej priložnosti bodo izdali drobno brošuro ter pripravili več prireditev, med drugim dan gasilcev občine Velenje. Delovni program poleg teh aktivnosti dopolnjujejo še naloge s preventivnega področja, kamor uvrščajo akcijo »v vsako gospodinjstvo gasilni aparat«, izobraževanje članstva, ureditev okolice doma in več manjših vzdrževalnih del na njem. Močno pa si želijo posodobiti strojni park z novo cisterno.
T. P.
6Ql
V prejšnji številki našega tednika smo že poročali o akciji revije Praktična žena iz Beograda, ki vsako leto izbira najboljše restavraciji v Jugoslaviji. Pri tem sodelujejo občinska turistična zveza, turistični delavci, novinarji in bralci te revije.
Zlate vilice 88 si je med 200 restavracijami v Jugoslaviji glede na ponudbo hrane, pijače in ostale gostinske usluge, prislužilo tudi gostiš-
če Kotnik iz Raven pri Šoštanju. Ob tem seveda ni treba posebej poudarjati, da sta svoje dodala še urejenost lokala in okolja ter nenehna skrb za dobro počutje gostov.
Laskavo priznanje je za gostišče Kotnik iz Raven pri Šoštanju veliko priznanje za dosedanji trud, hkrati pa obveza za še večjo skrb za počutje gosta in boljšo turistično ponudbo v občini.
Letna konferenca Šaleškega jamarskega društva
Rotovnikova jama vse zanimivejša
Člani Šaleškega jamarskega kluba Podlasica iz Topolšice so imeli v soboto 6. februarja svojo redno letno konferenco, na kateri so pregledali in ocenili delo v minulem letu, ter sprejeli program dela za letošnje leto. Pred samim pričetkom konference so popeljali svoje goste še na ogled turistično urejene Rotovnikove jame v Skomem. To so bili predstavniki KK SZDL in SKS Topolšica, OK SZDL Velenje, nadalje predstavniki gasilskega društva iz Topolšice, poleg njih pa še predstavniki jamarskih društev iz Kamnika, Prebolda, Letuša in Titovega Velenja, s katerimi jamarji iz Topolšice sicer tudi sodelujejo. Vabilu na letno konferenco se je odzval tudi predsednik Jamarske zveze Slovenije Vido Kregar.
Letno konferenco je odprl predsednik kluba Slavko Host-nik. Podal je kratko poročilo o delu v minulem letu in pri tem podčrtal zelo uspešno medklub-sko akcijo »Korošica '87«, na kateri so avgusta lani sodelovali poleg Topolščanov še jamarski
klubi iz Domžal, Kamnika in Prebolda. Skupaj so našli in raziskali preko 100 novih jam, od te-
ga Topolščani 28. Poudaril je tudi, da so v letu 1987 skupno raziskali 48 novih jam, od tega 12 v občini Velenje, ostale pa na območju sosednje — mozirske občine, točneje v Kamniških alpah. Tam so dosegli tudi nov globinski rekord kluba in sicer v jami J-4/9 nad planino Vodole, ki je trenutno raziskana 237 metrov globoko. Sledilo je poročilo blagajnika Rudija Pergovnika. Matjaž Kovač je poročal o stanju klubske opreme. Pri tem je omenil da klub trenutno premore okoli 400 metrov vrvi, ter številno drugo opremo in kombi. Po-
Raziskovalna skupina jamarjev na Korošici
sebej je poudaril, da so si člani kluba, po 12. letih delovanja, končno le izborili nove klubske prostore. Za to se jamarji zahvaljujejo predvsem upravi Naravnega zdravilišča Topolšica, ki je pokazalo razumevanje za njihove težave in jim priskočilo na pomoč. Nazadnje sta svoji poročili podala še referent za varnost Mirko Močnik in predsednik disciplinske komisije Vinko Kotnik. Njuno poročilo je bilo kratko, saj se v minulem letu ni zgodila v jamah nobena nezgoda, niti ni bilo omembe vrednih disciplinskih prekrškov. Delovno predsedstvo, ki ga je vodil Matjaž Kovač, je odprlo razpravo. Prvi se je javil za besedo predsednik jZS Vido Kregar, ki je med drugim zelo pohvalil dslo kluba. Za njim so spregovorili še predstavniki GD, SKS in K K SZDL Topolšica, ter predstavnik OK SZDL Velenje. Vsi so pohvalili dosedanje delovanje kluba in mu zaželeli uspehov tudi v prihodnje. Največ pohvalnih besed pa so izrekli o Rotovnikovi jami, ki je res že prava lepotic^ in ponos cele Šaleške doline. Predsednik turistične zveze Velenje Jože Kandolf, pa je opozoril, da je Rotovnikova jama, kljub ureditvi, še vedno premalo poznana širši javnosti. Nazadnje so spregovorili še predstavniki J K iz Kamnika, Prebolda, Letuša in Titovega Velenja. Vsi so bili navdušeni nad uspehi kluba in poudarili želje po še tesnejšem sodelovanju med klubi v prihodnje. Predstavnik JK iz Letuša je podal zanimiv predlog o organiza-
ciji letnega regijskega jamarskega tabora, na katerem bi se srečevali vsi štirje jamarski klubi iz Štajerskega področja, seveda pa bi bili dobrodošli tudi ostali slovenski klubi.
Sledil je sprejem programa za letošnje leto. Ta je obsežen in ga bo težko uresničiti, predvsem zaradi omejenih finančnih virov, ter pomanjkanja prostega časa članov. V prvem tromesečju nameravajo raziskovati jame v občini Velenje ter poiskati nadaljevanje v Rotovnikovi in Ciglerjevi jami, saj za to obstajajo realne možnosti. Zatem se bodo podali za dva dni še na Golte — predvidoma ob koncu marca. Poletne mesece nameravajo izkoristiti za raziskave v Kamniških planinah in na Kaninu. Poleg tega se bodo udeležili še nekaterih pomembnejših akcij v organizaciji drugih jamarskih klubov, kakor tudi 16 dnevnega jamarskega trekinga po Jugoslaviji. Če bodo razmere dopuščale, bodo za krajši čas obiskali ZR Nemčijo in se tam udeležili srečanja evropskih ja-
marjev. V zadnjem kvartalu tega leta pa imajo na programu raziskave na Koroškem, točneje na Peci in Uršlji gori. Nadaljevali bodo tudi raziskave v občini Velenje, kjer naj bi se osredotočili predvsem na hriba Lubelo in Vo-demljo, saj bo treba za navedeni območji izdelati tudi raziskovalno nalogo za potrebe ORS Velenje.
Na koncu so podelili priznanja najzaslužnejšim članom. Priznanje sta tokrat prejela Andrej Kodrun za uspešno in prizadevno delo na vseh raziskovalnih akcijah, kakor tudi na številnih delovTiih akcijah, ter Vinko Kotnik za dolgoletno delo v klubu in za uspešno organizacijo vsakoletnih delovnih akcij na Gra-ški gori. Uradni del letne konference sta zaključila Matjaž Kovač in Andrej Kodrun z zanimivim prikazom barvnih diapozitivov iz Rotovnikove in Drogera-ške jame, ter iz Jame norih pajkov.
S. H.
Moj prvi ogled jame
Bil je lep sončen dan, ko meje Janko peljal na ogled Drogeraške jame v Florjanu. Pot do jame je bila težka in naporna. Ko sva prišla do jame, sva si dala na glavo čelade, prižgala svetilke in se pričela plaziti po ozkem rovu. Že kar na začetku jame sem se ustrašil netopirja. Rov je bil tako ozek, da sva se komaj splazila skozenj. Kapniki so rasli iz tal in stropa. Na koncu jame je zelo velik kapnik.
Rad bi si ogledal še veliko jam. To je bil moj prvi ogled jame.
Matjaž Stropnik Florjan 138 63325 Šoštanj
18. februarja 1988 ★ titovo velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
* .Vstran 7
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje
Pravočasne priprave na novoletno praznovanje
Na občinski Zvezi prijateljev mladine Velenje so temeljito analizirali novoletne prireditve in obdaritve otrok ter se začeli pripravljati že na novo sezono.
Ob pripravi analize so namenili osrednjo pozornost slabostim, ki se še pojavljajo in jih je treba v bodoče odpraviti. Z zadovoljstvom pa so lahko ugotavljali, da so osnovni moto teh prireditev oziroma obdaritev vendarle dosegli. Uspelo jim je, da so otrokom »približali dedka Mraza«, kar je za otroke nedvomno izjemno doživetje. Poskrbeli so, da so otroci približno enako pravljično preživljali prednovoletne dni in da so bili prav vsi obdarjeni.
Skupno so obdarili 7055
otrok, od tega 3144 predšolskih v občini Velenje in 412 takšnih, ki živijo v drugih občinah, njihovi starši pa delajo pri nas. Med šolarji so obdarili takšnih 363 in 3136 iz občine Velenje (darila prejmejo šolarji do 4. razreda).
Dedek Mraz (v tej vlogi nastopajo 4 tovariši) je imel 30 nastopov po krajevnih skupnostih, 12 v šolah in 16 v vrtcih. Posebej zanimiv je bil sprevod dedka Mraza po ulicah Titovega Velenja. Za predšolske otroke je bilo organiziranih 30 kulturnih prireditev (Soviča Oka — VVZ Velenje, Medvedkove dogodivščine — VVZ Šoštanj, Mobili — bobili — plesna skupina Media), za šolske pa I 38. Skupno je bilo torej v
prednovoletnem času v občini Velenje 68 prireditev na katerih so zabeležili kar 15 tisoč obiskovalcev.
Pa se ustavimo še pri nekaterih pripombah, ki so jih na občinski zvezi resnično pretresli, saj želijo, da bi bil program prireditev in obdaritev še boljši. Med drugim so podali pobudo Zvezi kulturnih organizacij, da preko kulturnih društev začrta več prireditev primernih za otroke in bi jih torej lahko vključili v program novoletnih prireditev.
Želijo, da tudi Glasbena šola sodeluje v enotnem novoletnem programu praznovanja otrok. Glede na to, da je balon na Titovem trgu zelo razveseljeval otroke, so predlagali, da bi nabavili lasten balon, ki bi lahko več-
Značke, znamke, star denar
»Zbiralci, pridružite se nam«

Natančnega števila zbiralcev najrazličnejših predmetov, še posebej starih in redkih primerkov, najbrž nikoli ne bo moč ugotoviti, da zbiralcev značk, znamk in starega denarja sploh ne omenjamo. Škoda je le, da se zbiralci ne združujejo v klube ali društva, kajti le tako bi si lahko primerke medsebojno izmenjavali, si olajšali iskanje novih in obogatili svoje zbirke.
V Titovem Velenju je nekaj najbolj vnetih zbiralcev značk, znamk in starega denarja med trinajstimi leti ustanovilo svoj klub. Klub ima danes okrog sedemdeset članov, organizira občasna srečanja svojih članov, na katerih si izmenjujejo, kupujejo in prodajajo primerke, se pogovorijo o delu, načrtih in težavah. Pripravljajo tudi razstave, s katerimi se člani kluba predstavljajo širši javnosti. Lani sta bili dve takšni razstavi na osnovni šoli Antona Aškerca in v prostorih velenjske banke, razstavljali pa so značke, znamke, star denar in kemične svinčnike. Da je zanimanje za tovrstne razstave veliko, kažejo tudi pohvalne izjave.
zapisane v knjigi vtisov, kjer med drugim piše, naj bi bile bolj pogosto. Člani velenjskega kluba so lani organizirali razstavo tudi izven občine in sicer v prostorih Garanta na Polzeli, kjer so za izvirnost prejeli priznanje tega kolektiva. Vsi klubi zbiralcev so
vključeni v koordinacijski odbor zbiralcev v Ljubljani, maja vsako leto pa odbor priredi srečanje zbiralcev iz vse Jugoslavije.
Velenjski klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja je nekaj časa z delom tudi prenehal, ponovno pa ga je oživil Ivan
krat razveseljeval otroke. Dopolniti pa je potrebno tudi sprevod dedka Mraza. V spremstvu morajo biti dobri pevci (več otroških pesmi), biti pa mora tudi več glasbe. Poskrbeti pa jfe treba tudi za dodatno ponudbo (stojnice s ponudbo za otroke — igrače, čaj, spominki).
Na občinski zvezi prijateljev mladine Velenje so predlagali (to mora seveda obravnavati še O K SZDI. in OS ZSS Velenje), da bi namenile organizacije združenega dela za novoletno praznovanje 1989 po 5 tisoč dinarjev na zaposlenega. Ta sredstva pa naj bi nakazali občinski zvezi že do konca meseca marca. Le tako namreč lahko pravočasno nabavijo darila ter začrtajo vse ostale aktivnosti za praznovanje.
(niz)
Ivan Uran: »Ko bo hčerkica večja, jo bom navdušil za zbiranje«
i Uran, ki je tudi njegov predsed-I nik. »Slučajno sem pred leti pri-I šel v delavski klub na srečanje članov kluba zbiralcev. Vsa stvar me je pričela zanimati in rekel sem si. zakaj tudi sam ne bi pričel zbirati. Tako sem od leta 1975 strasten zbiralec značk, zadnji dve leti pa tudi znamk in kemičnih svinčnikov. Imam šest do sedem tisoč značk, šest tisoč znamk in okrog dvesto svinčnikov. Na vse tri zbirke sem zelo ponosen, najbolj pa na znamke z likom tovariša Tita. Moja želja je, da bi kdaj pripravil samostojno razstavo,« je povedal Ivan Uran. Velenjski klub zbiralcev za sedaj nima lastnih prostorov in vse informacije je zato moč dobiti kar na naslov: Ivan Uran, Šalek 89, ali oddati pošto na poštni predal 110, Titovo Velenje.
O načrtih kluba je njegov predsednik Ivan Uran povedal: »Želimo organizirati kar največ razstav, prva bo 22. februarja v prostorih TGO Gorenje. Nadalje je naša želja, da se v naš klub vključi kar največ zbirateljev raznih predmetov, da bi tako povečali raznolikost in pestrost razstav in srečanj. Tudi izmenjave primerkov bi bile lažje. Zato pridite in se nam priključite.«
B. Mugerle
Karel Hladin
Pričakal nas je v jedilnici, »obdan« z notnimi listi za tamburaški orkester. Ženinemu pojasnjevanju: če ne piše, česa pripravlja, pa takole lepi, Karel Hladin iz Pesja ni ostal dolžan: »Veš, da bomo 27. februarja praznovali 60-letnico delovanja tamburaškega orkestra v Pe-sju. Predstavili se bomo starejši in mlajši. Ob takih priložnostih ne sme biti nič narobe, tamburice morajo takrat zapeti še posebej lepo in ubrano.«
Tako smo začeli pravzaprav pogovor, ne da bi za to izbirali posebej besede za uvod.
Karel deluje na kulturnem področju s tamburico 51 let. Začel je pri Vzajemnosti oziroma pred vojno pri Zarji v Pe-sju. Bratu Viktorju ni bilo treba posebej Karla prigovarjati, da bi vzel v roko drugo bisernico in se pridružil tamburašem. Po vojni so se ti spet zbrali in začeli tako kot pred njo. Le da je tokrat sogovornik brenkal na brač, nato na prvo bisernico, čez čas . .. odvisno od potreb v orkestru. Leta 1971 so v Titovem Velenju ustanovili Ko-ledo in v tem ansamblu je Karel godel na prvem braču. Sogovornik je še danes eden od devetih članov starejšega tamburaškega orkestra v Pesju, od leta 1984 pa je tudi na čelu mlajše tovrstne skupine. »Igranje na te instrumente — to je moj konjiček že od rane mladosti. Če tega ne bi bilo, ne bi bilo ničesar.« V mladih letih je seveda počel še kaj drugega: smučal, igral nogomet,... »Z njimi se človek ne more dolgo ukvarjati. Na tamburico pa lahko igraš, dokler migaš s prsti.«
Za vprašanje, kaj je bolj naporno — igranje ali vzgoja mladih — sogovornik ni rabil časa za premislek, ampak svojo trditev o zahtevnosti vzgoje podkrepil z dejstvi: vse je odvisno od spretnosti prstov. Imenoval jih je rutina. Starejši člani orkestra lahko igrajo brez vodje prav zaradi nje. Pri mlaj-
ših to ne gre. Občutek za igranje na tamburici pa človek dobi po dolgih letih z vajami. Koliko časa oziroma na kolikih je Karel presedel in se učil, ne ve. Ve le to, da bi rabil vsaj nekaj dni, če bi hotel vse sešteti.
Nastopov, gostovanj je bilo v 51 letih druženja s tamburico veliko. Rad se spominja gostovanj s Koledo po Italiji, Španiji, Franciji, . . . nastopov mladih tamburašev v Splitu, Metli-
ki, Libojah. Koliko naporov, truda so vsi zahtevali, vedo le tisti, ki so se v igranju na teh instrumentih že kdaj poskušali. Pa ko bi Karel počel samo to. Tako pa razpisuje note za orkester oziroma se »gre« notogra-fijo. Ker so tamburice lesene, rade ravno pred nastopom in seveda tudi na vajah odpovedo in jih je treba popraviti. Kdo drug stori to, če ne Karel.
Upravičeno je ponosen na vse, kar mu je z veliko truda, prizadevnostjo in odpovedovanjem uspelo doseči. Tudi na priznanje, ki gaje dobil na svečani akademiji ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku — Napotnikovo plaketo. Ni se ga nadejal. Ob dejstvu, da je v naši občini tudi takšno delo cenjeno, je razlog za veselje toliko večje. Sicer pa Karel zatrjuje, da bi tudi brez plakete vzgajal mlade tamburaše ter igral dokler bo lahko. Torej takšna obveza zanj ni bila potrebna. Ob prejetju plakete in 62. rojstnega dne mu iskreno čestita tudi naše uredništvo.
-tp-


16.	MAJ (sobota)
Pot se vleče. Počeli smo vse mogoče, da bi hitreje minil čas. Privoščila sva si kosilo v restavraciji: kokošjo juho, solato, kakav. Kupil sem kartico z dvema hokejistoma, na kateri je bilo nekaj napisano. Šel sem v ruski vagon vprašat, kaj piše na njej. Nek Rus mi je besedilo prevedel in mi še podaril 10 kartic o Rusiji. Dal mi je tudi »domačo nalogo«, da mu prevedem in angleščine članek o prekopu med Anglijo in Francijo, vendar se mi ni dalo.
Prejšnji dan sem nekemu Rusu prodal ročno uro, ki sem jo kupil v Hong Kongu za 2 US S. Ko sem tipu uro pokazal, je bil zelo navdušen. Ponudil mi je 15 ru-bljev, jaz pa sem mu rekel naj mi da 30. Potem sem zmanjšal na 20 in mu jo prodal. Kar smejalo se mu je in še roko mi je dal za kupčijo. Tudi jaz sem bil zadovoljen, saj bi uradno moral dati za 20 ru-bljev čez 30 US S (uradna menjava na meji je 1 US $ = 0.604 rublja). Nekateri so zunaj in na vlaku prodajali tudi alkohol in obleke (to se v SZ zelo izplača).
17.	MAJ (nedelja)
Vstal sem že ob 4. uri zjutraj (po moskovskem času), sončna ura je bila 6,7. Drugi so še pole-žavali. zato sem čas izkoristil za temeljitejše umivanje (kar na vlaku ni posebno enostavno), saj zaradi tresenja voda pljuska sem in tja, da komaj loviš kaplje.
Potem smo se ustavili v manjšem mestu. Nadaljevali smo pot proti azijsko-evropski meji. V mestu Svedlovsk je zadnja azijska postaja. Pot pelje skozi hribovito področje, ki je precej bolj slikovito kot v Sibiriji. Ko smo se peljali mimo kamna, ki razmejuje Evropo in Azijo, bi nama ga
skoraj ne uspelo fotografirati, zaradi hitrosti vlaka.
V	vagonu sva izmenjala naslove z Berndom iz Stuttgarta in Pierom iz Pariza. Povabila sva ju na whisky, ki ga je Bojan kupil v Hong Kongu. Pokrajina naju je spominjala na naše hribe, da sem bil kar vzmenirjen, vzbudila mi je občutek domačnosti in nostalgije.
Popoldne smo poskusili tudi belo vino, ki ga je Bernd kupil v Pekingu. Bilo je malce podobno našemu Laškemu rizlingu — kar dobro.
18. MAJ (ponedeljek)
Pred Moskvo smo se še nekajkrat ustavili. Vsi smo nestrpno pričakovali kdaj bomo v Moskvi. Prispeti bi morali ob 15,15. Ob 13. uri so me zbudili. Z Bojanom sva pripovedovala prijateljem o Rusiji, saj jih večina tu še ni bila. Zanimivo nama je pripovedoval Američan (ki potuje po svetu z ženo). Govoril je o najugodnejših variantah potovanja po svetu, o svojem načinu življenja na tem potovanju in o njegovem umeva-nju sveta.
Prispeli smo kar točno. Pridružila se nama je Američanka, ki sva jo spoznala na vlaku in je tudi potovala v Budimpešto. Z me-trojem smo se odpeljali na postajo v Kijev, rezervirali vozovnice, pustili prtljago in se odpravili v mesto.
Že na postaji so se dobesedno prilepili na nas trije študentje (Rusi), ki so znali angleško. Skoraj cele so nas hoteli »sleči« — pokupiti vse, kar smo imeli na sebi (kavbojke, srajce, tenis copate . ..). Komaj sem jim razložil, da smo že prodali in da imamo dovolj rubljev za prevoz čez Rusijo. Potem so nas pustili.
V	mestu sva se ločila od Ame-
ričanke in še enega Japonca, ki sta tudi potovala v Budimpešto. Šla sva v restavracijo kjer sva že jedla in kjer sva spoznala Irino. Ker je ni bilo v službi, sva jo klicala domov in tudi tam je nisva dobila.
Ko sva še malo hodila po mestu, sva zopet srečala prijatelje z vlaka in skupaj smo se odpravili na Kijevsko postajo, vzeli prtljago in odšli na vlak.
V kupeju se nama je pridružil še en študent iz Ugande, ki je bil prijeten sogovornik. Ta vlak je precej bolj ropotal kot transsibir-ski in komaj smo zaspali.
19. MAJ
Komaj sem čakal, da pridemo v Kijev. Po Kijevu smo šli v restavracijo v vlaku in si privoščili obilen obed.
Naslednje postaje sem nato jaz prebedel, šel malo iz vagona, si ogledoval postaje in kupoval neumnosti, saj sem moral pora-
biti rublje.
Zvečer sva se zmenila z Rusinjo Olgo, ki je delala na vlaku, da bomo malo »zažurirali«, vendar se je zelo bala svojega šefa in je bila precej zadržana. Prinesla sva vino, ki sva ga kupila v Kijevu in whisky. Spoznala sva še eno Rusinjo, ki je tudi delala z Olgo. Ta punca, z imenom Ira (Irena) nama je dala tudi naslov in št. telefona v Moskvi. Za spomin sem ji dal kitajske palčke.
Po prijetnem žuru na vlaku nama je bilo kar žal, da se bližava madžarski meji. Morali smo v svoje vagone.
Na meji so nas malo pregledali, na banki smo morali menjati denar.
20. IN 21. MAJ (sreda in četrtek)
Po kratkem spanju smo se bližali Budimpešti. Z Američanko Joan smo skupaj pripravili zajtrk na vlaku. Pozanimala sva se za prevoz do Jugoslavije. Ker je bil
7 % V : M 4MMH
vlak do Zagreba kar drag (okoli 600 forintov in 3.000 din), sva se na avtobusni postaji odločila, da je bolje potovati z avtobusom skoraj so Lendave (na Madžarski strani) 286 forintov, vozi pa le 5 ur in pol (vlak pa dve uri več). Jaz sem se odločil, da bom ostal še en dan v Budimpešti. Bojan pa je zaradi časovne stiske hotel odpotovati še isti dan. Ko sva še malo hodila po mestu, si privoščila hamburger in pivo, sva šla na postajo po prtljago. Takrat sem se odločil, da grem tudi jaz kar domov.
Ob 15.40 sva šla na avtobus. Vožnja je bila kar v redu. Ob 9. uri zvečer sva prispela v Lenti (najbližja vas na madžarski strani meje).
Do meje sva šla s taksijem, problemov ni bilo, do naše meje pa kar peš. Srečna, da lahko spet govoriva slovensko, sva pozdravila carinike, ki so kar začudeno gledali, kaj delava tam ob tej uri
in peš. Ko sva pripovedovala, da hodiva iz Japonske in Kitajske, skoraj niso mogli verjeti.
Potem sva 2 km pešačila do avtobusne postaje v Lendavi. Tam sva morala prebiti od 23. do 4. ure zjutraj, ko je pel jal prvi avtobus za Celje. Bilo je precej mrzlo, saj se je ravno takrat precej shladilo. Hodil sem po postaji gor in dol, Bojan pa se je zavil v »spalko«.
Čas je kar minil.
V Celju sva imela takoj zvezo do Titovega Velenja.
Biti doma je bil blažen občutek. Oče pa mi je tudi povedal, da so v Mladini objavili kartico, ki sem jim jo pisal s Kitajske (sporočil sem jim, da so mi Mladino na rusko-mongolski meji vzeli).
Poizvedoval sem še po drugih novicah in se počasi privajal na »normalno« življenje.
KONEC
8. stran ★ n8S C3S
KULTURA
Titovo Velenje * 18. februarja 1988
DVIGNJENI ZASTOR 75
Saj nismo kulturni »mutci in glušci«
Prireditve v letošnjem mesecu kulture v mozirski občini tečejo po dogovorjenem in skupno sprejetem programu, predvsem pa skladno s temeljno opredelitvijo. Ta opredelitev pomeni izmenjavo dosežkov med posameznimi kraji, seveda obenem s predstavitvijo	kulturne
ustvarjalnosti posameznih prosvetnih društev prebivalcem svojih krajev, kije žal še vedno premalo poznana in cenjena.
Ne glede na zadnji stavek v mozirski občini že tretje leto zapored ustvarjalno »nasprotujejo« ugotovitvam kulturnega delavca mlajše slovenske generacije Jaše Zlobca, ki v razmišljanju o pome-
nu našega kulturnega praznika med drugim po svoje ugotavlja, da je ob prazniku dvakrat otožen, drugič zaradi tega: ». . . ker vztrajno poglabljanje duhovne in družbene krize vedno širše sloje Slovencev spreminja v mutce in glušce.«
Komentar najbrž ni potreben. Vsaj za Gornjo Savinjsko dolino ne. Morda za področje »visoke« kulture, za katero v mozirski občini ni prav veliko pogojev in možnosti, v sedanjem času najbrž tudi zanimanja ni na pretek. Lahko, da njegova sodba vsebuje širše spoznano resnico o našem odnosu do kulturnega snovanja, poustvarjanja in sprejemanja. V
tem primeru so njegovi razlogi za zaskrbljenost upravičeni. Niso pa upravičeni, če upoštevamo, da že prej omenjena izmenjava kulturnih dosežkov domačih ustvarjalcev in poustvarjalcev po krajih Gornje Savinjske doline, ni sama sebi namen, da ponudbo teh kulturnih užitkov prebivalci velike večine krajev sprejemajo z odprtimi rokami in srci. To pričajo polne dvorane, pa naj se predstavljajo domači ali sosednji ljubitelji kulturne dejavnosti. Zagotovo se to dogaja tudi na drugih »sorodnih« področjih na podeželju, morda celo kje drugje, kjer ljudje s polnimi dvoranami najlepše nagrajujejo naporno delo in
odrekanja zanesenjakov. Grda je beseda »amaterjev«. To so samo glede »plačila«, pa glede na denarne, prostorske in druge možnosti ter pogoje. Sicer so profesionalci, pravo plačilo pa so jim srečni in zadovoljni obiskovalci.
Podoba torej ni povsem črna, s podobnimi izjavami in predvidenimi ukrepi, ki na srečo še niso dorečeni, pa se lahko zgodi, da vsega tega ne bo več. Razočarani ne bomo smeli biti, niti ne bomo imeli pravice za kakršnokoli obsojanje, podoba naše kulture pa bo zares črna. Saj ne bol
J. P.
Mesec kulture v občini Mozirje
Ponudba vse bolj pestra in kakovostna
Konec tega tedna se bodo prireditve ob letošnjem mesecu kulture v mozirski občini, tretjem po vrsti, prevesile v drugo polovico, njihov obseg in kakovost pa se bosta do prve sobote v marcu le še stopnjevala. V petek so se v Mozirju mladim in starejšim predstavili domači lutkarji, v soboto in nedeljo pa so svoje prebivalce z novo stvaritvijo znova navdušili člani domače gledališke skupine. Že dolga leta se lotevajo zatevnih del, tokrat pa so se predstavili z Moškričevo igro »Zveze in razveze.«
V zadnjih treh dneh tega tedna bo še posebej pestro in ponudba še bolj bogata. V Mozirju bodo v petek odprli razstavo domačih likovnih amaterjev, takoj zatem pa še pogovor z dr. Matjažem Kmeclom o njegovi zadnji zbirki esejev »Slovenska postna razmišljevanja«.
Prav tako v petek zvečer se bosta ljubiteljem lepega petja v Bočni predstavila domači mešani pevski
Galerija Mesnica
V petek, 19. februarja, ob 18.30 bo v galeriji Mesnica otvoritev razstave fotografij Jelke Atelšek s poti po Evropi. S pesmijo in kitaro se bo ob otvoritvi predstavila avtorica sama.
zbor in dekliški zbor iz Nazarij.
V soboto se bodo svojim krajanom z novima igrama predstavili člani dramskih skupin v Novi Štifti in Nazarjah, na Rečici pa bodo
prepevali pevci in pevke z Rečice in Luč.
V nedeljo bo prijetno in zanimivo v Lučah, kjer domače prosvetno društvo pripravlja nastop domačih
pevcev in pevk, citrašev, instrumentalnih skupin, recitatorjev in humoristov. Za vsakogar torej nekaj.
j. p.
Osnovna šola Veljka Vlahoviča
Domiselna razstava Roka Polesa
Na osnovni šoli Veljka Vlahoviča so letošnji slovenski kulturni praznik proslavili na svojevrsten način. Zamisli so dali naslov »Mladi ustvarjalci se predstavljajo«, s tem pa so se učenci s svojimi deli predstavili sošolcem. Pečat vsemu je dala likovna razstava učenca 8. razreda Roka Polesa v avli tamkajšnje osnovne šole. Z razstavo, ki jo je strokovno uredil likovni pedagog Anton Skok, se je Rok predstavil z deli iz kovanega bakra, z raznimi kiparskimi izdelki, makramejem, grafiko, risbami in dvemi tihožitji. Rok Poles je nekaj teh svojih del že prej razstavil v Kulturnem domu. Tokratna njegova razstava je med obiskovalci pritegnila veliko pozornosti, zlasti zaradi svoje bogate pripovedi in likovne domiselnosti. Likovni pedagog Anton Skok, ki mu vseskozi pomaga in svetuje, je ob odprtju razstave med drugim dejal: »V tem svetu živite mladi. Široko odprtih oči spremljate in doživljate dramo in polno spoznanj ter odkritij ustvajalcev vseh vrst.
PeTI
ROKOPISI
Ureja:
Ivo Stropnik
1977-1988
Časopisna antologija šaleških pesnikov Vlado Repnik — Niko Pavdler
Vlado Repnik — Niko Pavdler
MASKA
Maska norčavega pusta je prevlečena preko Evrope in preko vse Zemljine oble. Na vrhove topovskih cevi otroci rišejo rože, in babice jim pripovedujejo pravljice o poštenih ljudeh. Nekega dne,
ko odraseta Janko in Metka njuna bo hčerka imela oči iz azbesta in v vitrini steklenega dedka. A kaj bosta videla Evropa in Svet, ko snameta z lic masko norčavega pusta?
oblikujete svoj način mišljenja, po svoje tehtate, presojate in iščete svoje mesto in vrednost v zapletenem blodnjaku vrednot, ki jih določamo odrasli. Takšen je tudi naš Rok Poles. Lepo je, kadar lahko sledimo mišljenju, iskanju, svojevrstnemu beleženju njegovih doživetij. Lepo je, ko pogledamo po razstavi in se nam odkrije čudovita, nepotvorjena duševnost, njegovi interesi, stiske, veselje, drobne želje, intimne izpovedi in tudi sporočila.«
Pred dnevi smo Roka Polesa obiskali na šoli in z njim pripravili krajši pogovor. Se predno smo ga spoznali, smo o njem slišali veliko lepega in spodbudnega. Da je najboljši učenec na šoli, da prizadevno sodeluje na literarnem področju, pripravlja literarne strani šolskega glasila »Rast ob Paki«, piše prispevke v različne liste za osnovnošolce po Sloveniji, tudi na Naš čas je že poslal nekaj prispevkov, sodeluje na različnih tečajih in razpisih ob rudarskem prazniku, tednu požarne varnosti in podobno. Trikrat se je udeležil srečanja mladih novinarjev, na lanskem pa prejel nagrado za ilustracijo glasila OŠ Veljka Vlahoviča. Se bolj je bogato njegovo ustvarjalno delo na likovnem področju.
Omenimo naj le vsakoletno republiško razstavo »Likovni svet otrok« osnovnih šol v Šoštanju, na kateri je Sodeloval z nekaterimi svojimi deli ter razstavo društva Ex Libris v Mostah v Ljubljani. Vsega ne bomo naštevali, saj bi nam zmanjkalo prostora, povejmo pa še to, da se uspešno ukvarja s plesom in rad hodi v planine.
»Neka notranja potreba mi veleva, da počenjam kar me veseli. Z velikim zadovoljstvom prenašam na papir vse tisto kar čutim in vidim, ali vse to kako drugače izrazim. Temu primerne so tudi moje stvaritve,« pove za začetek Rok Poles in nadaljuje: »Še ko sem bil čisto majhen, me je oče spodbujal, naj rišem. To seje na-
daljevalo v mali šoli, v vrtcu, bolj resno pa v tretjem razredu osnovne šole. Prvi večji uspeh sem dosegel v šestem razredu pod mentorstvom likovnega pedagoga Antona Skoka, s katerim še danes tesno sodelujem, čeprav ga ni več na naši šoli.«
Rok svoja likovna dela ustvarja v prostem času, v soboto in nedeljo, saj je med tednom zaradi šole za kaj takšnega bolj malo časa. Z materialom, ki ga uporablja, pa je takole. Nekaj ga poišče v naravi, nekaj ga seveda kupi, odvisno pač od tega, za kakšno delo gre. Na koncu nismo mogli mimo vprašanja, kaj po osnovni šoli. Hitro je odgovoril, ker je najbrž vprašanje že pričakoval. »Ob vseh teh dejavnostih si je pravo življenjsko pot težko izbrati. V mislih imam naravoslo-vno-matematično smer, že zaradi pestrosti in možnosti za naprej.« Prijetno se je bilo pogovarjati z Rokom Polesom in si prav tako prijetno ogledati zares lepo razstavo v avli osnovne šole Veljka Vlahoviča. Rok, še kdaj na svidenje!
B. Mugerle
Za tole vozlenje je porabil kar poldrugi kilometer vrvi
Nazaj v gostilne
Piše: Vane GOŠNIK
Pozorni in tenkočutni opazovalci družbenih razmer trdijo, da se tudi v naši dolini začenjajo kazati znaki demokratičnih sprememb. Zaenkrat baje še potiho-ma in sramežljivo, kar naj bi bilo nasploh značilno za majhna pro-" vincionalna gnezda. Kot prezgodaj pojoči petelini zaznavajo odpiranje kadrovske politike, širjenje množične kulture, sprejemanje proekoloških odločitev, iskanje novih industrijskih programov, vedno večjo moč in vpliv javnega mnenja ipd.
Navdušenju razumen človek seveda pritrdi takrat, ko zazna njegove otipljive učinke. Mnenje, da smo provincialno gnezdo, je mogoče hitro ovreči s podatkom, da se je naša občina po nacionalnem dohodku (per capita) s četrtega ponovno povzpela na tretje mesto v republiki, takoj za občinama Ljubljana Center in Bežigrad!! Toda, to zaspanim petelinom (tudi mi smo med njimi) ni dovolj. Manjko, zaradi katerega smo še vedno provinca leži po našem mnenju v preprostem dejstvu, da v naši dolini ni humanistične inteligence, ki bi vsa ta razvojna in industrijska naprezanja znala osmisliti. Zakaj pravzaprav smo? Zaradi vedno večjega števila pralnih strojev? Zaradi milijonov ton premoga?
Nekateri mislijo tako, toda mi nismo med njimi!
Gostilne so od vekomaj bile kraj, kjer so se kotile napredne ideje, mesto, kjer so se rojevale (tudi) nacionalne umetnine, prostori, kjer so se srečevali (in umirali) socialni hendikepiranci.
Brez gostiln Slovencev morda sploh ne bi bilo več. Brez gostiln, ki so predvsem socialni prostor, je ljudstvo obglavljeno.
Lokali v naši dolini so brezosebni. Ali morda poznate kakšnega, v katerem se ljudje zbirajo predvsem zato, da bi kresali mnenja, razpravljali, se srečevali pri stalnih omizjih? Če odmislimo »kafiče«, ki niso namenjeni druženju (ampak služenju denarja, kar seveda tudi ni slabo), potem bi težko našli lokal, ki ne bi goste silil le k hrani in pijači. Starejši se bodo spomnili, da je bil takšen nekoč Delavski klub, ko je bil še kavarna. Tudi pred zadnjo preureditvijo je ta lokal še imel svoj čar, saj seje v njem zbirala pretežno (študentska) mladina. Pa je doživel poslednji udarec: nedavno se je še tudi ta gostilna spremenila v »fast food« restavracijo z vsemi značilnostmi

Ni res, da je le pijača prekletstvo delavskega razreda — tudi delo je prekletstvo pijočega razreda.
(Johnny F., Delavski klub)
kolodvorske razsvetljave in ima-ge-a.
In kaj nam je ostalo? Kavčič, Pod gradom in Kolodvorska. To so edine gostilne, ki so v našem mestu še ohranile nekaj starega čara. Nam je najbolj pri srcu tista »Pod gradom«. Tam lahko srečaš ljudi, brez katerih ni pravega mesta. Delavce (rudarje), motorične pijance, socialne iztirjence, melanholike, študente, gimnazijalce, ločence, klošarje, intelektualce. Tam življenje še vedno teče s polno paro, tudi takrat, ko obiskovalcev ni prav veliko. Celotno druščino obvladuje žensko osebje in to tako uspešno, da ne pomnimo resnega pretepa in razbijanja inventarja. In še več: svoje delovanje so večkrat uspešno preselili kar na ulice Starega Velenja in ni ga bilo, ki bi zarobantil, češ da mu to ni bilo všeč.
In prav v tej gostilni (ki je sicer del podjetja Paka) se je zgodilo nekaj nezaslišanega! Že več kot 3 tedne tam točijo pivo po 500 dinarjev, le par korakov dalje, v trgovini, pa si ga lahko privoščite za 570 din. Posledica je seveda na dlani: gostilna je polna da še nikoli, toda motijo se tisti, ki vidijo učinek tega ukrepa le v neznansko povečani prodaji piva. Početje nosi v sebi presežek, ki se ga podjetje morda niti ne zaveda! Vedno večje tam ljudi, ki se želijo družiti in to srečo poplakniti s (poceni) pijačo. Kaj lepšega! Četudi je firmo k tej nezaslišani pocenitvi vodil ekonomski (reklamni) motiv, ji tega ne smemo šteti v zlo. Hote ali nehote s tem opravlja mnogo pomembnejšo socialno funkcijo.
Pozorni in tenkočutni opazovalci družbenih razmer bodo razumeli, da navijamo zavračanje h koreninam. Manj tenkočutni bodo prepričani, da se nam smilijo pijanci. Slednji bodo verjetno v večini, toda kljub temu si podjetju »Paka dovolimo predlagati, da razmisli o širitvi lokala v tem lepem starem delu Velenja.
Kaj ni bil nekoč za gostilno vrt?
Kaj nismo doživeli nekaj krasnih kulturnih prireditev na trgu? Kaj ne bi ta prostor mogel postati jedro velenjskega socialnega in urbanega prostora?
Vračanje grad!«
h koreninam, pod
Rok pred razstavljenimi predmeti
18. februarja 1988 * titovo velenje
OD TU IN TAM
nas cas * ■ stran 9
Likovna razstava v Gorenju
V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v Gorenju pripravili razstavo likovnih dela delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju.
Otvoritev razstave je bila v petek, 5. februarja, s priložnostnim-kulturnim programom, v katerem so sodelovali kitaristi velenjske glasbene šole in recitatorja Silva Terglav in Stanko Gradišnik, delavca Gorenja.
O kulturnem snovanju v Gorenju je najprej spregovorila organizatorka kulturne dejavnosti Gorenja Stanislava Pangeršič, nato pa je kulturno dejavnost v svojem nagovoru podprla še podpredsednica poslovodnega odbora Gorenje Antonija Zatler.
Poudarila je pomen lastne nuje po učinkovitosti in hitrem prilagajanju na vseh področjih dela. V tekmi s časom, za še višjo kakovost in hitrejši tehnološki raz-
voj, je potreben ustvarjalni nemir, tveganje, inoviranje . .. Del teh hotenj se zrcali tudi skozi razstavljena dela likovnikov Gorenja.
1 1	lKl	M	M	10)	1 1	1	1 1	l i
REDNI KINO
Četrtek, 18. 2. ob 18. in 20. uri VELIKA ZMEDA V KITAJSKI ČETRTI — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Kurt Russell.
Petek, 19. 2. ob 18. in 20. uri PIRAMIDA STRAHU, ameriški, spektakel. V gl. vi.: Nicholas Rowe.
Ob 22. uri NOČNA PREDSTAVA — LJUBEZEN NA VRTILJAKU — švedski erotski. V glavni vlogi: Barbara Scott, Jack Frank.
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA.
Petek ob 10. uri ter soboto in nedeljo, 20. in 21. 2. ob 16., 18. in 20. uri AMERIŠKI N1NJA I — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Michael Dudikoff.
Ponedeljek, 22. 2. ob 10., 18. in 20. uri ter torek, 23. 2. ob 18. in 20. uri HUNDRA — ameriški, avanturistični spektakel. Vgl. vi.: Lau-rene Landon.
Sreda, 24. 2. ob 10. uri PLANET ORDESA - avstral.-angl., znanst.-fant.. V gl. vi.: John Tarrant.
Ob 18. in 20. uri M.A.S.H. — ameriški, komedija. V gl. vi.: Do-nald Sutherland.
kino dom kulture
Četrtek, 18. 2. ob 20. uri PIRAMIDA STRAHU - ameriški, spektakel. V gl. vi.: Nicholas Rowe.
V nedeljo, 21. 2. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - E. T. VE-SOLJČEK — ameriški
filmsko gledališče v domu kulture
Ponedeljek, 22. 2. ob 20. uri M.A.S.H. — ameriški, komedija. V vi.: Donald Sutherland. Režija: Robert Altman. Odličen protivojni film, izredno odigran in režiran, ki skozi črni humor na še danes moderen način prikazuje nesmisel vojne.
Nagrade: Cannes '70 — Zlata palma; nominacija Oscar '70 v kategoriji »najboljši film«; nominacija Britanske akademije za film — najboljši film 1970.
kino šoštanj
Sobota, 20. 2. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — E. T. VE-SOLJČEK — ameriški.
Ob 18. uri M.A.S.H. — ameriški, komedija. Nedelja, 21. 2. ob 17.30 in 19.30 uri VELIKA ZMEDA V KITAJSKI ČETRTI — ameriški, akcijski.
Ponedeljek, 22. 2. ob 19.30 uri AMERIŠKI NINJA I — ameriški, akcijski.
Sreda, 24. 2. ob 19.30 uri PIRAMIDA STRAHU - ameriški, apektakel.
kino šmartno ob paki
Petek, 19. 2. ob 19. uri VELIKA ZMEDA V KITAJSKI ČETRTI — ameriški, akcijski.
Nedelja, 21. 2. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA - E.T VE-SOLJČEK — ameriški.
Torek, 23. 2. ob 19. uri AMERIŠKI NINJA I — ameriški, akcijski.
kino konovo
Sreda, 24. 2. ob 18. uri E.T. VESOLJČEK, ameriški.
kino Skale
Nedelja, 21. 2. ob 16. uri E.T. VESOLJČEK — ameriški.
KINO VELENJE SI ZADRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. mini fest '88
Najboljši filmi lanskoletne filmske svetovne proizvodnje tudi letos v Titovem Velenju. V petih zaporednih četrtkih v Domu kulture, z začetkom 10. 3., boste uživali ob sedaj že znanih naslovih ČRNA VDOVA, LA BAMBA, ČAROVNICE IZ EASTW1CKA, MANIJAK in SMRTONOSNO OROŽJE.
Za razliko od prejšnjih let, ko smo v Kinu Velenje organizirali MIN1FEST v petih zaporednih dneh, smo se letos odločili za enkrat tedensko in upamo, da bo filmska akcija na ta način vzbudila pri ljubiteljih filma še več zanimanja.
Z veseljem pa lahko napovemo tudi filmsko poslastico FEST PARADO s komercialnimi svetovnimi uspešnicami. FEST PARADA bo predvidoma v marcu. Točen datum bomo seveda pravočasno sporočili.
Razstava je pozitivno ocenil tudi akademski slikar Lojze Za-volovšek, ki je predvsem poudaril tudi podporo poslovodnih delavcev Gorenja kulturni dejavnosti.
Na razstavi lahko vidimo uspešna dela v najrazličnejših tehnikah, od svinčnika, akvarelov, olja, do rezbarjenja, oblikovanja železa, emajla, gline. Razstavljajo: Milan Matko, Marjan Šmerc in Branko-Hudournik iz
Gorenja Servis, Viktorija Meh, Ivan Kremžar in Roman Kralj iz Gorenja Gospodinjski aparati, Franc Lesjak in Ivo Ribič iz Gorenja Procesna oprema, Nives Podlunšek, Franc Ravnjak in Bo-žena Berčon iz Gorenja Notranja oprema, Oskar Sovine iz Gorenja Raziskave in razvoj, Nada Vodušek iz Gorenja Commerce in Peter Petrovič iz DSS Gorenje SOZD.	Besedilo in slika
Hinko Jerčič
PRIREDITVE # PRIREDITVE
Kulturnega centra Ivan Napotnik
ČETRTEK, 18. februarja, ob 19.30 knjižnica Titovo Velenje Bojan Štih—Tone Partljič
FAUSTOVE IMPROVIZACIJE BOJANA STIHA
v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega
»V urah svojih samotnih umiranj in smrti stari bojevniki čisto odkrito potujejo s spominom v čase Osvobodilne fronte, da bi ponesli njeno lepo. zdravo, plebejsko in demokratično slovensko misel v grob. Tam bo ta misel namreč na varnem za večne čase.« (B. Štih: To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen, 1983) Cena v stopnic 2.000 din. Stojišča 1.500 din
PETEK in SOBOTA, 19. in 20. februarja, ob 19.30 dom kulture Titovo Velenje Josip Jurčič
DESETI BRAT
režija, scena in kostumi: Bogomir Veras
Zaradi še vedno naraščajočega zanimanja bodo ljudsko slikanico Deseti brat združeni gledališčniki, pevci in folkloristi predstavili že petič in šestič. Pohitite z nakupom vstopnic!
POZOR OKOLIČANI!
Iz Letuša bo na sobotno predstavo Desetega bratu, dne 20. februarja, peljal poseben avtobus. Odhod iz Letuša ob 18.20, iz Šmartnega ob Paki ob 18.30 in Šoštanja ob 18.40. Povratek takoj po končani "predstavi.
terme topolšica
H I I
I — danes, 18. februarja, ob 20. uri na	—
SERENADNI VEČER popularnih skladb in I DRUŽABNI VEČER
I
Terme Topolšica — hotel VESNA vabi:
I I
I
L
Izvajajo: Margrit Jurgensen (Zurich) sopran
B.	Čehovin — violončelo
C.	Jagrič — klavir
— v soboto, 20. februarja, ob 20. uri na PLES Z ANSAMBLOM ČUDEŽNA POLJA
Rezervacije in ostale informacije: Recepcija hotela Vesna, telefon: 063 891-120, 891-114.
I I
I J
OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE							
GORENJE-ELEKTRONIKA ŠP	dipl. ing. elektronik ali				10	500.000	1
	ing. elektronik	— samostojni razvojni tehnolog	2	nč			
GORENJE-ELEKTRONIKA ŠP	dipl. ing. elektronik ali						1
	ing elektronik	— samostojni razvojni konstruktor	2	nč	10	500.000	
GORENJE—ELEKTRONIKA ŠP	varnostni ing.	— samostojni referent varstva pri d.	2	nč	10	500.000	1
ELEKTROKOVINARSKA OPREMA	dipl. ekonomist	— vodenje oskrbe	3	nč	15	580.000	1
OBČINA MOZIRJE					8	620.000	1
ELKROJ DSSS	ekonomist	— vodja knjigovodske službe	3	nč			
ČETRTEK. 25. februarja, ob 19.30 dvorana glasbene šole Titovo Velenje
AKADEMSKI KOMORNI ZBOR COLLEGIUM MU-SICUM
iz Beograda. Dirigent: Darinka Matič-Marovič
Program: A. Caplet, B. Britten, Z. Erič, I. Kuljevič, D. Despič, V. Ni-
kolevski
Vstopnice po 2.000 din prodajajo v domu kulture in Glasbeni šoli vsak delovni dan do 15.00.
ODPOVEDANA PREDSTAVA!
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je preložilo predstavo TA NORI DAN, ki bi morala biti 27. februarja ob 19.30, na 24. marec 1988. ob 19.30. Prosimo za razumevanje.
IZBOR ZA POPEVKO EVROVIZIJE
Cankarjev dom, 12. marca 1988 ob 21.00.
Ker bo ena najpopularnejših tovrstnih prireditev v Ljubljani, bomo organizirali obisk, če bo dovolj zanimanja.
Cena aranžmaja 22.000 din (Vstopnica 15.000 din). Odhod avtobusa ob 18.00 izpred Rdeče dvorane. Število vstopnic je omejeno!
GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA DAN ŽENA:
sobota 5. marca, ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje
Bertolt Brecht:
MALOMEŠČANSKA SVATBA
Drama Ljubljana režija: Edvard Miler
igrajo: Polona Vetrih, Brane Ivane, Jerica Mrzel, Saša Pavček, Aleš Valič, Branko Grubar, Barbara Levstik, Kristjan Muck, Roman Konča r
Gledališka predstava MALOMEŠČANSKA SVATBA dve leti polni dvorano Drame v Ljubljani. Predstava te groteskne komedije v Titovem Velenju bo že njena stota ponovitev
Kaj je lepšega kot kulturno proslavljanje dneva žena? Predstava v izvedbi Drame Ljubljana in njenih nujprominentnejših igralcev ter groteskna komedija Bcrtolta Brechta, »tega čarovnika in renovatorja sodobnega teatra, pisatelja in dramatika z domala nepreglednim opusom dram, poezije in proze.«
SINDIKATI! Razmislite, kaj lahko vašim ženam ponudite za 8. marec za 3.000 din, kolikor stane vstopnica za gledališko predstavo in pohitite z naročilom.!
NABUCCO in BORIS GODUNOV!
Razprodani so vsi aranžmaji za obisk zgoraj navedenih opernih predstav v Ljubljani. Zaradi izrednega zanimanja za obe predstavi bomo ponovno organizirali obisk, ko bosta obe predstavi ponovno na repertoarju.
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev
Trgovska in proizvodna DO »ERA« TITOVO VELENJE
DELAVSKI SVET TOZD VELEPRODAJA RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	DIREKTOR TOZD VELEPRODAJA
2.	POMOČNIK DIREKTORJA TOZD VELEPRODAJA IN VODJA TERENSKE PRODAJE
Kandidati morajo poleg splošnih — z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod tč. 1:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
—	predložiti morajo koncept načina realizacije razvojnega programa temeljne organizacije
—	da uživajo ugled v samoupravnem in političnem delu; Pod tč. 2:
—	višja izobrazba ekonomske smeri
—	najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati v roku 8 dni od objave razpisa na naslov: DO »ERA« — TOZD VELEPRODAJA. Titovo Velenje, Prešernova 10
—	z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO TOZD VELEPRODAJA«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili pismeno v roku 30 dni po zaključenem roku za prijave na razpis.
titovo velenje
Trgovska in proizvodna DO »ERA« TITOVO VELENJE
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas
1.	POMOČ PRI VODENJU SLUŽBE ORGANIZACIJE IN AOP
2.	POMOČ PRI VODENJU POSEBNE FINANČNE SLUŽBE
Kandidati morajo poleg splošnih — z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: Pod tč. 1:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih
—	smisel za organizacijo, natančnost in skrbnost pri delu; Pod tč. 2:
—	višja izobrazba ekonomske smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
—	smisel za natančnost pri delu.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati najkasneje v roku 8 dni od dneva objave na naslov: DO »ERA« Titovo Velenje, Prešernova 10 — KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili.
10. stran * nSS CSS
OD TU IN TAM
titovo velenje * 18. februarja 1988
Obrambno-samozaščitno usposabljanje prebivalstva v občini Velenje
Leto je naokoli. Pričela se bo velika akcija, ki jo organizira Občinski oddelek za ljudsko obrambo, t. j. obrambo-samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov po vseh krajevnih skupnostih in tudi v DO Gorenje.
KAJ BOMO LETOS POSLUŠALI NA PREDAVANJIH?
Na Občinskem oddelku za ljudsko obrambo smo se odločili, da bomo letos v predavanja vključili dve temi. Poleg teme, ki jo je predpisal Republiški sekretariat za ljudsko obrambo SR Slovenije z naslovom »MATERIALNA IN ZDRAVSTVENA OSKRBA V PRIMERU NARAVNIH NESREČ ALI VOJNE, bomo spregovorili tudi o AIDSU, novi, najstrašnejši bolezni sodobnega časa, za katero še vedno ne poznamo učinkovitega zdravila.
Predavanja bodo trajala dve šolski uri. Če se ne boste mogli udeležiti predavanj v svoji krajevni skupnosti, lahko prisostvujete v drugi krajevni skupnosti.
Vse delovne ljudi in občane občine Velenje vabimo, da se predavanj udeležite v čimvečjem številu!
Predavatelji bodo skušali odgovoriti tudi na druga aktualna vprašanja, ki jih boste postavili. Na predavanju bodo prisotni tudi predsedniki svetov krajevnih skupnosti ali eden od članov sveta ali skupščine krajevne skupnosti, s katerimi se boste ravno tako lahko pogovorili o krajevni problematiki.
Objavljamo tudi razpored predavanj po krajevnih skupnostih. KRAJEVNA SKUPNOST DATUM URA PROSTOR
ŠKALE	18.2.1988
GABERKE	18.2.1988
GORENJE	19.2.1988
ŠMARTNO OB PAKI	19.2.1988
PLEŠIVEC	21.2.1988
CIRKOVCE	21.2.1988
LOKOVICA	25.2.1988
17,00	Prostori krajevne skupnosti
17,00	DOM krajevne skupnosti
17,00	Gasilski dom
17,00	Dom kulture
09,00	Osnovna šola
08,00	Osnovna šola
17,00	Zadružni dom
PAKA PRI VELENJU VELENJE-ŠMARTNO
TOPOLŠICA SKORNO-FLORJAN EDVARD KARDELJ
ŠALEK
GORICA
RAVNE
BELE VODE
ZAVODNJA
BEVČE
ŠENTILJ
ŠOŠTANJ
PESJE-FLL STARO VELENJE STARA VAS
KONOVO
PODKRAJ-KAVČE VELENJE CENTER LEVI BREG
VELENJE CENTER DESNI BREG
25.2.1988 17,00	Osnovna šola
29.2.1988 10.00	Dom DPO 17,00
29.2.1988 17,00	Gasilski dom
1.3.1988 17,00	Dom krajevne skupnosti
1.3.1988 10,00	Gasilski dom Šalek 17,00
2.3.1988 10,00	Gasilski dom Šalek 17,00
2.3.1988 10,00	OŠ Bratov Mravljak 17,00
4.3.1988 17,00	Dom DPO
6.3.1988 09,30	Osnovna šola
6.3.1988 10,30	Prosvetni dom
10.3.1988 17,00	Dom krajanov
10.3.1988 17,00	Dom krajevne skupnosti
14.3.1988 10,00	Dom krajevne skupnosti 17,00
14.3.1988 17,00	Dom krajevne skupnosti
16.3.1988 17,00	Gasilski dom
16.3.1988 17,00	Prostori KS (VEKOS-vrt-narstvo)
17.3.1988 17,00	Dom DPO
17.3.1988 17,00	Dom krajanov
21.3.1988 10,00	Dvorana SO Velenje 17,00
21.3.1988 10,00	Obrat družbene prehrane 17,00
Razpis za sprejem gojencev na vojaške akademije
2. Vojaška tehniška akademija kopenske vojske
smeri: elektronika (usmeritev: telekomunikacije), strojna (usmeritve: klasična oborožitev, motorji, motoma vozila in inženirski stroji), računalniška tehnika, prometna, kemično-tehnološka (usmeritve: strelivo in minskoeksplozivna sredstva) in naprave ter zaščita
3. Letalska vojaška akademija
smeri: piloti letal in piloti helikopterjev
4. Vojaška akademija vojnega letalstva in protiletalske obrambe
smeri: protiletalska obramba (za rodove: artilerijsko raketne enote protiletalske obrambe ter letalsko opazovanje in obveščanje), letalskotehniška, meteorologija, zveze in elektronsko izvidovanje ter protie-lektronsko dejstvovanje
5. Mornariška vojaška akademija
pomorska smer (usmeritve: artilerijsko raketna, protipod-morniška, torpedna, minsko protiminska, zveze in opazovanje ter navigacijsko hidro-grafska),
tehniška smer (usmeritve: strojna, elektrikarska, elektronska in oborožitvena)
RAZPISNI POGOJI
Na razpis se lahko prijavi vsak moški državljan SFRJ, ki izpolnjuje naslednje pogoje: a) Splošni pogoji:
—	da je zdrav in sposoben, kar ugotovi vojaška zdravniška komisija
—	da ni bil sodno kaznovan in da

v letu 1988
Personalna uprava Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo je objavila razpis za sprejem gojencev na vojaške akademije v letu 1988. Razpis je bil objavljen tudi v DELU in VEČERU, informacija o objavi razpisa pa je bila posredovana tudi preko RTV Ljubljana.
Novosti v razpisu:
1.	ponovno je možen vpis kandidatov iz civilnih srednjih šol na letalsko akademijo v Zadru,
2.	v primerjavi z letom 1987 so spremenjene nekatere študijske smeri in usmeritve na nekaterih vojaških akademijah.
Kandidati za vojaške akademije, ki imajo stalno bivališče v občini Velenje, vložijo prošnjo na Občinski oddelek za ljudsko obrambo SO Velenje, Dom SLO Kopališka 3, Titovo Velenje, kjer bodo'dobili vse potrebne informacije (telefon 855-246 ali 855-675).
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO Personalna uprava objablja razpis za sprejem gojencev na vojaške akademije v letu 1988
V letu 1988 bodo sprejemale gojence naslednje vojaške akademije:
1. Vojaška akademija kopenske vojske
smeri: pehota, artilerija, oklepno mehanizirane enote, inže-nirstvo, zveze, atomsko-biolo-ško kemična obramba, elektronsko izvidovanje in protie-lektronsko dejstvovanje, in-tendantska služba, finančna služba in geodetska služba
ni v kazenskem postopku da ni poročen
b) Posebni pogoji:
da je rojen leta 1967 ali kasneje
če obiskuje 4. razred štiriletne srednje šole usmerjenega izobraževanja ali druge srednje šole, je moral tretji razred končati z najmanj dobrim uspehom, kdor pa je šolanje že končal, mora v zaključnem razredu imeti najmanj dober uspeh
če obiskuje 3. razred triletne srednje šole usmerjenega izobraževanja ali druge šole,
je moral 2. razred končati z najmanj dobrim uspehom, kdor pa je zaključni (tretji) razred že končal, mora imeti za ta razred najmanj dober uspeh
Kandidati za vse vojaške akademije bodo opravljali sprejemni izpit iz matematike. Program zanj dobe pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo.
Za vpis na tehniško smer mornariške vojaške akademije imajo prednost kandidati strojno-energetske smeri.
Za vpis na vojaško akademijo vojnega letalstva in protiletalske obrambe imajo prednost kandidati elektrotehniške, matemati-čno-tehniške in naravoslovno-tehniške smeri. Prijavijo se lahko tudi vojaki, ki služijo vojaški rok, in gojenci šol za rezervne oficirje, če izpolnjujejo pogoje, določene v tem razpisu. Kandidirajo lahko tudi gojenci 4. letnika srednjih vojaških šol in aktivni nižji oficirji, ki poleg splošnih pogojev natečaja izpolnjujejo tudi naslednje posebne pogoje:
—	da so rojeni leta 1965 ali kasneje
—	da imajo priporočilo načelnika srednje vojaške šole oziroma priporočilo starešine na položaju komandanta polka ali višjem
Gojenci 4. letnika srednjih vojaških šol lahko kandidirajo, če so
3. letnik končali z odličnim uspehom ali imajo v polletju 4. letnika odličen uspeh in bodo ta letnik končali z odličnim uspehom. Aktivni nižji oficirji lahko kandidirajo, če so do zaključka razpisa delali v aktivni vojaški službi:
—	do enega leta (tisti, ki so srednjo vojaško šolo končali z odličnim uspehom),
—	eno do dve leti (tisti, ki so srednjo vojaško šolo končali z najmanj prav dobrim uspehom) ter
—	dve in več let (če so srednjo vojaško šolo končali z najmanj dobrim uspehom)
Gojenci srednjih vojaških šol in aktivni nižji oficirji lahko kandidirajo samo za akademijo svojega rodu oziroma službe.
ŠOLANJE, PRAVICE IN DOLŽNOSTI GOJENCEV
Šolanje na vojaški akademiji se začne 1. septembra 1988 in traja:
—	na Vojaški akademiji kopenske vojske — štiri leta
—	na Vojaškotehniški akademiji kopenske vojske — pet let
—	na Letalski vojaški akademiji — štiri leta
—	na Vojaški akademiji vojnega letalstva in protiletalske obrambe: letalskotehniška in meteorološka smer — pet let; smer protiletalska obramba, zveze in elektronsko izvidovanje ter protielektronsko dejstvovanje — štiri leta
— na Mornariški vojaški akademiji: pomorska smer — štiri leta; tehniška smer — pet let.
Kandidati, ki bodo sprejeti na šolanje, bodo na stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo imeli stanovanje v internatu, prehrano, obutev, obleko, učbenike in šolski pribor, zdravstveno varstvo, denarno nadomestilo za prevoz domov v polletnih in letnih počitnicah in mesečne, denarne prejemke.
Po končanem študiju bodo gojenci dobili čin aktivnega oficirja določenega rodu ali službe in bodo morali službovati v Jugoslovanski ljudski armadi toliko časa, kot to določa zakon o službovanju v oboroženih silah.
Gojenec, ki konča Vojaško tehniško akademijo kopenske vojske, Vojaško akademijo vojnega letalstva in protiletalske obrambe — letalsko tehniško smer ali Mornariško vojaško akademijo — tehniško smer, si pridobi strokovni naziv: diplomirani vojaški inženir določene smeri oziroma stroke. Medsebojne obveznosti oseb, sprejetih na šolanje, in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, bodo določene s pogodbo.
NAČIN PRIJAVLJANJA IN IZBIRE GOJENCEV
Kandidat vloži prošnjo za vpis pri občinskem upravnem organu za
ljudsko obrambo, napisano na tiskovini, ki jo dobi pri tem organu.
Vojaki, ki služijo vojaški rok, in gojenci šol za rezervne oficirje, oddajo prošnje poveljstvu svoje enote.
V prošnji kandidati navedejo vojaško akademijo ter smer, za katero kandidirajo (zaželeno je, da navedejo več smeri) in priložijo predpisane priloge.
Gojenci 4. letnika srednjih vojaških šol in aktivni nižji oficirji oddajo prošnje upravi svoje šole oziroma poveljstvu svoje enote, ki prošnjo pošlje vojaški akademiji najkasneje do 10. junija 1988.
Aktivni nižji oficirji so dolžni predhodno priskrbeti oceno vojaške zdravniške komisije, da so zdravi in sposobni za šolanje. Poveljstvo enote oziroma šole skupaj s prošnjo pošlje tudi personalni dosje kandidata.
Razpis velja do 1. aprila 1988.
Izbor kandidatov bodo opravile komisije vojaških akademij in jih obvestile o sprejemu v juniju 1988. Podrobnejša pojasnila v zvezi z razpisom dobite na Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo, Župančičeva 3, 61000 Ljubljana (tel. 061-223-112), na vojaških akademijah in pri občinskih upravnih organih za ljudsko obrambo.

18. februarja 1988 * titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 11
Koledar
ČETRTEK, 18. februarja— HILDA
PETEK, 19. februarja — KONRAD
SOBOTA, 20. februarja - LEON
NEDELJA, 21. februarja -IRENA
PONEDELJEK, 22. februarja - MARJETA
TOREK, 23. februarja MARTA
SREDA, 24. februarja - MATIJA
Mali oglasi
PRODAM STAREJŠI BARVNI TV GORENJE. Telefon 888-295. SEM UPOKOJENEC, star 60 let, samski. Želim spoznati žensko staro od 45—55 let z veseljem do kuhanja in vrta. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »Dobra gospodinja«. .
RABLJEN STROJ KARCHER
za pranje podvozja avtomobilov prodam. Cena 600.000 din. Telefon 853-904, od 8. do 10. ure. STARO STANOVANJSKO HIŠO IN OBNOVLJENO GOSPODARSKO POSLOPJE Z NEKAJ ZEMLJE PRODAM. Kličite po telefonu 856-785. LADO 1500 in pianino ugodno prodam. Telefon 857-898, zvečer. KAVČ, RAZTEGLJIV, MALO RABLJEN, zelo ugodno prodam. Zlatko Baron, Koroška 1, Šoštanj.
PRODAM PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, 38.000 ccal, z gorilnikom in cisterno za 3000 1 kurilnega olja. Telefon 856-828. DVE POSTELJI Z JOGIJEM, šotor za 3 osebe in krzneno jopo številka 40 ugodno prodam. Tomšičeva 10, nadstropje III, stanovanje 15. Ogled od 13.30 do 15. ure.
ROLETE-PLASTIČNE IN LESENE ter žaiuzije izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296. AUTOMATIC A3 MS, na obroke in APN 6 prodam. Telefon 858-157.
KOSILNICO REX COMBI UNIVERZAL in motorno žago »Stihi 041«, vse izpravno, prodam. Telefon 882-483. NAJBOUŠEMU PONUDNIKU PRODAM fiat P-126 GL star 5 mesecev. Hribernik, Kersnikova 17, Titovo Velenje.
ŠIVALNI STROJ VIŠNJA S,
dobro ohranjen, star 2 leti, ugodno prodam. Tina Ravnikar, Ljubljanska 15 a, Staro Velenje. ŠKODO L 110, letnik 1974, ugodno prodam. Franc Meh, Ravne 142, Gaberke. ZARADI SELITVE PRODAM DOBRE SOBNE PTICE: dva para Nimf, par Aleksandri, par Rdečeglavi rozeli, par malih papig, samico Rdečeglavo rozelo ter samca Penanto, vsi s kletkami. Ibro Bajrektarevič, Tomšičeva 14/9, Titovo Velenje.
OSEBNI AVTO GOLF PRODAM. Letnik 1977, telefon 853-887, popoldan.
LASTNO, KOMFORTNO, TRISOBNO STANOVANJE (76 m )
v Celju, zamenjam za enakovredno v Titovem Velenju, oziroma manjšo hišo z doplačilom. Telefon 33-990.
UGODNO PRODAM BARVNI TV GORENJE. Telefon 858-662. PRODAM 126-P, ietnik 1978, dele za 101, Audi — 60 in 126 P. Sevčnikar, Arnače 22, Titovo Velenje.
IZGUBIL SE JE LOVSKI PES,
balhanski gonič, srednje visok, črne barve, gobec, noge rjave, sliši na ime Runo. Kdor bi kaj vedel o njem naj prosim javi na naslov Franc Fale, Zarova 8, Titovo Velenje.
ZBOR DELEGATOV HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE ŠOŠTANJ
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODENJE HRANILNO KREDITNE SLUŽBE ŠOŠTANJ
Kandidati morajo poleg pogojev polnjevati še naslednje pogoje:
določenih z zakonom — iz-
— višje-šolska izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah oz. z delom pridobljena delovna zmožnost ali
— srednje-šolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah oz. z delom pridobljena delovna zmožnost Mandat traja 4 leta.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati v roku 8 dni od objave razpisa na naslov: HRANILNO KREDITNA SLUŽBA - 63325 ŠOŠTANJ, Trg svobode 12, z oznako »Za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno v roku 30 dni po zaključenem roku za prijave na razpis.
G /PREBIVALSTVA
POROKA:
MARJAN RAJNAR, rojen 1959, steklar iz Titovega Velenja in ANICA MARINIČ, rojena 1954, delavka iz Titovega Velenja.
SMRTI:
ANTON LAMPRET, upokojenec iz Škal 63, rojen 1931. MAKSIMILJAN BIZJAK,
upokojenec iz Šoštanja, Cankarjeva 11, rojen leta 1917.
HELENA ARAUS, gospodinja iz Topolšice 50 D, rojena leta 1901
EVZEBIJ ŽAGER, upokojenec iz Titovega Velenja, Foitova
2, rojen leta 1924
JOŽEF V1ND1Š, kovač iz Celja, Miklošičeva 11 /b, rojen leta 1930
»Življenje celo sprt. nestalen, miru, resnice, sreče je iskal; njegov bil smoter temen, daljen, ume! ga ni, zato je pa!.«
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega očeta, moža brata, in starega očeta
Pankracija Zajca
rojenega 28. 4. 1910
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tolikem številu
pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Iskrena hvala duhovniku za pogrebni obred, govornicama Lojzki Saleznik in predsednici ZB — Florjan Ani Vrabič, DO RLV TOZD Klasirnica, DO Gorenje Commerce in DO Veplas.
Žalujoči: sin Ludvik in hčerka Ljudmila z družinama, žena Marija, sestra Berta in ostalo sorodstvo.
KULTURNI CENTER »IVAN NAPOTNIK« TITOVO VELENJE
objavlja dela in naloge — ni reelekcija
ravnatelja
Kulturnega centra »Ivan Na-potnik« Titovo Velenje
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje zahteve:
—	da ima visokošolsko izobrazbo
—	da ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj
—	da je družbenopolitično aktiven
Kandidat naj predloži ob prijavi poleg dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev plan razvoja Kulturnega centra »Ivan Napotnik« in program uveljavljanja samoupravnih odnosov znotraj DO.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 15 dni od zaključka razpisa.
Skladno 4. členu Zakona o pogojih odpisa osnovnih in obratnih sredstev izven uporabe Ur. I. SFRJ 24/86 objavlja
Gorenje DO Notranja oprema TOZD Pohištvo
OGLAS
Po sklepu 23. redne seje DS TOZD-a z dne 11. 02. 1988 se trajno izloči iz proizvodnje ter odproda brusilni stroj (egali-zirka) za brušenje lesa, iver-nih ter vezanih plošč.
Stroj je izdelala tovarna CARNSTERS s sledečimi podatki: TIP: FEP II. Tov. štev. 958/17458 Leto izdelave 1970 Širina brušenja max.: 1100 mm
Hitrost brušenja 512 m/ min.
Vse informacije v zvezi z od-ibijc i. SI
kotu
prodajo se dobijo na telefon 856-993 pri tov. SPEGEL Jan-
DO »VEKOS« n. sub. o. Titovo Velenje
V skladu z določili Statuta in Pravilnika o razvidu del in nalog
TOZD Toplotna oskrba, razpisna komisija
razpisuje
prosta dela in naloge:
individualnega poslovodnega organa TOZD TOPLOTNA OSKRBA
Za razpisana dela in naloge je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugih z Zakonom določenih pogojev, še naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ
—	da je moralnopolitično primeren
—	da je družbenopolitično aktiven
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne ali elektro stroke
—	da ima 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih-odgovornih delih in nalogah
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti
—	da ima organizacijske sposobnosti
—	da predloži program razvoja TOZD za mandatno obdobje.
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo kandidati v 8-dneh po objavi na naslov: DO »VEKOS« — razpisna komisija TOZD Toplotna oskrba, TITOVO VELENJE, Koroška 37/b.
Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
Dežurstva
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU: od 19. februarja do 26. februarja FRANC BLATNIK, dipl. vet., Prešernova 22 E, Titovo Velenje, telefon 857-223.
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Petek. 19. februarja — dnevni
dr. Popov S., nočni dr. Vrabič D.
Sobota, 20. februarja — glavni dežurni dr. Zupančič, notranji dežurni dr. Popov S.
Nedelja, 21. februar. — Olavni dežurni dr. Zupančič, notranji dežurni dr. Popov S.
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK.
sobota, 20. februarja, dr. Zvonka Petek, Koroška 31, Titovo Velenje.
Nedelja 21. februarja dr. Zvonka Petek, Koroška 31, Titovo Velenje.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
Fanike Oblak
rojene Čretnik iz Lepe njive
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam tako nesebično pomagali in darovali cvetje. Posebna zahvala velja dobrim sosedom za dolgoletno pomoč pri negi, dr. Menihu za zdravljenje, patronažni službi iz Titovega Velenja in pevcem iz Šmihela, govorniku in duhovniku za opravljeni obred ter delovnim kolektivom za darovano cvetje.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama
Helena Araus
iz Topolšice
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki ste nam ob teh
težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi za vse darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo pevcem, govornikoma Rudiju Rožiču in Mariji Stakne, gospodu dekanu za tople besede in lepo opravljen obred! Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Mirko z družino.
G3||	ZAHVALA
«C
M.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata
Maksa Bizjaka
iz Šoštanja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob
najtežjih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu TOZD TUS, Godbi Zarja iz Šoštanja, govornikom in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Angela, hčerka Marjana z družino, sin Milan in sestra Antonija z družino.
A'a svetu vse mine — vse se spremeni, le spomin na tebe nikoli ne izbledi.
SPOMIN
Z bolečino v srcu se spominjamo trenutka, ko si nas, pred enim letom, mnogo prerano zapustila draga in nepozabna žena, mama, stara mama,
sestra in teta
Milka Zager
iz Titovega Velenja, Tomšičeva 4
Čeprav si imela toliko volje do življenja in si tako pogumno prenašala svojo bolezen, je bila
smrt močnejša.
Žalostno je ob tvojem grobu, naša srca so strta od bolečin, vendar polna neizmerno lepih spominov in zahvale za vse, kar nam je dalo tvoje plemenito srce. S hvaležnostjo se te spominjamo, ostala nam boš vedno v lepem spominu. Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu ter ji prinašate cvetje in
prižigate svečke.
NEUTOLAŽLJIVI: mož Viktor, hčerka Tatjana z družino, sestra Olga z družino in ostalo sorodstvo.
Ravne
Krajevni praznik
V	KS Ravne pri Šoštanju se tudi letos pripravljajo na praznovanje krajevnega praznika v spomin na slavni in zmagoviti pohod XIV. divizije skozi Ravne 22. II. 1944. leta. Ta praznik imajo že vse od leta 1957 dalje.
V	Ravnah se je po vojni marsikaj spremenilo na bolje. Uspehi so vidni na vseh področjih. Nekdaj blatni kolovozi so se z leti spremenili v asfaltne in utrjene poti, električni tok koristi vsaki hiši, 71 telefonskih priključkov povezuje ljudi s svetom, zgrajena je bila nova šola, stara šola pa je postala dom DPO. Skoraj vsak predel vasi ima svoj vodovod, ki oskrbuje hiše z zdravo pitno vodo. Seveda je bilo v kraju opravljeno skoraj vsako leto na tisoče prostovoljnih delovnih ur. Tudi struktura prebivalstva se je močno spremenila, saj je več sto krajanov zaposlenih v dolini, za lažjo pot na delo in domov pa se vozijo z avtobusom. Referendumska sredstva koristno uporabljajo za tekoče vzdrževanje krajevnih cest in poti.
Tudi letos skupno vse družbeno politične organizacije kraja pripravljajo praznovanje svojega krajevnega praznika. V programu proslave, ki bo v soboto, 20. februarja ob 18. uri zvečer v domu DPO, bodo sodelovali pevci, harmonikaši in folklorna skupina.	Franci Hudomal
Gorenje
Priznanja kolesarjem

Odbojka
Tokrat vseh šest točk
Tridesetim delavcem Gorenja so minuli petek, 12. februarja, izročili posebna kolesarska odličja za uspešno prevoženo jugoslovansko kolesarsko transverzalo od Rateč do Devdelije.
Medalje kolesarskega kluba Rog Franek Ljubljana so si Gorenje-vi kolesarji prislužili za 2500 km dolgo pot, ki so jo prevozili v letih 1986 in 1987. Gorenjeva karavana bratstva in enotnosti je bila tudi prva tako velika skupina, kije z odlično organizacijo premagovala zahtevne kolesarske etape, ki so vodile skozi vse republike in Titova mesta. Spotoma so delavci Gorenja spoznali tudi vse Gorenjeve tovarne, servisne enote, razstavno prodajne centre in predstavništva Gorenja v Jugoslaviji.
Hinko Jerčič
RTC Golte — med pohvalo in potrebami
Letošnje leto si delavci in obiskovalci RTC Golte želijo le novega snega (sedaj ga je končno padlo obilo) in podaljšanja sezone do aprila, pa bo za vse še lepše. Tanko snežno odejo so skrbno negovali od samega začetka sezone, zato je »za silo« zadoščala za doslej skromne možnosti smučanja. Čeprav imajo mnogo načrtov, pa vodstvu centra še ni uspelo razširiti povezave z vlečnicami, ki bodo podvojile zmogljivosti teh privlačnih smučišč. Prav bi bilo, da bi do naslednje sezone vse mejne občine, skupaj z Mozirsko uvidele, da so Golte naša smučarska »Meka«, pa čeprav še tako »bentimo«, kadar čakamo v dolgih vrstah ali ob »slabem« snegu. Velika večina mladine in delavcev nima možnost smučati na prezasedenih smučiščih Krvavca, Rogle ali celo v inozemstvu. Uvidele — pomeni, sfinancirale prvo nujno investicijo, dvojno sedežnico na Medvedjak, nato povezavo s Starimi Stani in še kaj, kar je v prioritetnih načrtih razvojnikov.
Letošnje počitnice so bile nekaj posebnega. Poleg zasedenih zmogljivosti hotela, depandans in Mozirske koče, je dnevno prišlo na Golte več tisoč smučarjev, ki so dobesedno oblegali vlečne
naprave, sedežnico in gondoli. Medtem pa so bila smučišča še kar prazna. Dolgotrajno čakanje ne spodbuja smučarje, da kupujejo sezonske karte. Tudi nedeljski smučarji, ki drago plačajo karto, niso dolžni čakati na le nekaj prevozov do vrha. Izračun kaj hitro pokaže, da je npr. 1 km smučine v odvisnosti od časa in cene pri nas bistveno dražji kot npr. v tujini. In če poznamo razloge za zadrege, jih moramo odpraviti. Najbrž pa bomo kos temu le združeni in ne le s ceno smučarske vozovnice, ki še vedno participira velik delež »ekonomske in strateške preteklosti« RTC Golte.
Na Golteh so napravili veliko več reda, kot smo ga poznali pred leti, za varnost je poskrbl jeno bolj kot marsikje drugod — če seveda smučarji in gostje upoštevajo dane možnosti in predpisane ukrepe. In če sem prištejemo še nekoliko konkurenčno ceno za dnevno ali sezonsko karto (ker odpade drag in nevaren prevoz do smučišča, ki je prisoten skoraj povsod), potem bi morali gledati na to domače smučišče z veliko več simpatijami kot to sicer počnemo, ali pa morda ne?
Jože Miklavc
TopoIšica:Kočevje 3:0
S tekmovanjem v slovenski odbojkarski ligi nadaljujejo odboj-karji in odbojkarice. Vse tri ekipe z našega področja so v tem kolu igrale doma in zanesljivo zmagale. Odbojkarji Topolšice so gostili moštvo Kočevja in brez težav zmagali s 3:0 (9, 8, 10), v naslednjem kolu pa je na vrsti težko gostovanje pri tretjeuvršče-ni ekipi Mislinje.
Topolšica —Kajuh:Paloma — Branik 3:0
Tudi njihove vrstnice, odbojkarice Topolšice—Kajuha, so doma zmagale. Prav tako s 3:0 (12, 15, 10) so premagale drugo
ekipo Palome—Branika, za novi točki pa so se morale nekoliko bolj potruditi. V soboto bodo gostovale pri prvouvrščeni ekipi Kočevja.
Ljubno:Triglav 3:1
Precej težje so novi par točk osvojile odbojkarice Ljubnega, ki so v Lučah premagale borbeno ekipo kranjskega Triglava s 3:1 (II, -12, 14, 13). Gostje so se izjemno dobro upirale in klonile šele po ogorčenem boju v štirih nizih. V prihodnjem kolu bodo Ljubenke gostovale pri drugi ekipi Paiome — Branika, ki je trenutno na predzadnjem mestu na lestvici.
Smučarski skoki
V nedeljo je bilo v Planici državno prvenstvo za starejše mladince. Pušnik je osvojil četrto mesto, deveti in deseti pa sta bila Pogorelčnik in Tamše.
Prav tako v nedeljo je bila v Doliču tekma ob tamkajšnjem krajevnem prazniku, za pionirje A pa je bilo to obenem prvenstvo štajersko-koroške regije. Pri pionirjih B je zmagal' T. Lipičnik, drugi je bil Špegelj, od četrtega do sedmega mesta pa so se zvr-
stili Iršič, Kadliček, I. Lipičnik in Kunej. Pri pionirjih A je zmagal B. Rednjak, četrti in peti pa sta bila D. Ograjenšek in Kaliga-ro, pri starejših pionirjih sta Tri-plat in Čepelnik osvojila drugo in tretje mesto, pri članih pa je zmagal Mihelič z novim rekordom skakalnice. Seveda so se z dobrimi uvrstitvami izkazali tudi drugi velenjski skakalci, pokal krajevne skupnosti Dolič pa so osvojili Velenjčani pred Mislinjo in Braslovčami.
Invalidski šport
Strelci prvi v Sloveniji
Strelci — invalidi velenjskega invalidskega društva so v konkurenci 12 društev iz vse Slovenije ponovili lanski uspeh in zmagali na republiškem prvenstvu v Kranju. Za ekipo so nastopili Milan Burger 33% Peter Jovanovič 339, Dragutin Safarič 358 in Franjo Žučko 362. Med posamezniki je Tone Tratnik v svoji kategoriji osvojil drugo mesto, Peter Jovanovič je bil dvakrat tretji s puško in pištolo, v tretji kategoriji pa je Franjo Žučko osvojil srebrno kolajno. V ekipo Slovenije za državno prvenstvo so se uvrstili trije velenjski strelci — invalidi.
INVALIDI :OBRTNIKI
Ekipa društva invalidov, ki ne žanje najboljših uspehov v občinski namiznoteniški ligi, je aktivna tudi na prijateljskih srečanjih. Tako so se srečali z ekipo žalskega obrtnega združenja. Na prvem srečanju v Titovem Velenju so zmagali invalidi s 7:3, v Žalcu pa so bili boljši Obrtniki. Zmagali so z 11:5 in se izkazali kot odlični gostitelji na skupnem tovariškem srečanju.
Tudi ostali športniki nadaljujejo z občinskimi prvenstvi. Da-
nes, v četrtek, bo ob 18. uri na velenjskem bazenu tekmovanje v plavanju, v nedeljo, 28. februarja, pa se bo na kegljišču v Šoštanju ob 8. uri pričelo še prvenstvo v kegljanju.
VRSTA IZLETOV
Društvo invalidov Velenje vabi vse invalide, da se včlanijo v društvo, člane pa prosijo, da poravnajo članarino, ki je letos 500 dinarjev. Društvo vabi tudi na izlet od 25. do 27. marca v zdravilišče Lipik. S posebnim vlakom bo tja potovalo 150 invalidov, ki se bodo lahko v tem zdravilišču izdatno kopali in zabavali. Invalide in vse druge društvo vabi tudi na obisk k sosedom, tokrat z osebnimi vozili. V svetovno znanem zdravilišču Heviz bodo preživeli teden dni, in vmes obiskali prelepo Budimpešto. Invalidom društvo ponuja še prijetno bivanje na morju v društveni hišici v Ankaranu. Prijave in vplačila sprejemajo v pisarni društva invalidov v Titovem Velenju, ulica Bratov Mravljakov 1, vsak ponedeljek od 16. do 18. ure.
-trih
Podkraj — Kavče
Slovesen zaključek toplifikacije
Krajevna skupnost Podkraj—Kavče in gradbeni odbor za izgradnjo toplifikacije Podkraj I bosta to soboto v prostorih gasilskega doma v Titovem Velenju pripravila slovesnost ob zaključku toplifikacije v tem kraju. Organizatorja pričakujeta, da se bodo sobotne slovesnosti vabljeni zanesljivo udeležili.
b. m.
Titovo Velenje
Klub navijačev Dinama
Na lanskem in letošnjem turnirju v malem nogometu v Rdeči dvorani je sodelovala tudi ekipa zagrebškega Dinama in navijači tega kluba iz Titovega Velenja so se odločili ustanoviti klub navijačev zagrebškega prvoligaša. Ustanovna skupščina kluba navijačev Dinama bo danes, v četrtek, 18. februarja ob 17. uri v domu učencev na Efenkovi 61.
MILIČNIKI SO ZAPISALI 0 MILIČNIKI
MNOGO VLOMOV V AVTOMOBILE
V noči na 9. februar je neznanec ukradel kolo z osebnega avtomobila Draga T. s Prešernove ceste. V noči na 13. februar pa je bilo vlomljeno kar v pet avtomobilov parkiranih na Šercerjevi cesti. Storilci še niso znani. Iz avtomobila Katarine K. je izginil radijski sprejemnik z zvočniki, prav tako tudi iz avtomobila Milana R. V avtomobilu Nika P. »nepridipravi« očitno niso našli
nič zanimivega, iz avtomobila Rafaela P. pa jim ni uspelo od-montirati radijskega sprejemnika. »Lotili« so se tudi avtomobila Maria Ž., kjer pa so zlomili kljuko, vlomiti pa jim ni uspelo.
UKRADEL BUNDO IN 100 TISOČAKOV
Iz garderobe na velenjskem zimskem bazenu je 12. februarja okoli 18. ure neznanec ukradel bundo ter denarnico z okoli 100 tisoč dinarji Miranu G.
ODPELJAL DALJE
Malo po polnoči 14. februarja letos je peljal neznani voznik, verjetno z Zastavo 101 po cesti v Šaleku. Vozil je po levi strani in voznica osebnega avtomobila NM 104 024 Dunja Poljak se mu je zaradi tega umikala in pri tem trčila v obcestno ograjo. Od tam jo je odbilo in prevrnila se je na streho vozila. Nastala je večja materialna škoda, neznani voznik pa je peljal dalje.
VLOM V VIKEND
Zdenko M. je v nedeljo, 14. februarja opazil, da mu je nekdo, v času njegove odsotnosti, ukradel iz vikenda ob velenjskem jezeru radio s kasetofonom.
Strelski šport
Vrsta rekordov
Na turnirju republik in pokrajin v streljanju z zračnim orožjem v Sarajevu so za slovensko reprezentanco, ki je prvič doslej osvojila skupno drugo mesto, zelo uspešno nastopili tudi velenjski strelci. Za ekipo mladincev v streljanju s pištolo, dosegla je državni in republiški rekord, je nastopil Legner, ki je med posamezniki osvojil drugo mesto. Enako je bilo pri mladinkah, saj so Slovenke zmagale z državnim in republiškim rekordom, Denis Bola pa je bila med posameznicami še druga. Članska ekipa Slovenije je osvojila tretje mesto, njen član Štuhec pa je bil pri posameznikih četrti.
Košarka
V prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v prvo slovensko ligo so košarkarji Elektre dosegli pomembno zmago na gostovanju v Zagorju. Šo-štanjčani so zelo dobro igrali vso srečanje, v zadnjih sekundah pa napravili dve veliki napaki in domačini so s trojko izenačili. Napeto je bilo tudi v podaljšku in šele nekaj sekund pred koncem so si gostje s košem Breznika zagotovili zmago. Za dobro igro v napadu in borbeno v obrambi velja pohvaliti vse igralce. Če bodo tako nadaljevali, jim uspeh ne bi smel uiti, dobro igro in zmago v gosteh pa bodo morali potrditi v soboto, ko se bodo ob 18.30 v telovadnici osnovne šole Bibe Ročka pomerili s Ptujem.
Igrali so: Mrzel 15, Leskovšek 2, Pašič 14, Mackovšek 21, Kugo-nič 15, Bogataj, Breznik 14, Vovk, Brešar in Tomic 5.
Kegljanje
Po prvem delu drugi
Kegljači v prvi medobčinski ligi so sklenili prvi del tekmovanja. Šoštanjčani so v torek v zaostalem srečanju premagali moštvo Papir-ničarja iz Radeč s 5.136:4.999. Igrali so: Kramer 820, Rajšter 827, Kri-žovnik 831, Žnidar 846, Glavič 906 in Fidej 906.
V četrtek so v zadnjem kolu gostili še ekipo Konusa iz Slovenskih Konjic in zmagali s kar 272 keglji razlike. Rezultat je bil 5.253:4.981, nastopili pa so: Kramer 845, Glavič 859, Žnidar 874, Kri-žovnik 878, Fidej 897 in Rajšter 900.
Po prvem delu presenetljivo vodi ekipa Dobrne, pred Kovinarjem, Šoštanjem in Konusom. Prav z vodilno ekipo Dobrne se bodo šoštanjski kegljači pomerili v derbiju prvega kola drugega dela prvenstva. Tekma bo danes, v četrtek, v Šoštanju.
Športni ples
Lep uspeh mladih Velenjčanov
Pionirski in mladinski pari velenjskega plesnega kluba se vztrajno prebijajo v vrh slovenskega in s tem jugoslovanskega tekmovalnega plesa. Tudi na nedeljskem kvalifikacijskem tekmovanju v Ljubljani so dosegli izjemne uspehe. V standardnih plesih pri pionirjih sta Peter Uplaznik in Mirjam Šulek zasedla drugo mesto, pri mladincih M-2 sta Miha Rabič in Nataša Ževart zmagala, v finale pa so se uvrstili tudi Rok Poles in Barbara Hudournik ter Aljoša Oštir in Petra Žist s petim in šestim mestom.
Še boljše rezultate so pari dosegli v latinsko-ameriških plesih. Pri pionirjih sta Peter Uplaznik in Mirjam Šulek zmagala, Tomaž Valand in Lea Sunarič pa sta bila četrta. Premočno sta zmagala tudi Miha Rabič in Nataša Ževart pri mladincih M-2, Matej Sag-meister in Petra Bajramovič ter
Peter Kolenc in Klavdija Šlehta pa so osvojili peto in šesto mesto. V najkakovostnejšem mladinskem razredu M-l je zablestel par Miro Škorjanc—Katja Klep in zmagal. To je bil šele drugi nastop tega para, ki se je le po petih mesecih dobre vadbe prebil v ospredje.
Naslednji preverjanji znanja bosta 20. marca v Novi Gorici in 27. marca v Žalcu. Organizator slednjega tekmovanja bo velenjski plesni klub. Že 12. marca bo v Ljubljani državno prvenstvo v latinsko-ameriških plesih
Nedeljski rezultati velenjskih plesalcev obetajo naskok na najvišja mesta v pionirski in mladinski konkurenci v državi, obenem pa potrjujejo uspešnost in učinkovitost dolgoročno zastavljenega dela z mladimi v velenjskem plesnem klubu.
Marjan Rabič
Alpsko smučanje
Najmlajši veliko obetajo
V zelo lepem vremenu je bilo v nedeljo na Golteh prvo tekmovanje v veleslalomu za pokal ZTKO Velenje za deklice in dečke letnik 1979 in mlajši. Tekmovanje je uspešno izvedel velenjski smučarski klub, mladi zares obetajo, naslednja tekma bo prav tako na Golteh že to nedeljo, pričela pa se bo ob 10. uri.
Rezultati — dečki: 1. Marko Glas (TV), Samo Hudoklin (Nazarje), Igor Šmigoc (TV) itd.: deklice: 1. Polona Govek (Mozirje), 2. Lučka Kirn (Polzela), 3. Simona Strmčnik (TV) itd.
eStVjCa
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
V svojem stanovanju je Franc K. 12. februarja vinjen razbijal in grozil s pretepom. Posredovati so morali miličniki, ki so kršitelja zaradi suma, da bo z dejanjem nadaljeval, prepeljali na Postajo milice, kjer so ga pridržali do istreznitve.
Skupina gostov, v kateri je izstopal vinjeni Zoran P., je razgrajala 13. februarja okoli polnoči v hotelu Paka. Zorana P. so miličniki odpeljali na Postajo milice, kjer so ga pridržali. Seveda pa čaka kršitelje javnega reda in miru še pot k sodniku za prekrške.
Ponedeljek, 22. februarja na radiu Velenje
1.	ALWAYS ON MY M1ND — Pet shop boys
2.	BALLA BALLA II - F. Napoli
3.	BODY NEXT TO BOODY — Falco & B. Nielson
4.	E.S.P. _ Bee Gees
5^ REVULUTION MY HEART - Say, say
6.	TURN BACK THE CLOCK - Johnny Hates Jazz
7.	MY LOVE — London boys
8.	MY ARMS KEEP MISS1NG YOU - Rick Astley
9.	G.T.O. — Sinita
10. THE TIME OF MY LOVE — B. Medley & Warnes
Moj predlog. Moj naslov _