O iz časa ruske cesaric K ta pne Nekoliko po neme' ke m zdelal l*" Malara~ie. IA L V zaloihi in na v() pri Henriku Nični anu bukvoveza na starem'tergu hip. tkeva 167. č Posti1jon in strLe. bnebje je bilo jasno in višnjevo , kakoršn o se vidi v toplih Iétnih večerih samo v Italii ;lasno veselo petje v Modeni je začelo potiho vati 'po mestu ; tu in lam je smuknil še kak ponočnjak iz ulice v drugo. Samo v véliki gostivnici „Al straniere”, to je : pri tujcu, je terpel še hrup in šum Mizo do ene čez pol noči . Tuji gosti iz Tseh krajev so se ali še le pripeljali ali, pa so se odpravljali za odhod . Med poslednjimi je bil bogat Rus. Terdega serca in osorn, kakor podnebje njegove severne domovin e je ukazoval svojemu služabniku , kaj mu bo prihodnje jutro storiti. Da muz je vsako svoje povelje z grozovito kletvijo na ušesa privézal se ni nihče čudil kdor ga je poznal . Moleé in ponUno je prejél svoje povelje, i n ko je vida, da je njegov gospod Iuč v svoj i spavnici ugasnil, je ostal še na nogah in šel v pivnico. Nekak dú.''en nepokoj ga je nadlegoval, kar se je dalo iz vsega njegovega ved:enja posnéti. usedel se je za mizo in kuril svoj o pipo, pa ostal je spet in se sprehajal po pivnici . včasi je še cehi" po malem z zobmi zaškripa kakor če bi ga togota lomila. Z eno besedo : védel se je, kakor človek kteremu razjeda kaka strast ali skerb serce. Ura je dvé odbila , pa ~e vedno ga n nič mikalo spat iti. Sam je ostal v pivnici, kar se odprejo tihoma vrata, pri kterih pokuka nekdo v pivnico, reče samo : Lorene o! in gre zopet tako tiho , kakor je prišel Ime Loreneo je prešinilo kakor Usek našega Rusa. Ob dlani se je udaril in prekrižaje se je šel tudi on spat . — Po cesti iz -Nlodene proti Bolonii je de drala drugi dan ne velika, pa dobro otovoren a kočija. Kake dve uri 'od pervega mesta se z a vije z vélike ceste v stran . Postilijon, ki je sedel na konju, ogleda z nekako plašni umi očm i okraj, ko pride v neko goščavo ; streže, kteri je sedel za njim na ko4' :,ijai'kem sedeiu, je zasledoval z nepokoj nim pričakovanjem poglede njegove. Kočija je imela zagernjene okna in nihe'e bi ne védil, ali je prazna ali sedi in dremlje v nji kak popotnik, kteri i,~ef e zoper vroče opoldan-sl) sobice italijanskega obnebja v nji sence i n pokoja. Kar cukne postilijon naenkrat z vajet i konje, da se ustavijo, sproži pištolo v streieta kteri se zvali — pa ne tako urno kakor vstre ',jen, z voza, in Weil na tleh, kakor mertev . Po strélu s pištolo se odpre okno kočeje, moiko obličje se pokaže iz nje, kterega po v tistem hipu. dobro namerjena oblica iz pištole v ponosn o čelo zadene, da se zverne z kervjó oblito v voz nazaj . Kratko stokanje — potem je pa vse tiho . Postilijon skoči s konja, stopi h kočiji, po gleda v njo in se ozre potem z obličjem, na kterem se je brala kervoloka dovoljnost, po streietu kteri še vedno na zemlji Ie i. Ta obesne svojo glavo proti morivcu, kteri mu moleé pokima, d a naj ustave. Potem gresta oba v kočijo, zavijet a nekaj dobro v s koiuhovno obšit plašč, in iz tečeta iz voza. Bilo je človeško truplo. Dalječ od ceste ga neseta v goščavo , pokrijeta z suhi m listjem in dračjem , potem se' pa verneta k voz u kterega okna še bolj zagerrieta . Strele se vsede, kakor da bi se ne bilo, nič zgodilo bilo, na svoj sede4 postilijon pa na konja, in voz derdrá zopet naprej da se komaj iz praha vidi . Kmalo je več milj dalječ od mesta kervavega hudodelstva. Leta in leta pretečejo in nihč e ni popraeval več po tem, kaj se je zgodilo. Tako je bilo , kakor da bi se bilo hudobno djanje med drugimi prigodki zgubilo- kervavo pa naglo pozabljeno naključje ! Dvajset lét pozneje. Dvajset let pozneje je derdral po cesti me d Modeno in Bolinijo zopet voz, otovoren s skri njami in zalo oblečenimi sirúeti. Tudi njega j e zadelo nekaj, pa nič kervavega ne : kolo se mu je sterlo. K sreči se je to blizo neke kinetike pivnice zgodno, v kteri je bila poka. Gospodar voza, imeniten rusk grajak, je mogel tedaj v tej hiši pienoeiti. Udal se je v silo, pa ne ravno s preveč posneinljivo poterpeiljivostjo. agroinel je nekterikrat s kletvijo nad koeijaiem ; konja, kteri je bil s tein, da je urno v stran sko čil, cele nezgode kriv M, je dobro obeeal , garasto cesto preklinjal in strezete serdito pogledoval kteri so ponižno pričakovali njegovega povelja : to vse so bili pervi nasledki njegove togote ktera je menda v tem. nedovoljnem in strastljivem obrazu e od nekadaj si svoj stanovitni sedei zbrala, Lesene stopnice so se tresle pod njegovimi terdinii stopinjami, ko je šel v stanic o ktero so mu pokazali, . Ko je vidil, da je bila stanica, čeravno ne po šasko opravljena , vender snai'na in v lepem redu, se je njegovo obličje nekoliko izjasnilo, in truden od vožnj e se je vlegel na čedni počivavnik. Pa ni ga dolgo terpelo v tem pokoju. Skočil je pokonci , hodil nemirno sem ter tje po stanici, pozvonča l hišnj,i , kteri je kaj naročila pa zopet preklical . potem je poklical strežete k sebi in ko so prišli , jih je zopet zapodil. Iz vsega se je vidilo, da ga bolj, kakor vse drugo, otožnost nadlegje, in da mu prizadevanje, otožnosti uiti , njegovo i e tako divje in nepokojno serce še bolj razjeda . Nazadnje mu v samotni stanici ni bilo prestajati sklenil je tedaj v veliko pivsko stanico iti, kje r je mislil sicer na mešano, pa vender veliko družbo naletéti. — Bolje med bedastimi, kakor med nikakorš'nimi ljudmi! si je mislil ko je vrat a odperl, in stopi t% v njo . Tu so pledli hlapci in dekle slamo okrog velike okrogle mize sedé . V \ kotu. za mizo je sedela gospodinja na starem stolu, in kot pridn a predica je bila vsem drugim ;zgled pridnosti. Slednji vé, da se o takih večerih ne manjka mnogoterih pogovorov, zlasti pa, da mora gospodbija vedno kaj pripovedovati, da posli brihtni ostanejo in po versti ne začnejo kimati. Ru.s je omel italijanski jezik popolnoma. Ker z drugixn ni ven časa kratiti, se vsede tudi on na stol in posluša pripovedke in historij e zdaj s komaj potiše'eno nevoljo zdaj z nekako vedoieljnostjo. Ta večer je pripovedóvala gospodinja piv e ravno zgolj uboje in moritve. Vidna je, da xijeni posli začnejo o tacah pripovedbah ušesa bolj pokonci vihati, kadar jih začne dremot a e premagovati. Pripovedovala je grozne zgodbe iz vseh krajev zemlje, in v resnici je tudi kaj iz mišljenega ali prenapetega pridjala. ,Ej, čemú tako dalječ po svetu moritev i n hudodelstev iskati ? je rekla gospodinja čez nekoliko. „Naša lastna domovina jih vé toliko pove-dati, in pravica ni mogla nxarsikterega takega hudodelstva kizsledi.ti . Prav dobro se spomni m strašnega hudodelstva, ktero je bilo pra v Mizo nas pred nekaj več ko dvajsetimi let i storjeno ?” ',Gotovo mislite umorjenega imenitnega Ru sa!" reče eden poslu.šavcov. ,,Taka je, otroci. Ker vam je pa to ie znano vam ni treba pripovedati." Ko je Voroniče v, — tako je bilo ruske mu grajšaku ime, kteri je prišel iz slone stanice v okajeno, zaduhlo pivnico, da bi dolgočasnost pregnal — slišal , da je o njegovem rojaku govorjenje, kteri je v teni kraju umorje n bil, je primaknil svoj stol in rekel pripovedavki ,Ali niste govorili o imenitnem Rusu ? ',Govorila sem, ilahtni gospod če se ne motim ste tudi vi Rus. ',Zadeli ste jo, tudi jez sem Rus; zavoljo tega bi rad sl'iial, kaj se je zgodilo in prosim Vas , povedite mi to ." ',Prav rada, Žlahtni gospod . Poslušajte. Več je Že ko dvajset let. Moj rajnki moi e ni imel dolgo te gostivnice s poko, ko je imeniten rusk gospod skozi to selo se peljal in je zavoljo majhne bolehnosti ' nekoliko dni pri nas ostal. Dva strežeta sluiabni'ka — je imel sabo,. Eden nju je spotoma zbolel in njegov gospod, je-sklenil ga tako dolgo pri nas pustiti da bi toliko okreval, da bi mogel za njim priti . Tako ga je samo en strele spremil . Prav do bro pomnim tega človeka; imenoval se je Ku — K u s t r o v. Mlad niú je bil, kteri se je znal prav lepo obračati. Bistrih &mili oči je bil pa nekaj neizrekljivega, groznega je bilo v svojemu gospodu je bil pokoren, natančen, i n spoštoval ga je z udanostjo, kakor more suinik svojega gospoda spoštovati . Zaušnice in druge vroče, kterih je pogostem deleien bil, je terpei moleé; e nekako ponašal se je z njimi. Jez bi se bila, če bila njegov gospod, tresla pre d njim. Ta ponos je dišal nekako po kervi, kakor ponos tigra, kteri vé, kdaj mu bo mogoče, svoj e verige raztergafl. Če so ga moji posli včasi zavoljo njegove Žalostne osode pomilovali, si je ustnic e grizel in se je čudno smejal. Ali njegove svitle ()a se niso smejale ; bralo se je v njih, tla se reieee usta laiejo. Takrat smo imeli starega p o stilij ona Lorene() z imenom kteri se je hlinil zvestoserčnega služabnika ; skrival je pa vsim svoje hudodelstva prejšnih lét, kterim se je mogel odpovedati, ker je bil star in slab, nikako r pa ne zavoljo studenja ali obžalovanja. Lé prepozno zrno zvedili, da je bil Lorenco naj prederzneWh tolovajev eden, da je pa obilo plačilo svojih hudodelstev zaigral, da bi mu v starosti ne bilo treba stradati, je šel kot postilijon si svoj pičel, pa pošten živež služit . v tej hiši so ljudje K us tro va in Lorenca dosti krat vidifi se prijazno pogovarjati; prav prijatla sta si bila . saj se hudobija druži k hudobiji kakor čednost k čednosti. To se ni nikomur čudno zdélo. Lorenco je bil ko dobrovóljen i n mešen star& znan . Ruski gospod je postavil dan svojega odhoda ; bolni strese Ivan je ostal pri nas, in K u s t r o v sam mu je 'zapisal , p o kteri cesti se bo vozil njegov gospod, da b i mogel za njima priti, kadar bo ozdravljen. Rus je šel tedaj od nas ; Lorenco ga je peljal, Kus tr o v pa spremljal. Zastonj smo čakali , da se bo L or e n c o vernH. Nič več ga ni bilo, in že tretji dan so našli drevarj'i v bli'njeni gozdu truplo umorjenega Rusa, v plašč zavito in s suhi m listjem pokrito. Gosposka se je urno podvizala. Zvedila je, da se je pripeljal voz več postáj da— Ijee, potem pa se je dalje peljal. K. as tr o v je povsod ostro prepovedal, v skerbno zaperti voz pogledovati, ker njegov bolni gospod v njem po čiva. Do Neapola so ga še sledili, dalje pa ni č več ne. Bolj srečna je bila gosposka s svoji m zasledovanjem na drugi strani. Čez dober mesec je bil Ji oreneo ujét. Verh druzeh tolovaj sten in hudobij je tudi obstal, da je Rusa umoril. K u str o v ga je podkupil z 200 cekinov. Kakor je gorela v Kustrovu divja ielja , nad svojim gospodom znesti in njegovega bogastva polastiti, ga je vendar nekako spokoanj e vezalo, da bi se bil svojega gospoda sam lotil. Pogovorila sta se tedaj, da bo Loren e\o samo s strelnim prahom (purfloxn) nabito pikolo izstrelil v Kus t r o v a, kteri se bo videsno ranjen i n omamljen z voza zvalil in bo tako gluha priča umoritve svojega gospoda in si lahko roke umil , ee bi se primerilo da bi bila zasu:čena. Strašni naklep jima je izšel, žali Bog ! le preveč p o sreči. Loreneo je plačal svoje hudodelstva z iivljenjem, od K u s t r o v a pa ni bilo več n e duha ne sluha. Skoraj da je tudi cm bodi si kakor kolj poginil." ,o je pač ialostna prigodba ; dobro, da je precej dolgo od takrat . Gotovo ste e pozabili kako je bilo moljenemu ime . " ',Zapisala sem ga žlahtni gospod in lahko vam ga koj pokaiem." Po teh besedah odpre gospodinja omaro i n vzame iz bukev že ves rujav papir ter ga dá gostu. ,To ime mi je čisto neznano, ji reče Rus . ,,Kaj pa je na uni strani zapisano ',Popis poti je , ktero je zapisal K u s t r o v bolnemu Ivanu, kteri je, ko je ialostno smer t svojega gospoda zvedil, tako hudo zbolel de je kmalo potem v naši hiši ume-1 Vo r o n i č e v pogleda bolj ,jlatanjko pisanj e in reče nekoliko zavzét : ,,Io je pač čudno pi ai. sanje ; tako čudno je, da se dá med Bog vé koliko drugimi spoznati) ." ', Če vam je kaj ležeče na njem,' obderz e pisanje, i)lahtni gospod. . Nam tako ni za noben o rabo, ker gotovo -dalječ okrog nihče ne ume besedice ruskega." ',Čemu mi bo ta papir? ji odgovori Vor o n i č e v, kteri ni druzega nič hotel, kako r kratek čas storiti in kteremu ni bilo dalje na ničemur več ležeče, ko je slišal to povest . 9,Vernili se bodete, kakor sem slišala, iz italijanskih toplic v Rušijo. Kdo vé, ali ne bo pomagalo to malo pisanje kaj izslediti in Vam konec prigodbe razodeti, ktero sem le po verh u povedala, ker sicer sama več ne vem . ,,Ako ste tacih misel, gospodinja, naj si bo , ji reče, in déne papir v svoj listni . Kmalo po tem je šel v svojo stanico spat . Slab in dober gospodar. SovraLtvo med njima, in kaj iz njega pride . preteklo je zopet pet lét. V-o r oni č e va gnalo ta čas neko pozeljenje po svetu da bi se omikal ; ali osornosti svojega serca se vendar ni mogel znebiti. Njegove potrate so se le ne— koliko skladale z njegovimi zanemarjenimi, zl o zadolženimi grajši'nanli. Njegov oskerbnik, kterega je doma pustil, su'nik 'g tepanov, mu je sicer včasi pohlevno pisal, da njegove grajšin e ne zmagajo toliko dnarjev ; pa prejel je vselej kratek in ojster odgovor : Voron'iéevi kmetje so imeli pri dolgem Življenju njegovega dobreg a očeta dosti dobrih dni, da so si dnarjev na kup e nahranili; zdaj naj zamudo popravijo. Njemu je dnarjev treba in Step an o v naj mu jih pripravi z lepim ali s hudim. štepanov je vselej zdihoval, kadar je kako pismo od svojega gospodarja prejel ; kmetom je bilo pa še bolj zdihovati in tarnati. Nazadnje, čez pet dolzih in drazih let, ko je Nemško, Italijansko in Francosko premede l je mislil Voroniée v, de se je popolnoma omikal , verna se je v svojo domovino. Se vé da mu niso šli z veselim vriskanjem naproti, p a Voro nič e v ni bil moi da bi se bil nad tem spodtikal. š te p a n o v mu je naredil raj tengo , in. V oroničev se je prepričal z lastnimi očmi, d a njegove potrate po svetu njegovih graj šin nič niso zboljšale da~~ o so mu mogli kmetje s silo dnarje dajati, temuč, da so se njegovi dolgov i tako narastli, da ni nikakoršnega upa več bilo jih kadaj poplačati. Pa Voroniéev je bil s svojim divjim, strastljivhn sere= tako lahkih misel da mu je bila beseda „skerb” čisto neznana, i n pečal se ni kar nič za prihodnost. Š t e p a » o va rajtenga ga je tedaj samo za nekaj časa razkačila . Rad bi si bil v svojo škodo želel, da bi ga bil š t e p a n o v kaj kanil, samo , da bi se bil mogel nad njim znositi. Pa rajtenga se je z njegovo v vseh rečéh vjemala, da mu ni mogel kaj. Nekolikrat je zagrmel nad njim, potem . ga je spustil izpred sebe z zlobnim obličjem . Kar ga ni bilo doma, se sicer ni nič novega zgodilo ; samo to je zvédil, da je dobil novega soseda, na kterega je zavoljo .njegoveg a posebnega obnašanja vse gledalo . P ar at i k i n je bilo ime temu novemu priseljencu, kterega posestvo je bilo tik Voronieeveg a. Iz vsega, kar je P a r at i k i n počel, se je dalo posneti, da je silno bogat. Pa,s kakor če bi se ljudi bal ni imel s svojilni sosédi nikolj nič opraviti. Če ga je kdo povabil, se mu je prijazno zahvalil in nikakor ni pustil, da Cii ga prišel kdo obiskat. Pa dasiravno je skoraj kakor sovrai'nik ljudi le sama za-se Živel , je imel vender veliko lepi h lastnost s kterimi si je še celo tiste prikupil kteri so se nad njegovim nepriljudnim vedenjem zmerdovali ali se ceh; razžaljene mis Paratikin je bil svojin') podloinikom prav oče , in dasiravno ga tudi siromaki niso smeli obiskovati, ga vendar nikolj nihče ni prosil , da bi ga ne bil uslišal. Skrit in od vseh odločen je delil dobrote in marsiktero solzo ialosti in skerbi so obrisale njegove dobre djanja. Le kadar se je kaj posebnega prigodilo , je priše l med ljudi. Kadar je bil kje kak poi'ar (ogenj) ali o naglih povodnja,h je bil gotovo on s sv a jim') ljudmi pervi na mestu nevarnosti. Takrat ni bii več sovrainik ljudi Paratiki. 11, kteri se je ljud i ogibal, ampak pogumen, neplašljiv, umen in dela — ven moi kteri se ni bal ne največje nevarnosti, da je le koga smerti otel . Napeljevani od gospo- dalja, kterega so skoraj molili, so delali njegov i ljudje č,udeie , in dostikrat se je zavoljo tega zgodilo , da so drugi grafáaki v svojih zbori h očitno rekli : brez P a r a t i k i n o v e polnoči bi bilo njih selo zdaj samo še kup pepela. — Ko je pa nevarnost minila, je skočil Paratikin na svojega konja, ne čakaje. hvale ali počitka, in je letel kakor tič k svojemu domu, kjer je bil zopet to kar je bil popred in nihče ga ni več slišal ne vidil. Doma mu ni bilo druzega nič mar, kako r kako bi stan svojih suinikov zboljšal , kako b i svoje polje popravil . Od svojih suinikov je malo terjal, zdajal jim je pa veliko . Večji del dneva je pa doprinesel s pobožnostjo, zavoljo česar s i je dal lastno kapelo zidati, v ktero se je prišl o iz njegove hiše po skrivni poti . Dasiravno Voroni'e' e v ni bil človek, d a bi hotel s dednostjo slovéti, vender ni rad ime l da je kdo drug slovel. Urno je začel tedaj tujca &Kiti ; ljubezni sam ni zaslužil ne želel ; kako bi jo bil mogel kakemu drugemu privošiti ? Mikalo ga je, se s P a r atikinom razpreti ali ga vsaj svétu počerniti in pokazati, da ni tako terdnih sklepov, kakor svét misli . To je mislil s tein doseči , če bo Parat i k i n a zoper njegovo navado premogel, ga k sebi v vas pustiti . Napuhnjen, kakor je bil, si Voroniéev kar domišljevati ni mogel, da si bo kdo upal, m u kaj odreči ; še staviti je hotel kaj s svojim i znanci za to. Peljal se je tudi res k Parat i- k i novi hiši, imenoval je z oholo zvestostjo svoj e ime sluiabniku, kteri ga je sprejel s teni, d a njegov gospod nikolj in nikakor 'nikogar k seb i ne pusti, ga obiskat. Sramote in jeze ni vedel kaj počét'i ko je vadil da nič ne opravi . Od tega časa je nosil nepopisljivo jezo do P al.a ti ki n a v svojem sercu., in čakal je le priloi'nosti, da bi se nad njim iznesel. Pa malo upanja je imel za to, ker je bil njegov zopernik mož kteri ni od nikogar nič potreboval. Zoper svojo voljo je imel priloi'nost, da je mogel moia\„, kterega je skrivaj tako zlo čertil, pomoč i prositi. Tisto leto je namreč v tistem kraju, kje r sta imela Vor oni čev in ,P ar at ik in svoje posestva, sila zlo in dolgo deževalo . Setev je bila v nevarnosti, da je bo v povodnji konec in zavoljo tega so mogli grajjaki eden druzega pomoči prositi, da so žito bereje, v kraj spravili. Paratiki'n je opravil to najbolj, kjer so njegovi ljudje iz ljubezni do svojega gospoda silno pridno delali. Voroni č e v i kmetje se niso tako hitro sukali, in vsak lahko vgane zakaj ; — naj bolj zadej je ostal. Ker od svojih druzih sosedo v ni mogel pomoči upati, kteri so imeli sami za-se čez glavo opraviti, je mislil , da je njegov skrivni sosed pozabil, da ga je hotel p o sili obiskati, in prosi ga s pismom, mu z nje govimi ljudmi pomagati. Parat i k i n sicer ni pozabil Voro nič e v e silnosti in praznih besed , s kterimi mu je žugal, pa preveč blagega serc a je bil da bi mu bil pomoč odrekel . Odgovoril mu ie tedaj tudi s pismom da mu bo poslal drugo jutro še pred zorom tristo kmetov . Ko je Voroničev Paratikinovo pismo prejel, je občutil nekaj v sercu, česar si ni mogel razloiiti. Da ni občutil hvalúnosti, temu j e bilo njegovo serce porok. Te eerke so bile, dasiravno dobro pisane, vender tako posebne podobe, da so se mu nenavadno čudno zdele. Dalj ko jih je ogledoval, bolj pazljivo jih je pretuhtoval. Dasiravno so mu bile čisto tuje, se mu je vendar dozdevalo, da je tako pisanje ie ne kje vidil ; pa kje? tako je i'spraeval sam sebe , pa ni ga dobil odgovora v sebi; in vender se je mogel na te čelske kak zanimiv prigodek vezati ; to mu je bilo jasno. Vsede se tedaj -na svoj stol, in pokliče z njemu nenavadnim pokojen(' poslednje leta svojega življenja v spomin, zlasti pa svoje potovanje in kaj se mu. je godilo po versti. Kar naenkrat plane pokonci, kako r če bi se mu bila luč v moiganih unela ; k omari steče, kjer so bile njegove pisma razmetane, išč e dolgo, zakoln6 nekterekrat, če ni pravega pism a zagrabil, in najde nazadnje papir, kterega je iskal. To je bil tisti papir, ki mu ga je, kakor e vémo, gospodinja male gostivnice med 1oden o in Bolonjo skoraj zoper njegovo voljo vrinila, i n 2 ** na kterem je bila od roke morivca K u str o v a popisana pot. Z obrazom, iz kterega je sijala kruta do voljnost, vzame papir, pogleda pisanje na nje m in pisanje na Pa r a t i k i n o v em pismu, ogleduj e in ogleduje dolgo in natanko oboje pisanje i n najde nazadnje, da je oboje ena roka pisala da sta K us t r o v in P arat ik i n tajisti človek . Ko se je tega prepričal, se je zabliskal i z V o r o n i č e v i h oči ogenj veselja, iz kterega se zna misliti, kako se zna pekel veseliti. Para- t i k n, sloveči, bogati, srečni P a r a t ik i nkteri se je prederznil, mu svojo hi'o zapréti, kterega je že dolgo čertil, P ar a k in, je bil zdaj v njegovi oblasti. Da mu je ta mú v tistem pism u s kterim ga je hotel pokopati, iz svoje volje postregel, za kar bi se imel zahvaliti , tega ni mislilo serce, kakorno je bilo V o r oničev o. V pravem hipu svojega veselja nad tem, je hotel celi svoji hiši povedati, kaj je na da bi celi svet zvedil, kar je on vedi] . Pa en sam pogled o pravem času še na svoj e dolgove, ktere mu je tepanov spisal, mu je da l naglo drugo misel v glavo. Naskriz je poloi'il svoje roke in z brhkim veseljem, pa tudi hlad prevd arj anj em je pomislil, kako bi dobil na j več koristi iz tega, kar je našel. Staro hudodelstvo je razodeto. Komaj je ura poldan odbila, se odpravi Voroničev proti Paratiki'n o vi hiši po skritih ovinkih , da bi ga od (Meč ne zagledal, in mu zopet vrat ne zaklenil. Vedil je iz mnogi h govorov, da hodi Paratikina da bi se z nikomur ne sošel, po skrivnih stopnicah slednji dan v kapelo. Zmuza se tedaj h kapeli , pride skoz i stranske vrata do stopnic, in še pred, kakor je sam mislil, stoji v P a r atiki novi stanici. P ar a ti k i n je bil nad tako prederzni'm pri hodom v svojo hišo osupnjen, in ni se mogel premagati, da je svojo nevoljo razodel . „Gospodi Vi se zi mojo dobroto norčujete. Jutro na ves zgodaj bo tristo kmetov — Saj st& menda prejeli moje, pisemce ? „I?rejel sem ga, prejel, odgovori v o r o ničev preérno, in prav veliko je zdaj na tem kar stoji v njem, in ne na par mirnikov iita . Da vam kratko povem, to pisemce vas izreči s telesom in premoienjenl v moje roke. ” Pa r a t i kin a kteri je poznal nenaprošeneg a gosta po slovesu kot ieotesanega in prenapetega človeka ga pogleda zaničljivo in mu reče mlakno : „omislim , da se včasi mešate gospod V or oni č ev.” „Zdaj, zdaj se bodete prepričali ali in kako se mi mesa,odgovori ta razkačen . ',Ne bom čakal tako dolgo, ampak prosim Vas, da se mi spravite v tem hipu iz té stanice in iz té hiše ako nečete da svoje ljudi pokl i čem.” Ti, zanikemei' zapusti to hišo, ktero si z umorom in tatvino pridobil ! je zaruj uvel V or o n i č ev v svoji divjosti . Parat i k i n je osupnil , pa moiko rekel : ',Vidim , da imam res s človekom opraviti, kteiemu se meša; zakaj, kdor ima zdrave múgane ni ne tako nehvaleien , ne tako bedast , da bi poštenega in postreinega moža v njegovo lastn o hišo s takim neumnim natolcovanjem nadlegovati . e enkrat vam rečem, pojdite, pa hoj sice r moram" - ,,Ali pošten mož ? hahaha! Réci raj~e : Hadobnei', kteremu ni para! Mislim, de lahko vganeš , kaj hočem reči . Zatq se nehaj tako repenčiti; to se ne spodobi hudodelcu . Bj se me in glej, da mojo milost dosežeš ! bi bilo zastonj pri sercu ,, kakor o je vaše in ne iskal bi vaše milosti nikolj če bi bil tako nesrečen da bi se mogel vas bati. še enkrat , ob um ste prišli jez pa sam sebe preveč spokojem, kakor da bi se vaši zlobnosti ertvoval. Zato pojdite urno sicer vas bom dal po svojih služabnikov iz hiše spraviti! ' Po téh besedah stopi. Voron i.e e v blii"eje k svojemu zoperniku in prizadevaje se , z mirni m obličjem govoriti, kar ga je pa stranejeg a delalo, reče bolj tiho : »Poslu,aj me K 'as t r o v — to namreč je tvoje pravo *ime! kaj si storil pre d estindvajsetimi. leti s svojim gospodom, s kterim si se v Italijo peljal? Nikoli več vidil svoje domovine! Kaj si gtoril z njim? Govori!" Ko je to slišal 9 je prešinila P a r a t i ki novo serce groza, kakor Usek in skriti ni momogel svojemu sovrainil;:u svojega obledenega obličja. Pa urno si ubere zopet svoje serce ter reče precej pokojno : »Od kterega gospoda se Vam bléde? Nikolj še nisim vidil Italije . ,Ne 9 ne! gospod Par ati k in ni vidil Italije 9 pač pa je Kustrov 9 sui'nik in streže ruskega plemenita9 svojega gospoda v Italijo spre— mil in tisti suinik si Ti! " ',Moj stan in moje obnúanje priča dósti da je smešno vaše govorjenje, da sem jez kadaj suinik bil. Dosti mi je tega besedovanja i n konec mu, bom storil . „Izmuzati se hočeš mojemu natoleovanju , kakor zvita kača. Dobro naj tedaj jez namesti tebe odgovorim. Ti si umoril svojega gospoda na cesti med Bolonijo in Modeno, ne dalječ o d poke in mestica Polesetta ; pomagač Ti je bil kot postilijon preoblečen tolovaj . To lepo hiso, te velike posestva, vse súnike, kteri so ti podloini, vse to si kupil s kervjo gospoda. Res je , da je ie dolgo, kar je bila njegova kri prelita ; pa vendar se ni tako popolnoma izbrisana, da bi ne vpila zoper Tebe v nebo. Popotoval sem po eni kraju, kjer si svoje grozovito djanje doprinesel, in ondi mi je bilo razodéto. Previdnost bila me je za Tvojega toi'nika izvolila. Tresi se, mor vec! Jutro 1)4' stal pred svojimi sodniki!” Par atikin je prihajal o vsaki besedi bolj in bolj zmešan ; obledoval je, da je bil bled kakor stena, in pogostoma si je mogel brisati znoj ki je kapal v debelih sragah z njegovega čela. Samo toliko brihten je e ostal, da je vedi!, d a je ob svoje življenje ob svojo srečo, ako se udá svojemu sovražnike. Reče mu tedaj s slabim glasom : ,,Hadobno opravljanje, s kterim me hočete ob moje pošteno ime pripraviti, me del a bolj nevoljnega, kakor pa osupnjenega, ker dobro vem kako ste mi gorki. Kakor ste do mene tako ste do vseh svojih sosedov . Sicer me obdolzujete, pa nri ne morete nič skazati." V o r o n i č e v se je začel grozno krohotati in reče : Ali me misliš tako bedastega, da bi s e Tebi nasproti postavil, če bi ti ne mogel skaza-ti? Kustrov, ali poznaš še to pisemce ktero si s svojo lastno tolovajsko roko pisal ? Obieduješ, in to mi priča, da ga spoznaš. Po pis poti je, kterega si sam spisal in podrsal svojemu -bolnemu tovaršu suinemu Ivanu, kteri je mogel v gostivniei ostati. Kakor si takrat pisal, pišeš tudi današnji dan ; tega sim prepričan po pisemcu, ktero sem dauas zjutraj od be prejel . Povej mi tedaj, tolovajski tovar š tolovaja Lorenca, ali nimam pričevanj kterih mi nihče ne more ovreči ? Poslednih besed ni P a r a t i k i n več slišal kakor samo grozovito ime : ,, oreneo ; zakaj na svoj stol se je sosedel omedlev'i ko je za gledal nesrečno pisanje. V-o r o ničev je ploskal ob dim e . Parat i v,o oniedljenje mu je bilo molčeče pričevanje njegovega hudodelstva. Rad bi bil V o r oničev koga v pomoč poklical, pa varoval se j e tega, ker bi utegnile v tem hipu priče ves njegov namen razdreti. P a r a t i k i n a odviti , da bi. ga mogel še dalje terpinčit pomoli neko dišavo pod nos in dergne z njo njegove sence . Ta nemila pomoč je Paratikina zopet zbrihtala; odpre oči, vidi svojega sovražnika vedno pri sebi in zajeclja : „Gospod Voroniče v nikar me ne u.gonobite! S čéin sem vas tak o zlo razžalil .” Odslej je spoznal V o r o n i č e v za dobro drugače govoriti. Nehal je tedaj tožnik biti, in govoriti je začel kot človek, kterega vsaka obljuba drvarjev podkupi, kteri pozabi hudodelstva in pravične postave, samo zavoljo tega, d a svojo pohlepnost s kakim dobičkom pogasi. Reče tedaj prav krotko in po barantavsko . ,,Sami spoznate, gospod Para t i k i n da Vas imam v rokah. Prosite me, Vas ne ugonobiti. Da Vam to prošnjo spolnim, je v vaših rokah . Dal sem Vam voliti, ali da Vas obsodi sodnija, ktera bi Vam utegnila najterdnejo kazen nakloniti, ali pa menj terdega soseda poslušati kteri nima volj e Vas ugonobiti . ,,Kaj pome' nijo Vaše besede gospod V oro niče v ? ,To, kar ste že gotovo sami vganili go spod Par atiki na Sicer se pa ne ustavljam z Vami bolj natanjko govoriti. Naj boni jez Vaš sodnik ako Vam je volja ker od tožbe odsto pim in podverzite se naravnost temu kar bom jez izrekel. " ,Kaj bódete pa 'izrekli ? Iz pohlepa je prišlo Vaše hudodel stvo — tedaj je tudi samo mogoče, da t o delstvo z dnarji izbrišete." ',Resnica je to, gospod Voroniée v. Kakor ste mi znani, bi se bilo spodobilo, da bi bil ie pred Vaš namen uganil! Koliko dnarjev terjate ? ,Sto tavi'ent rubeljnov."*) „Kaj pa mislite, gospod Voronieev To e več, kakor — „Ne kopéka (venarja) menj, ljubi sosed ! Najpozneje v enem tednu moram dnarje irnéti . Ako rni jih plačate, se zavejem in storim vsako prisego, kakoršno mi naložite, da bom zalimi eal to skrivnost za vse večne čase in da bo m pisane priče Vašega, djanja priča Vas v ogenj vergel. „Ako bi tudi voljo imel , Vam toliko dati , gospod V o r o nič e v, mi vendar ni mogoče , vsaj v tako kratkem času ne . To preseie mojo zmoznost.” ) Ruski rubelj je Mizo dva goldinarja našega dnarja . „Nič ni nemogoče, kadar gre za poštenje in iivljénje. Le pomislite, da so šibe, ječa za vse irive dni in teike dela v rudnikih pokora merilo ,kterih je pešica dnarjev le senca. Verh tega pa Brjam od Vas komaj tretji del Vašega premoženja, in če se v to ne udaste, si moram misliti, da se Vam ravno tako bléde, kakor st e pred kratkim rekli, da se meni .” Qd tistega hipa, ko se je Voronieev tako podkupljivega pokazal in je po tako strastljivem ropotanju se začel tako rahlo in krotko pogojevati, je dobil Paratikin zopet svojo. navadno krepost, — serce mu je zopet zrastlo. Nazočost tako zanikernega človeka ga n i več plašila, in v kozji rog ga je nekako vgn a česar V o r o rt i č e v ni spoznal; pa korali so se mu mogle oči odpréti . ',Ne vem, je rekel P a r a t i k i n pokojno ,,kaj me stanovitno nadlegujete z nekim hudodélstvom. Ali sem mar obstal moritev, ktere m e natolcujete? Vaše protenje, meni tuje govor jenje z mano, in res čudna podobnost mojeg a pisanja s pisanjem Vašega K us\tr o v a me je res iz uma spravilo, tako, da se dolgo nise m mogel zavéditi, kam me je Vaše sovrai'tvo pripravilo. Tudi nedolžnost omaga v strahu. Sod"liki poznajo bolj človeško serce , kakor si Vi domišljujete nikolj ne bodo kratke slabosti i z rekli za obstanje krivice. Vi pravite, da imate dokaze, kje so pa priče? Menim, da so dalje č od tod ; in kdo Vam je norok, da jih je po tako dolgem času še najti, ali da so še rive? Koli i ko se more na to staviti, če se naključi, da imata dva človeka podobno pisanje? Ali ni mogoče da je moje pisanje ponarejeno, zgolj zavoljo te ga, da pridem v nesrečo? Ali Vam ne gre v možgane, da je ze Mizo trideset let od takra t kar se je zgodilo to na kar se Vi tako prešerno opérate ? ',Dobro mi gre to v možgane ; že zdaj se pripravljate in mislite, s kakošno zNijaeo se bo dete pred sodbo zagovarjali ; pa nič vam ne bo pomagalo Va,'e zagovarjanje." ',Kaj pa da ne,- vsak pošten človek je dolian ,se zagovarjati. Da pa kar naravnost govorim : ali mislite, da bodo sodniki Voronie & vi m besedam več verjéli, kakor mojim ? , 9Kako ste zviti! ali mislite da se bodete z zastaranjem otéli? Na to se zastonj zanašate . So hudodélstva, ktere nikolj ne zastarajo, in tako je Vaše. Prevdarite pa tudi to, da Vas bo moja tožba zopet med si,l'nike pahnila, izme d kterih ste se zgolj s hudodelstvom in s té m vzdignili da ste se tujega imena polastili. Pre vdarite, da sem jez edini sodnik , od ktereg a smete rešenje upati; ne odlašajte pa ne se me ni podvreči, sicer bo prepozno!" — ', Če bi se e Vaši sodbi podvreči mogel pravim pa, če bi se mogel, — ni pa še, d a se moram, — kdo mi je potem porok da kaj velja pogodba, ktero z Vami storim ? To izgovorivši je pogledal P a r a t i k i n oj stro v oči svojemu zoperniku in je vidil tolik o hJimbe in oholosti v njih, da je naenkrat spoznal pri čéni da je. Ponosno, da je Voroniče-v omolknil, je dalje govoril : „Gospod, ne udaxn se Vašemu nasvetu, kteri se ne sklada ne z moj o vestjo ne z dolžnostjo, ktero mi naklada spoštovanje samega sebe. Pa tudi potem še, ko bi se mogel hudodelca imeti, bi mi pravila mojega življenja ne dopustile, takemu nasvetu, kakore n je Vaš , se upati. Raj se podveriem sodbi, kakor pa bi svojo krivico s tem še večjo delal, da bi ostudno pohlevnost podpéral . To je in to ostane moj terdni sklep. Toi'ite me, to Vam je mogoče! Al moj sodnik ne morete biti ; za svoje sodnike spoznam samo kteri so od Boga in po dezelnih postavah kot' sodniki poterjeni ! l, Niste se še popolnoma zbrihtali, ljubi so- sed , reče Voroniéev zabavljivo,” in vedno še bledete kakor neumnež kteri hiti v svoje pogub ljenje. Jez sem merzle kervi in ogledujem to reč od tiste strani, od ktere jo bodete tudi. Vi ogledovali, kadar se Vaša silna strastljivost zopet vpokoji. Povejte mi jutro, kar bodete sklenili; po teni se boin ravnal. Ako pa ostanete pri svoje,m sklepu in hočete res sami sebe na kol pripraviti, se popeljem v Petrograd, da se ondi pogovorim z ministrom pravice in mu, povém, kar mi je stara Italijanka razodela, in m u spričbe pokaiem, kterih nihče obvréči ne more . Tudi šlahto umorjenega ruskega Semeniča bom. poiskal in zoper Vas napeljal. Več ni treba kakor ji reči, de ste silno bogati, in da gre Vaše bogastvo nji. — Ali nič ne odgovorite? Kaj hočem posneti iz Vašega molčanja gospod Paratikin ? ,a obstanem pri tein, kar sem rekel . Ako bi me bolj natanko poznali, bi védiH, da je moj sklep terden, kakor skala, ako se sklada z mo jim prepričanj eni . cc ,, Vašim prepričanjem? Oh, nesrečnei! spomni se le pretečenih časov! Dam Ti štirindvajset ur odloga, da premišljaš. Prevdari da Te čakajo na eni strani mirna in spoštovan a starost, na drugi pa Berda pokora in težke dela v rudnikih. Še enkrat rečem pomisli in voli po tem. To izo'ovoriv~i je šel Voroniéev po poti po kteri je prišel in je hitel k svojemu domu. V. En Človek dve imeni. Po Vor on iče ve m odhodu so razjedal e P r, r a t i k i novo serce dolgo dolgo neizrekljiv e britkosti serca, in skoraj bi ga bile premagale . To , kar je po Voron i éevu slišat in zvedi l je ponovilo vse rane njegovega serca in njegova vest, ktera je bila sicer vrast omamljena, pa ni .— kolj popolnoma ni počivala, se je zbudila z vso močjo v njegovih persih ; bilja je bila mord a kakor vse, kar je ravno pred z Voronieeve m doživel. Vero — to edino, večno tolainieo kadar se vidi človek v svojem obupu na kraj u svojega pogubljenja — je poklical na pomoč in šel v svojo kapelo ; prosil je Boga za milost in razsvetljenje in mu povedal s spokornim serconr svoje terpljenje, ktero ima in bo še imel prestajati. Vroče solzé je točil in to mu je dalo olajšanje. Okrepčan je zapustil sveti kraj in voljno pričakoval viharja ki je imel nad njega priti . razjasnjenje Paratikinovega nuAke ga sklepa, zakaj ni prodal za dnarje skrivnost i svojega hudodelstva, ktero bi ga bilo utegnil o ugonobiti, je treba braveom tega noža bolj natanjko popisati. Iz tega„ kar smo doslej od 'njega povedali, je lahko slednji spoznal, da sta bila v eni in tisti osebi, da tako rečemo, dv a človeka. Eden je bil hude kervi in strasti jiv, v svoji mladosti zanemarjen, v drubi sirovih ljud i in kterega serce je terdo, dostikrat nečlovešk o ravnanje zaterlo. Po posebnih nakljuebah je bil pa vendar v maisikterih ozérih bolj omikan, ka kor sicer ljudje 'njegove verste . Brihtnega um a si je vsako reč kmalo v glavo vtisnil in tudi z a vselej v glavi obderi'al. Tako se je naučil mnogo koristnih reči in več jezikov. Ko je bil še mladeneč ,. mu je serce silno težilo, da je tak o nizkega suinega rodú ; še bolj bridko mu je p a djalo da je mogel toliko pred svojini neusmilje kratim gospodom prestajati. Talno mu j e serce dvoje razjedalo : strašna serd do svojega zateravea in pa neberzdano brepenjenje p o svobodi. Dobro je previdil, da brez dnarjev svoboda ni mogoča. Zavoljo tega so mu bili svoboda in dnalji e n o. Iz tega, kako je svoj namen dosegel in svoje hudodelstvo skrival se je dala posnétl njegova previdnost in krepost njegovega serca . Med drugimi Zakladi, ktere je po svoje m umorjenem gospodarji pograbil, je bilo tudi veliko žlahtnih kamnov, kteri so njegovemu gospodarj u veliko veselje delali. Nakupoval si jih je dosti krat čez svoje premoienje. Da bi jih v dnar spravil in nič suma n e obudil , se je naredil P a r a t i k i n v bali; kupe vavca z Zlatino in nakupil si je še precej druzi h dragotin, da bi ga ljudje pravega kupéevavc a mislili in da bi imel več blaga na izbiro. Kupčija mu je dajala veliko dobička nazadnje j e začel res s takimi rečmi barantati. Z velikim premoirenjem in blagom zapusti Italijo in gre na Angleiko. Tu razširja svojo kupčijo bolj in bolj čez nekoliko let je veljal kot bogat moi v dueli bogastva. Hu.dod*lik je bil zdaj pošten moi'. — ,,0 moj Bog! je zdihoval večkrat, ,,e'e je teko lahko po ravni poti obogatét'i, _zakaj sem mogel po hudodelstvu na to pot stopiti. To Im dodelstvo me peče vse moje dni mi bo grenilo moje iivljenje in viivanje mojega premoženja . Od tega časa je skledi , se k poštenosti in čednosti vernici, — pač redko spreobernjenje hudobnih . Sam sebi je to obljubil in toliko ložeje je o mož beseda, ker je vera v njem se močno zbudila, njegovim sklepom krepost dala in jih stanovitne storila. Ker je bil ves pošten, so imeli lju.djé več več zaupanja do njega ; to mu je donašalo veliko dobička. Veliko svojega do— bička je daroval ubogim , kterhn je bil oče + V Londonu, glavnem mestu ángleikega kraljestv a kjer je prebival, je delil na skrivnem dobrote , posebno svojim rojakom . Previdnost je pa imel , da se jim ni rojaka razodel. Poslednje leta posebno je bil podpornik nekega Rusa , z imenom P ar at ik i n, starčk a kteri je pred dolgim časom v tujih deželah tako dolgo potrate delal, da je prišel nazadnje na beraško palico . Ker mu je K u s tro v toliko dobrot skazal, je hotel stari Ras, da naj se svojemu imenu odpové in se tako piše , kakor on . To je bilo K u s t r o v u prav priloino. Njegove ielje so se mu spolnile in imenovati se je zače l P a r a t i k i n a. Pa v sredi sreče in obilnosti ga je obšlo 'prav po gostem neizrečeno hrepenjenj e po domovini. Dolgo, dolgo je mogel samo hrepeuéti po nji, ker mu ni bilo varno, se 4m ' ver niti. Ali zdaj je imel pisma v rokah, ktere so ga delale drugega rodi. , po kterih je dobil drugo ime in p-o kterih je bil, tako reči, drug človek. Verne se tedaj po dolgem času v svoj o 3* domovino in si kupi, P ar a t ik in a se meno vaje, grajšino (Meč od svojega rojstnega kraja. To ga ni teiko stalo in od tistega časa je začel novi grajšak tako skrivno iivéti. Samotno je živel, ne zavoljo tega, da bi kaki nevarnosti s e odtegnel, ker se mu, kakor je mislil, ni bilo nobene več bati ; ampak zavoljo tega ker je samoto in stanovitno delavnost ljubil . Tak je bil moi, kterega je sovražno naklju.čje v njegovem mirnem iivljenja preplašilo i n žugalo, ga za vselej odpeljati izmed podloinikov kteri so ga senčno spoštovali in seúno ljubili . Para zkinova stanovitnost Joro,i~ev se pelje počasi v Petrograd. Kaj Stepanov pripoveduje. Starost je mogla Parat Hz i n a oslabiti, ali hitra razumnost, ktera zna prevdariti nevarnost , ki komu preti, in mu pomočkov v roke dá, se j i odtegniti, mu ni nič moči vzela. Previdil je posebno, da bi se v prisego in prazne obljub e svojega zopernika nikakor ne bil mogel zanesti . „Ako si ga tudi s kuponi zlata prikupim, ” si je ,,da songe meni tako nevarno pisanje, kdo mi je porok, da ne bo vedn o zopet in zopet kaj od mene terjal? Pervie, k o ga bo kak dolžnik terjal ; drugič, ko bo dnarj e zaigral, me bo pohlepnei zopet s svojim guganjem in stiskanjem nadlegoval ; moje premoženj e bo celo v njegovi oblasti in ko se bom nazadnj e poslednjega reparja znebil, me bo hudobci ven dar izdal in gosposki izročil, ktera me bo pote m huje deriala zavoljo tega, da sim V o r o n eva podkupoval. Nikadar ne! Preden se podverieni njegovim muham in njegovi pohlepnost i preden odkupim od njega rek'enje svoje, se izro čim rajše sam ojstrosti postav. Trideset let 'e obialujem svoje hudodelstvo in več dobrih de l govori za mene. Osoda naj razsodi ! Ko V o r oni e# e v drugi dan nič poročila n i dobil od Paratikina„ pošlje ves nevoljen svojega oskerbnika s t e p a n o v a k njemu z naročilom , naj mu odgovori samo d a ali pa n e, in druzega nič. Odgovor 'e bil še krajši od vpra anja . namreč ; ,,Ne ! ep anov se verne jaderno s tem odg o vorom k svojemu gospodarju in mu ga zvesto sporoči. Voronieeva je to silno razkačilo v svoji nevolji je dolili svojega oskerbnika da mu prinesel po volji odgovora. Spodil ga je od sebe in mu. zapovedal voz pripraviti , ker bo šel jutro od doma. S svojim naglim odhodom je mislil soseda ostrašiti in prisiliti, mu denarjev naše -teti, kolikor jih je terjal. Zvečer je poklical t e p a n o v a k sebi in mu je dajal svoje povelja. „Poslušaj me dobro tepec, mu reče, »in gorje Ji , ako ne storiš vsega tako, kakor Ti bom ukaal. Vsakemu sem povedal , da se bom prav hitro vozil, — noč in dan se bom peljal. Tebi pa povem, da bom le malo ur daljeé se peljal. Jú imaš popis moje poti, v kterein so vse poke in mesta, kjer bom prenočeval, zapisane. Ako pošlje gospod Paratikin, s klel-im imam poseben opravek, kaj k nam, se mora A l e k sj evié koj koj za mano pripeljati in m e poiskati. Potrebnih dnaljev mu boš ie dal. Zdaj pa pojdi in pokliči me ob šestih. Ko P a r a t i k i n nič ni poslal, odpeljal V o roni es ev drugo jutro, in je še vedn o upal, da se bo P a ra t i k i n njim pobotal k o vidi, da mu je resnica . Paratik'in ga je vida z okna, ko se j e odpeljal, in dasiravno je bil krepkega serca, s e je vendar . zlo ustrašil 9 ko je da ga gre njegov sovrainik ugonobit . Rad_ bi ga bil na zaj poklical, in mu še več dal, kakor je thja l da bi odvemil od sebe strah() nesrečo. Že je hotel svojega berzega konja obsellati dati in za njim derjat'i ; pa sramo'4t, in ponosnost mu sta pripustile, svoj tako krepko izrečen sklep tako nemoiko preklicati. Premislil se je in globoko zaničevanje svojega sovrainika mu je uter(rilo še bolj njegov pervi sklep. Sam je hotel biti, da bi pokojen svojo oso do premišljeval in prevdarjal kako bi bilo inorde mogoče se oteti. ii Ves zamišljen gre v bl r nji gojzd, v ktere ga je zašel nevedé globokeje globokeje tak o da nazadnje ni' védil, kje da je . Nekaj zatnni in ga zbudi iz njegovih misel in t e p a n ov Vo r on i eev ()v oskerbnik , je stal pred njim . Dasiravno je bilo to zlo neugodno .) vender ni hotel sluzabniku svojega sovrainika svoj dušn i nepokoj razodeti. Zahvalil se mu je tedaj prijazno, ko ga je tep a no v lepo pozdravil . Sicer je vedil od svojega sluiabnika, kteri je bi l ~tepan o v o v prijate!, da je to zvest in pohléve n človek, kteri govori večkrat z veseljem od Par a t i kin a in njegove dobrotlji v' osti do podložnikov, in da je ie velikrat zeljo razodel, da bi imel tako dobrega gospodarja kakor ga imaj o Par atikinovi. ljudje. V pogovoru je zvedel P aratikin, da je v svoji zamišljenosti čez mejo svojega posestva prišel in da je na vo r onié e v e m. ,Potem je začel t e p a n o v tudi od poti svojega gospodarja, in je rekel , da geli, da bi se dolgo ne verna, ker se, kadar ga ni doma, ne od dahne samo on, teinuč celo selo je veselo. ',Tvoj gospod je tedaj terdoseréen? ga vpraša Paratikin. „Terdoserčen! O, njegovo serce je kladvo ktero mora vedno pribijati. To vem jaz najbolje. Ne bom vam očital, gospod Paratik i n, pa reči vam moram, da mi je ‘Ta,'' včeranji kratk i odgovor strašno grmenje nad mojo glavo prinesel. Pa veder nisim jez dal tega odgovora ; samo sporočiti sem mu ga imel- e ne vem kaj imat+ Vi in moj gospod med sabo . Z naklepom meni ,zlo nevarm xni luga 9, in hoče, da naj ga z dnarji potolaiim .” V o r o nič e v vami i' uga ? Moj Bog , kaj hoče on, kterega nihče ne čisla in ne ljubi kterega nihče ne obrajta, kterega, premoi'enje b o skoraj na boben prišlo ; kaj hoče on vame storiti kterega vse spoštuje in ljubi, kteri stojite terdn o na svoji lasti, kterega posestvo in premoienje j e tako da mu ni nikjer para? "Ravno zavoljo tega mislim , je sklenil me ugonobiti'. Ali bi veij el š t e p a n o v, da me natolcuje, da sem pred skoraj tridesetimi let i šest sto ur dalječ od tod človeka umoril ? Komaj je slišal -gt e p a n o v te besede, mu je obšla ialost njegovo doslej veselo obličje . Paratikin ni vedli, kaj bi si mislil, ko m u oskerbnik tiho reče : „Ali on vas natolcuje moritve? — On! — Taka beseda bi ne smela nikolj iz njegovih ust priti ! "Kaj hočeš s tem reči' ? „Ali niste nikolj govorice slišali , da čak a mojega gospoda težko spraševanje pri sodbi? — "Že davno sim slišal po tihem nekaj tacega govoriti. 'Pa vém, kaj so take babje govoric e in ker Voronieeva tudi potem še niso k odgovoru potegnili , ko se je dm' vernil, sem imel vse za prazno besedovanje . In druzega tudi nič ni bilo menda ? „O, le preveč res je bilo! Če bi edil me ne bodete izdali Namesti odgovora j e polovil. P a r a t i kin roko na svoje serce . _Nadalje kaj anQ,v pripoéje. „Vsedite se k meni na ta štor, gospod P a ratikin, reče gtepano v. »Tu naji ne bo nihče poslušal. Ob kratkem bom govoril . Poslušajte tedaj :” „Kakih deset ur od tod je majhna graj šinic a v kteri prebiva vdova revnega gospoda . Tega gospoda so starki mojega njim tako nepodob nega gospoda zlo ljubili, in ko mu je bil sin ro jen 5 mu je bil Voroniéev, kteri je bil takra t komaj petnajst lét star, kerstni boter. Krnilo po rojstvu. Fedor a, tako je bilo sinu im e melje blagi gospod, in mati prevzame njegovo izrejo. Kot kerstni boter si je domišljeval V o r o n i č ev, da ima kaj oblasti do njega, lasi- ravno nista bila v nobeni dotiki med sabo . »Kot mladeneč se je soznanil F e d o r z M ahinko, ljubeznjivo hčerko neke vdove, ktera e imela tudi majhno grajinico. Strastna ljubezin ga uname do zale device in kmali tudi njo d o njega. Materama je bilo to ušee' in kmali j e "imenoval svet F ed o r a in Mahinko kot ienin a in nevesto. Ali za M a h i n k o ie davno V o ró niér e v o serce tildi gorélo. Obiskoval jo je prizadeval si je, ji dopasti ; pošiljal ji je dragih darov, in ker mu. jih je nazaj pošiljala, je m i 41, da bo berieje svoj namen dosegel, če s e je bolj derzno loti. Pa od jeze je z zobmi škrl pa" in sramoval se je, ko je Mahink a z goju— sobo se odpovedala njemu, kterega je celi svet čertil. Kanali potem naznani. F e.d or, da je M ahinki obljubljen. To mu je ~e le jezo unelo in slušal je, kakor je mogel, F e d o r a od tega zakona odverniti. Še celo kot nezvesto mu je černil 1 a hi n ko. Ko mu je pa F e d or na ravnost rekel, da je to le gerdo obrekovanje j e začela V o r o n i č e v a jeza s plamenom go Zapovedal je Fedoru z ojstrim i'uganjem, si to devico iz glave izbiti ; pa ta zapoved je bila bob v steno. F e do r mu je rekel sicer jezn o pa mlačno, da je ie toliko sam svoj . gospodar da mu ni treba tacih reči zapovedovati, in da b o storil, kar je njegova neprernenljiva volja. Po tem je zapustilFedor našo hišo. V or onicev nekoliko časa razsajal, potem je pa naglo se vpokojil, kakor če bi bil obialoval ta prigo dek. Prav dostikrat je priča mene, in kakor se mi dozdeva iz namena, prav lepo od F edor a in M a h i n e govoril." ',Dan poroke se je blial. Kar me poklič e neko jntro moj gospod k sebi. Sprejel me je priljudno, kakor še nikolj ne. „tepano v,” mi reče : ,,razialil sem v svoji naglici dobrega Fed o r a, in ko pomislim, kako dolgo je že njego v rod z mojim v prijatelstvu, mi je prav ial. Rad bi se z njim spravil. Ne spodobi se rni da bi šel sam k njemu, ga odpuanja prosit. V-tej skrinjici je vsakterih, in več tudi prav drazih reč i ktere sem namenil F e d o r u in Mahink i v mo iitveni dar. Pelji se Ti k Fédoru in obnašaj se tako, da bo uganil, da mi je i'al, da bi se rad z njim spravil, in da mu hočem mnogo lepih reči v dar dati. Pripelji ga sabo. Molči naj o tem, kar se je zgodilo, prejme naj moje da rove, potem pa naj gré spravljen od mene . ',Navajen, vsako povelje svojega gospod a natanko spolniti, zlasti kadar je šlo za kaj do brega — kar se je pa prav redko kadaj zgodil o — naprezem urno, se peljem k Fedoru, in ga najdem srečno doma . Povem mu vse, kakor sem vedli in znal, in ker me je dobro poznal, de nikolj neresnice ne govorim, je bil pripravljen se z mojim gospodom spraviti in pelje se Z. mano. Ves vésel tečem k svojemu gospodu , povedat, da je F e d o r prišel in kal«Anih mise l da je ; pa kako ostermiln ko najdem ko'vaéa našega sela in koeljaia Aleksjevi č a pri njem. Oba sta bila' malovredna človeka in vselej pripravljena, mojemu gospodu v vsaki hudpbii, bodi si skrivni ali očitni, voljno pomagati. Ko stopim v gospodovo stanieo, se zauzarnem ; tako se j e spremenil ta čas ves. Bled, razmer~én je bil oči so se mu strašno svetile izpod zgerbanéenega, čela." je Fedor tu? me upraša z votlim glasom . Rečem mu, da, in besede so se m i tresle. — „Pripelji ga v hišo, potem se pa poberi! mi reče Ojstro. „Urno mi mora' dela spisati, ktere morajo še ta mesec gotove biti . Dobro sem védel, da so to le prazne besede, d a bi. me Od sebe spravil . ',Le po tej poti reče in odpre vrata. Fe d or gre skoz nje in jez sem hotel za nji m iti ; pa kovač mi stopi na pot in reče osorno : ,Ali Ti ni Tvoj gospod nekaj ukazal? Pojd i kamor imaiti!” ',Da bi za mano ne pazili, grem v svojo stalile(); pa ni me dolgo terpelo v nji. Tiho odprem vrata in se splazim na mostovi. V hiši je bilo vse tiho, kakor v grobu . Že ko sem d4m1 prišel, sem vidil da so imeli vsi posli v najdaljnem kraji]. verta opraviti. Po perstih sem pritapal do vrat gospodove slanice. Vse tiho je bilo v nji, in zavoljo tega sem si mislil ; da so peljali Fedora v spodnjo hišo v najbolj zadnem kotu gradú , kamor so zvésti tovarši mojega gospoda zahajali. Nisem se motil in dobro priložnost sim imel vse viditi, -kaj se bo v sobi godilo. Dokler so starki mojega gospoda Živeli so igrali komedijo v nji. Ko pridem do vrat , najdem, da so jih hudobci-i pozabili zakleniti. Saj hudobnež ne misli nikolj na vse . Nihče me ni vin in slišal. V sobi ni bilo nikogar. Na sredi je stala s starim pisanim pertom pogernjena miza in dve luči ste gorele na nji. Tanina je bila, ker ni imela več, kakor eno samo okn o pred kterim ste pa dve košati drevesi rastle. Pri mizi je bil velik stol in malo preč od njeg a drug manjši stol. Priprava za pisanje in po miz i razstreseni papirji so delali sobo prav grozni sodni pisarnici podobno . ', Čez nekaj časa pride Voroničev v njo , njim pa Fedor. Kovaču in kočijai'u je ukazal v stanici pred sobo ostati . Ko je vrata zaklenil, reče F e d o r u, naj se vsede. F e d or se je sicer zauzel nad to čudovito ravnav o serca pa ni zgubil . Voroniéev ni imel druzega namena, kakor F e d o r a prisiliti, z lastn o roko podpisati pismo, ktero mu je hotel moj go spod praviti da bi ga pisal in v kterem bi pi sa da se M ahi n ki odpové zakon z njo pre kli'če in z eno besedo, Ma h i n k i vediti 6,', d jo je le za nos vodil in nikolj mislil ni, jo kadaj v zakon vzéti. Lahko si mislite, da je Fed o r zaničevanjem vse to poslušal , nazadnj e pa par besedi zinil, ktere so V o r o n i č e v o hlinjeno pokojnost zadušile. „Diši ali se pa tresi pred mano!” je zarohni1 nad Fedoro m. Fe do r skoči s svojega stola. „Gospod Vo r on i č e v, kako se prederznete tako govoriti ? Ako ste me iz tega namena poklicali in k sebi spravili, je Vaš namen tako zanikem kakor bedast; zarotim se Vam, da me ne bodete ne za en las od mojega sklepa premaknili ! Ko je vidil tako nepričakovano oporo F e- d or ov o, se je Voroniéevo v obraz strašno skremiil, in tresel sim se ie, da bo z nožičem , ki ga je v roki derial, Fedora sunil. Zasadil ga je pa s tako togoto v stol, da ga ni mogel udréti. „anikemei!” je zal:jul, da se je sob a tresla, „v svoje pogubljenje hitiš , ako boš tako z mano govoril . Moraš se Mahi n k i odpove— dati, zakaj jez sem jo sebi izbral! Ali me slišiš sebi sem jo izbral! Piši, sicer ne pride ' iv *z té sobe!” 9,Vašemu o ročjenm i'uganju se moram le smejati! je odvernil Fedor skoraj ravno tako togotno in jeze mu je šinila kri v lice. „Rad verjamem, da Vam ne manjka volje me umorit i pa premalopridni ste in prestrastljivi Fedor ni mogel vsega izgovoriti, V o r o n i eev je od zlobe in hudobe- unét zgrabil n a mizi letečo težko kamnito plošico in jo zadegá va-nj. Le pre dobro je zadel! Z razbitin), čelom iz kterega se je vlil mrk kervi, se je zvernH F e- d o r na tla. Slišal sem ga globoko sdihnit i potem je vse potihnilo v sobi. Samo padec zadetega F e d o r a je odmeval strašno po sobi . Nekaj časa je stal Voronieev sam, kakor okamnjen, se ozre od strane plašno -na svojo i'ertv o potem pokliče kovača in kočijaža v sobo, kterim a zašeptá par besedi. Omamljenega vzdigneta o d tál in neseta skozi majhne vrata na dvor po d drevje. Moj gospod se je usedel zopet k mizi in pokril svoj obraz z rokami. Tako je ostal dokler ni prišel kovač nazaj kteri je rekel z votlim glasom : „Mertev je ! ',Vse je tedaj proč! nm reče moj gospod ; ',to ni bila moja volja! Pa storjeno je storjeno!” ',Ko je to izgovoril, je zginil plah z njegovega obraza, na kterem je bila zdaj neka grozna zadovoljnost brati, da se je znosil+ Z velikimi koraki se je sprehajal po sobi . oéijai je spral kri po tleh, potem so pogasnili sveče in 49 zapustili sobo. Tudi jez sem prišel tako srečn o v svojo stan ioo, da me ni nihče vidil. „Čudite se morebiti, gospod P ar at i k i H , da sem mogel to prigodbo tako mimo gledati ! Tako naglo se je zgodilo, da se ml)rivec sa m ni nadjal. Moš ca je zletela iz njegovih rok kakor Usek.” ,Drugo jutro je pripovedoval kovač ljudem s sladkimi besedami prav žalostno prigodbo . ,Pomislite, ljubi moji," je rekel, ,,veeraj je bil blagi Fedor še piv in zdrav, danes je mertev , čisto mertev. Prekleti pijanec Aleksj e- v i e„ — da bi se v pekel pogréznil! Blag i F e d o r je prišel včeraj našega milostljivega gospoda obiskat ; naš gospod so iméli serčno veselje in darovali so mu veliko kaj lepih reči z a bliinjo poroko. Ves vesél se je vsedel blag i mladeneč potem v kočijo, v kteri ga je imel Meksjevi.é 4m ' peljati. O trikrat prokleti A l e k s j e v i ! Kdo bi si bil pa tudi mislil, da je pijen, kakor iibara. Ko je konje opravljal, je stal terdno, kakor nas eden, in skočil je pote m kakor mačka na svoj sedel . Pa zvunaj mu je šinila peklenska vodka (ganje) še le v glavo. V hudi luknji, ktera je posuta z ojstrim kamnje m kakor z iglami , zverne potepuh kočijo . F e d o r je padel ravno na čelo, razbije glavo in ob Miri skoraj da preci m ertev. Aleksj e v i č janec pa, kteri je bil vse té nesreče kriv, vstan e nepoškodovan; samo roko si je nekoliko zvil. Pijanci imajo posebno srečo . Ako bi bil nekolik o bolj na desno vozil, bi bil pravo pot zadel . Kočija je vsa v kosih in eden konjev tako dobro kakor inertev. a dnarje celega svéta bi netel biti v kočijaževi koži ; zakaj naš gospod še ne vé nič od te nesreče in kadar zvé ga bo razmesaril ! ,,Ta dobro izmišljena pravil a ktero so nalaš razširjali, je res skoraj vse ljudi, in ka kor pravijo, še cela nevesto nesrečnega e do- r a in njeno mater goljufala. Drugae je bilo pa s Fedorovo mateljo, ktera je mojega gospoda naravnost umorivca svojega sina imenovala, da siravno je točil priča njé mačkine solze . Očitno je rekla, da je bil njeni F e d o r ie mertev preden je hišo hudobnega V o r o nič e v a zap n stil. Samo prič ni imela in premalo natanko j e vadila , kako je bil umorjen . — Nesrečna mati ! Jez bi ji bil pač IahkQ vse natanko povedal : zakaj v kratkem sem po naklučjn tudi to zvedi], česar v začetku nisem vedli. Kovač namreč je bil v mlado devico zaljubljen, ktera je v moje m varstvu. Nji je povedal enega dné nekaj v pijanosti nekaj pa iz jeze zavoljo premajhnega plačila, ktero mu je dal V o r o n i e' e v za njegovo hudodelno pomoč, bolj natanko, kako je. Fe l o r umeri. F e d o r namreč je bil, ko sta ga iz sobe nesla, nevarno ranjen, pa inertev ni in morebiti je bilo e mogoče, ga otéti. Ker se je pa moj gospod bal, da bi ga Fed or ne izdal je dal, gnan od strahú in sovraiftva, hudodelstvo popolnoma dokončati, in tako jebil nazadnje n e inorivec iz strasti, ampak morivec iz namena. — K njegovi sreči so ostale té resnične besed e samo govorica. F e d o r o v a mati je poskusila sicer zoper Voronieeva pravdo začeti; pa samo potem je smela upati, da bi kaj opravila, če bi ga kar pri cesarici tohla. Al v Petrograd je bilo daljee in dalje'(',', dnarjev pa ni imela za tako dolgo pot. Z ialostjo se je tedaj vanala za zdaj te pravice zoper' morivca svojega sina in svoje sreče ; pa svojo serd je razodévala v vsaki priloinosti krepko in stanovitno. — Zdaj gospod P ar at i k i n poznate tistega, kteri Vas hoče moritve obdolilti, tako dobro kakor jez. Vi ste edini moir na zemlji kte!.emu sem smel to skrivnost razodéti, ktera me je skoraj zadušila. Zdaj bom imel bolj lahko serce, ker sem jo poloiil na serce nza a kterega spoštuje vse dalječ v okrogu." 4* P a rat i k i n je poslúal pazljivo dolgo po vest, in ko je t e p a n o v nehal pripovedovat i je molčal nekaj časa. Na obrazu se mu je bralo , da mu gre važna misel po glavi. Potem je re kel : „AIi meniš, da se pelje Voroniéev urno proti Petrogradu ? t e p a n o v mu je rekel, da ne, iz uzrokov, ktere verno, in podal mu je spisek mes t in graWn, v kterih bo njegov gospod postajal , in pristavil je, da je cela česa posuta z dobrim i Voronieev im i prijatli, kteri ga bodo z lovom in igranjem zaderievali. misliš, da bi e d or o v a mati sdaj še se lotila tožbe zoper Tvojega gospoda, če bi i i kdo dal potrebnih dnarjev za pot v Petrogra d in če bi jo kdo priporočil s pismi v tem mestu. ? Ne eno uro bi ne odlašala, in blagoslovila (egnovaIa) bi tistega, kteri bi ji mogoče storil dušo svojega sina s kaznijo njegovega umorivea vpokojiti,” je odgovoril t e p an o v . Ko si. je dal P a r a t i k i n natanko povedati kje F e d o r o va mati stanuje, in ko je zvedil , da sta kočijaž Al eksj ev'ie' in kovač, Voroni č ev a pomagača še vedno v selu. in v službi svojega gospoda, je obljubil oskerbniku, da n e bo skerbel samo za njegovo varnost v tem, ko bo napeljal pravdo zoper V o r o nič e va ampak tla ga bo tudi o pervi priložnost iz oblasti ne usmiljenega gospodarja oprostil. Potem sta se poslovila in šla vsak po svoji poti , da bi nihče kaj napčnega ne mislil od liju . Paratikin pik cesarici. Zvečer druzega dné je sedel P a rali k i n pri svoji mizi in pisal. V kratkem je pripravel vse, kar mu je moglo na sercu. lei'ati 3 govoril je s F e d o r o vo materjo, vidil solze njene hvaleznosti, da ji hoče pomagati ; preskerbel j o je z barji in priporoeivnimi pismi do svojih mogočnih prijatlov v Petrogradu, kteri bi staro gospo o pravem času k cesg4ici peljali. In .nesrečna mati je bila ta čas s poštenim možen , ktereg a ji je Paratikin za tovarša dal, že na poti v glavno mesto ruskega cesarstva. Perva stopinja je bila storjena ; ali druga in naj vaineja je še čakala P a r a t i k i n a. Pripravljal se je za njo, ne brez notranjega borenj a ii~ strahú, pa ves udán volján . Pismo, ktero je ravno zdaj pisal, je bilo pismo na tadanjo ce M sarico neskončnega cesarstva Kata r i. n o U Takole je bilo : Premilostljiva mati ruskega naroda . Naj , hudobneji vseh Vaših podložnikov pad e na kolena pred Vašim Veličanstvom, Vam svoj o hudodelstvo razodeti. Ruski plemenie' iz starega plemenitega rodú, moj gospodar in gospod, je izdihnil pred kakimi tridesetimi leti v nekem ,gojzdu na Italijanskem ustreljen od tolovaja, kterega sem jez najél. Umeri je kot iertva (ofer) najgerje strasti, pohlepa, s kter o se je še maševanje za terdo , morda nečlovešk o ravnanje zedinilo. Ne postavljam bolj natankih okoljnost te umoritve pred oči Vašega Veličanstva ; jezik se bradi to grozno prigodbo bolj natanko popisati. Huda vest me je kaznovala, n e pa sreča. Pridobil sim si pozneje s poštenostjo veliko premoi'enje, kterega kervavi začetek zl o obteuje , mojo dušo. Prederznem se k nogam Vašega Veličanstva položiti prepis testament a ki sem ga spisal koj, ko sem se v svojo do~vino vernil in hraniti dal sodniji mesta tistega kraja, kjer prebivam. To kar sim v testamentu s svojim premoienjem storil, priča, da ne pričakujem sivih let k svojemu kesánju. Denarji zavoljo kterih sem hudodelstvo storil, gréjo p o pravici dedom (ér1oxr~) mojega nesrečnega gospodarja, ie jih še kaj ivx. Popraševal in popra'eval sem po njih, pa bojim se, da so po medi. Dobiček svojega pridnege in delavnega iivljenja vóljim bolnišnicam in &iroma:snicam mesta Kaluge.' Té poslednje vošila sivega moiá se bodo pa samo potem spolnile, če jih vaše veličanstvo premilostljivo poterdi. Od tiste minute, ko se obtoiujem, ni nič več mojega ; ta moja izpoved naredi vaše veličanstvo za sodnika čez moje premoženje in čez moje 'ivljenje . Doslej sem se odtegnil ojstrosti postav in sra moti sem odšel ; ali moja s hudodelstvom obte da'a ni mogla uiti hudi vesti in s hud o vestjo sem starost doživel, dasiravno se zd i da je Bog moje globoko, dolgo kesanje milostljivo sprejél, ker me je spoznal za vred nega,, da sem z dobrimi deli že zdaj nekaj svoje velike krivice zbrisal, da imajo blagoslov in dobre dela pod mojimi s kervijo omada'evanimi rokami teknejo, da brišem solze svojih bratov in zboljšujem stan svojih podloi'nikov. Pa vendar me toži moja vest neprenéhoma in terpinči podnevi in ponoéi, in še le sedaj, se m i zdi, nehava me oporninjati, ko sen] storil stopinje , elovekim postavam svoj dolg plačati. éči smem, da izhaja ta izpoved skoraj popolnoma iz moj e lastne volje! zakaj molčanje nekega moza, kter i je sam s krivico obloi'en, kteri je po naključjuzvedil , kak4nega rodú da sem in kteri me hoč e iz pohlepnosti izdati, bi jez ta čas lahko kupi l in s pismi in listinami, ktere so mi bile prosto voljno in pošteno izročene , bi lahko svoj prav i rod skrival. Pa v i'uganju še terdovratnejega hudodelca kakor sem jez, spoznani opomin ne bes, da naj tudi človeški pravici ne kratim tega kar od mene terja. Premilostlji.va Mati! z enakim častenjein in z enako podložnostjo boru sprejel vaše povelja, in bodo naj kakoršne koli. Ako me vase preblago serce po tej prostovoljni' izpovedi in zavoljo nekterih dobrih djanj, ktere mi je božja milost storiti pripustil a spoznalo odpúenja vrednega, naj bodo dnev i ktere mi je še živeti, blagoslovljenju núe cesar ske matere posvečeni. Ako pa ukaže, me kaz-. novah, bom prestal kazen s tisto sočnostj o ktere upam od usmiljenja večnega Vaš i. t, d. "rnkin. Ko je to težko pismo dokončal, se je ozerl s po$inimi očmi v nebo. Potem ga je zloiil , zapečatil in izročil poslu (potu.), kteri je čakal in se z njim naravnost v Petrograd peljal. IX. Kdor drugim jamo ko lje sam va jo pade. Voroniéev se je vozil lepo počasi. Perve dni je vedno čakal, kdaj mu bo P ara t ikin p i sal ; ko je pa zastonj čakal, bi ga bila gnal a serd in poielenje, se nad njim znositi, bolj urn o naprej, ako bi ga ne bile spotoma v grašina h kjer se je oglašal, vsaktere veselice zaderievale. Tu so imeli lov, tam vesele družbe z igro in ne tem ne enemu se ni mogel ubranit i ker je bil velik prijatel obojega . Verh tega je naklueje bodo, da je imel celo pot v igranju. srečo, ktera mu. je sicer vedno fige molila. Veliko dnarjev je priigral in to ga je nekoliko to - IaMo, da ni dobil Par-atikinovih rubeljnov . .`udi misel, da živi P a r a t i k in v neskončnem strahú in da ga bo gotovo zakopal, je dél o sercu kakoršno ` je bilo Vo r o n i č e v o preveč dobro , da bi ne bila e cehi njegove pohlepnosti omamila. Po silno prijetnem in veselem 'potovanju j prišel nazadnje dosti pozno v Petrograd . DoaiMjeval si je v svoji samoljubnosti, kaj b o opravil, kako ( ne bodo v velikem mestu nič druzega govorili, kakor samo od njega, ki je razodel hudodelstvo, ktero je toliko in toliko let skrito bilo. Tako nepoterpeiljiv je bil, da s i skoraj ni oddihljenja privoš"il, ampak koj se j e dal pri ministru pravice napovedati. Kako mu je serce veselja poskakovalo , ko ga je spusti l minister koj pred-se ko so mu njegovo ime imenovali . Peljejo ga v ministrovo sobo in ogovori g a tako svesto , kakor =i, kteri je prepričan, d a mu bo zlo vstregel ; obširno in grešimo začn e svojo povest in komaj imenuje P ar at i k i n o v o ime in saéne njegovo hudodelstvo razkladati, ka r mu reče minister : ,,Ali od P aratikina nam hočete pripovedati? Zal mi je, da prepozno pridete. To staro hudodelstvo smo že iz boljeg a vira zajéli, namreč Pa ratikin sam nam ga je povedal. Popraevali in spoznali smo, da je vse ris , kar je povedal, tudi to, da je z dobrim i djanji , dobrotami in osrečevanjem ljudi si prizadeval, svojo hudo krivico zmanjšati hi da se je z deželo samo, ktero je zlo razalil, z dobrimi djanji spravil. Modrost nase presvitle cesarice in njenih svetovavcov je zavoljo tega kakor tud i ker zastaranje za-nj govori, spokornemu grešnik u odpustila. P a r a t i k i n u je prizanešeno in to smo mu tudi ie naznanili. Ne gre tedaj ne xn eni , , ne Vam, več o tej reči govoriti. — Morebiti bi mi pa še kaj druzega, radi povedali gospod Voroniče v ? Ko mu je minister tako naglo zavell govor jetije, na ktero se je tako skerbno pripravlja l je ostermel Voronieev tako -da je stal kakor steber, molčé pred njim. Vidil je, da je vse njegovo skrivno in počasno potovanje zastonj . Preklinjal je sam pri sebi svojo počasno vožnj o in rad bi bil Le zopet iz ministrove sobe, rad celo iz Petrograda, kjer mu je tako spodletelo. Minister je vedno čakal, da mu bo š e kaj povedal. „Ali mi sicer nič nimate razodeti ? ga vpraa minister nekoliko bolj ojstro . „Prúlahtni gospod, samo priporočiti se Va m e imam,” je jecljal V o ro niče v. ',Pomislite dobro, gospod! Ali mi nimat e še nekaj povedali?" je prašal minister še bolj ojstro in upre svoje oči stermo v Voronié e- v o v obraz. ',Prav res, gospod minister druzega , ni č am,," mu . odgovori tá precej odkritoserčn o ker se nič hudega bal. ',Vam pa jez povem, gospod V o r o ni. e v " 'e rekel minister s stresnim glasom. „Vi ste umorivec mladenea F e d o r a . Mati nesrečnega mladenea Vas je zatohla naši presvitli cesarici . Vaša pomagača Al eksjevie in kovač Dimi tri sta zaperta in sta svoje hudodelstv o obstala. Vse smo zvedili , utajiti ne morete nič . Že več tednov Vas zasledujejo služabniki pravice. Tako dobri ste bili , se sami izročiti, č e ravno ne s svojo voljo+ Ne govorite nič vee - Vaša obsodba se ne da več prem.eniti. Postava zna spokornemu hudodelcu odpustiti, kteri je z dobrimi deli svojo krivico zbrisal. Terdovratnega hudobneža pa, za kterega ne govori nobena čednost, nobeno kesanje, nobeno lepo djanj e bo zadela vsa ojstrost sodbe!” Pozvonil je, in straža pride v sobo . ',Peljite mi tega hudodelca na terdnjavo ! je rekel minister. „Poglavar ga bo prev zél . ” O odhodu je preklinjal tako ujeti V or o n i- e e v tisto uro, ko se je zarotil, da bo P a r a-ti k i n a ugonobil . Ker je vidil, da je temu vse spregledano, ga je ~e huje obup razjedal. Ker so bile priče tu, sodno preiskovanje n i dolgo :terpélo. V o r o n i č e v a in njegova pomagača so obsodili za vse dni k teikim delom v sibirskih rudnikih . Voronieeve posestva so vzeli skoraj vs e njegovi dolžniki. Ostanek premoženja je pa dala cesarica Fedorovi materi za čas njenega ii'v- Ijenja. P a r a t i k i n — kterega pervo delo je bilo , _ t e p a n o v a kteri mu je toliko vstregel odku piti in za njegove prihodnje dni lepo posker beti, je sivel še več let v pobo'nosti in dobri h delih, kakor pred. Rusii imajo to zgodbo e v dobrem spominu in prav dostikrat si krajšajo dolge zimsk e večere z njo. Stran . I. Postilijon in stréi'e 3 II. Dvajset let pozneje . . . 6 III. Slab in dober gospodar . Sovrakvo med njima in kaj iz njega pride . . 13 IV. Staro hudodelstvo je razodeto . 21 V. En človek — dve imeni . . . 32 VI, Paratikinova stanovitnost. Voroničev se pelje počasi v Petrograd. Kaj Stepanov pripoveduje 36 VII. Nadalje, kaj Štepanov pripoveduje 42 VIII. Paratikin piše cesarici . . . 53 IX. Kdor drugim jamo koplje a-njo pade 57 Natisnil L. Rud. Milic v Ljubljani .