Poštnina platana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK . Pogosto nas strah pred zlom pripelje še v hujše zlo. BOILEAU, francoski pesnik (1636—1711) Leto X. V Ljubljani, 6. oktobra 1938. štev. 40. »DRUŽINSKI TEDNIK« lzha|a »sak četrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27(111. Telelon St. 53-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: za */« leta 20 din, ‘h leta 40 din, ‘Ji leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 Irankov, v Ameriki 2‘/j dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nelrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgcvore |e priložiti za 3 dinarje znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 milimetrov) din 7'— Med o g I a e I stane vsaka petitna vrstica din 4‘50. — Notice: — vsaka beseda din 2'—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0'50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. Danes: Nekrvava giljotina S slikami (Gl. str. 4) KV Ljubljani, 5. otkobra ončano je. Globoko si je oddahnil trpinčeni svet, neznosna noč-ha mora se je izgubila j)red žarki Shajajočega sonca, v cerkvah molijo zahvalne molitve in sveti oče je poslal težko preizkušeni češkoslovaški papeški blagoslov, Mir, ta najdražja dobrina človeštva, je rešen! Tako ali podobno je ves svet olajša-1,0 sprejel vest o drugi češkoslovaški kapitulaciji v teku zadnjih desetih dni, 0 njenem brezpogojnem pristanku na monakovski sporazum štirih velesil. Pisec teh vrstic si ne domišlja, da ihia šesti čut in da sliši prhutanje kril ar|gela miru. tam kjer skoraj vsem drugim udarja na uho zgolj bobnenje topov. Kljub temu misli, da mora po svoji vesti napisati nezaslišane besede: Vse te dni groze in strahu smo resda doživljali strahoten naskok na naše živce, toda vojna, nova svetovna vojna z granatami, strupenimi plini in bomb-hiki še ni grozila; stala je ves čas Pred vrati, a vrat ne bi odprla, vsaj zdaj še ne. Pisec se še posebno dobro zaveda nezaslišanosti takšne trditve v času, ko so ljudje trepetaje prisluško-yali glasovom iz etra, trgali kolporterjem posebne izdaje časopisov iz rok in dvigali denar iz bank; kljub temu vztraja pri tem, kar je zapisal. Svojo trditev bi skušal tudi dokazati, toda zadeva je prekomjjlicirana, da bi se dala na kratko obdelati v okviru tega članka. Morda bo ta njegova nedokazana trditev piscu v škodo; morda se hudo njegovi bralci s prezirljivim posmehom odvrnili od njega: njegovo neomajno prepričanje je, da vojna z a zdaj še ni bila pri nikomer na programu, vzlic drugačnemu videzu. Samo en moment naj v zvezi s tem omenimo: Italija ni niti v najhujših dneh krize mobilizirala... Čutili smo se dolžne svojim bralcem in samim sebi, da zapišemo gornje besede. Kajti prav tako, kakor si ni-Smo mogli misliti, da bi bil te dni Zaradi sudetskih Nemcev evropski mir nesno ogrožen, prav tako ne moremo danes verovati, da bi bil diktirani mir trajen. Nemara mu prihodnje mesece ne bo grozila neposredna nevarnost ravno v Srednji Evropi; saj je vojnih kali žal še zmerom na prebitek tudi drugod — na primer na Daljnem vzhodu. Izločitev Rusije iz Evrope da-Je misliti. Bojimo se, da niso monakov-ski sklepi tudi za nas v Evropi dvorezen nož. Kajti če se začne vojni po-žar širiti v Aziji, kdo nam je j>orok, da ne bodo plameni objeli tudi nas? Zato naj nam bralci ne zamerijo, da ne moremo monakovske mirovne Poslanice sprejeti s tistim neskaljenim občutkom zadoščenja, ki so ga nekateri listi tako polni te dni. Sudetski problem je torej urejen. Češkoslovaška je dobila iz Monakovega Svoj drugi ultimat, to jx»t od Chamberlaina. Navezana sama nase, zapuščena od vseh, ni imela izbire: v j)e-tek je praška vlada kapitulirala. V Mo-nakovem zbrana četverka — Chamberlain, Daladier, Hitler in Mussolini — se je v nekaj urah sporazumela zastran stvari, ki ji prej cele mesece Evropa ni videla izhoda. Obveljal ni Berchtesgaden in tudi Godesberg ne; toda vse kaže, da je Monakovo mnogo bliže drugemu kakor prvemu. »Vse kaže«, smo zapisali zato, ker pravega Se danes ne vemo; diplomacija še zmerom ni pokazala vseh kvart, zlasti najvažnejše ne: avtentičnega zemljevida čsl. koncesij do tega trenutka še nismo imeli pred očmi. I. oktobra so začele nemške čete korakati v prve predele odstopljenih sudetskih dežel: natanko tisti dan, kakor je Hitler vnaprej napovedal. Fiih-rer je zmagal tako rekoč na vsej črti; Monakovo je ime njegovega največjega dosedanjega triumfa. Monakovo je ime tudi naj večjega Chamberlainovega triumfa. Tako so Vsaj pisali do malega vsi angleški listi. Chamberlain je rešil mir sveta. —Daleč od Monakovega, še dalje od Pariza in Londona, se pa zvija v krčih Preporoda narod, majhen na zemljevidu, a velik po duši, narod, ki bi brez hjegove daritve tudi Chamberlainove-Ba triumfa ne bilo. Tri mesece je monakovska konferen-ca dala rok praški vladi, da uredi svoje razmerje do čsl. narodnostnih manj-Sin. Ce ne pride v tem roku do spo-'azuma, bo konferenca štirih brez pri-z*va diktirala, kaj in kako. Poljska ni čakala, da bi ta rok prehitro potekel. 1. oktobra je poslala PO MONAKOVSKEM SPORAZUMU Prvemu valu navdušenja se že pridružuje neprikrita skepsa Pragi ultimat: zahtevamo takojšnjo izročitev Tješina. Praška vlada je odnehala: danes je Tješin že v poljskih rokah, prihodnje dni bodo pa likvidirani še poslednji viseči problemi med obema državama. 2. oktobra nov ultimat: Madžarska terja svoje manjšine. 3. oktobra poslednji (?) ultimat: Slovaška zahteva avtonomijo. Med vsemi temi zahtevami je nedvomno najznačilnejša slovaška: ali ni mar zanimivo, da bi se Slovaki zadovoljili s takšno avtonomijo, da bi osrednji vladi ostale pridržane vojska, zunanja politika in finance? Saj je sicer vendar baš finančna samouprava ena izmed največjih zahtev vseh avtonomistov... Observer Zakaj je odstopil V soboto 1. oktobra, na dan, ko je bilo navdušenje Angležev nad. Cftiim-berlainovim triumfom na višku, je Reuter sporočil presenečenemu svetu nepričakovano novico: Britanski mornariški minister Duff Cooper je odsto- ka. Danes lahko ugotovim, da je predsednik vlade sprejel mojo ostavko z vidnim olajšanjem. Vedno sem mislil, da velja za našo politiko načelo, da si morajo biti drugi narodi vedno na jasnem in morajo vedeti, kaj nameravamo v določenih okoliščinah storiti. V tem mojem prepričanju me je utrdila zavest, da morda ne bi bilo prišlo do svetovne vojne, če bi bila Nemčija leta 1914. jasno vedela, kako se bo zadržala Anglija. Mislim, da je bila velika napaka naše zunanje politike, da tudi zdaj tega nismo storili. Cele .štiri tedne smo zamudili. Bele v zadnjem trenutku, a še to v skrajno negotovem tonu je Anglija izjavila, da se je pripravljena boriti proti temu, da bi ena sama velesila s svojo oboroženo močjo obvladala vso Evropo. Za preprečenje vojne bi pa bila ena sama zanesljiva pot, a to je čvrsto in odločno stališče Anglije. Ko so se ministri vrnili z dopustov in zbrali informacije z vsega sveta, je postalo jasno, da grozi nevarnost vojne Za konec septembra. Takrat bi bila morala Anglija jasno in odločno nastopiti. Berlinu bi bilo treba od vsega začetka natočiti čistega vina. Kakor se leta 1914. nismo borili samo za Srbijo beden izmed zaveznikov, pa tudi nihče izmed malih narodov ne bo več zaupal, temveč da se bo vsak otresal njenega prijateljstva in zavezništva, ki se utegne, kakor kaže primer Češkoslovaške, v najbolj kritičnem in odločilnem trenutku pretvoriti v izdajstvo. Cjlaswi časapisfa PO IZVRŠENI DARITVI Iz naslovov čsl. listov: Pred vsem svetom svečano-protestiramo proti sklepom monakovske konference, ki je odločala brez sodelovanja najbolj prizadetega partnerja, brez češkoslovaške države... Še zločincu nihče ne odreka pravice, da povzdigne svoj glas v lastno obrambo... Francija, država, ki ji je ČSR 20 let brezmejno zaupala, tako zaupala, da je zaradi nje pred 4 leti odklonila za 25 lpt predlagani nenapadalni pakt z Nemčijo; Francija, ki nas je vse do zadnjega trenutka bodrila, naj ne odnehamo preko naših 4 desno: Dober narod, miroljuben narod, narod poln vere mora vnovič na Golgoto, da odkupi mir Evropi. (»Narodni lis t i/a) Odslej ne bomo verjeli nikomur več razen samemu sebi. 10 milijonov nas je in ne bomo izginili... Pokazali smo svojim zahodnim zaveznikom zvestobo, kakršne ne pozna zgodovina. Bili smo lojalni tudi do svojih nasprotnikov. To nam bo naš jjonos v bodočnosti. Odslej se bomo ravnali samo po naših lastnih interesih. (»Venkov«) Po vrnitvi iz Monakovega je Chamberlain izjavil navdušenim Londončanom: »Mir našega časa je rešen, in to je časten mir.« Skoraj iste besede je rabil Disraeli pred 60 leti, ko se je vrnil z berlinskega kongresa. (»Politika«, Beograd) (Kongres 1. 1878. je dal Avstro-Ogrski mandat, da zasede Bosno in Hercegovino. Iz te zasedbe se je leta 1908. rodila aneksija Bosne, iz aneksije pa leta 1914. svetovna vojna. Op. ured.) Če bi vse države, ki imajo pri svojih sosedih manjšine, hotele zanje skrbeti tako, da bi jih anektirale, bi vojn ne bilo nikdar konec. (Iz pariškega katoliškega dnevnika »La Croixanskemu in za to načelo mora biti Anglija vedno pripravljena iti v boj. Tistega dne, Uo ne bomo pripravljeni boriti se la tako visoke ideale, tistega dne bomo izgubili svoj imperij, svojo svobodo in svojo neodvisuost. Chamberlainov govor je v Nemčiji le še bolj utrdil prepričanje, da Anglija ne misli zares. Nemčija je začela popuščati šele takrat, ko so bili na mojo zahtevo storjeni prvi energični koraki in odrejena mobilizacija angleškega vojnega brodovja. A še pot-m je bil Chamberlainov uspeh v Monakovem mir, kakršen bi se mogel diktirati samo v vojni popolnoma jioraženemu nasprotniku. Duff Cooper se je dotaknil nato nem-ško-angleške deklaracije, ki sta jo v Monakovem podpisala in objavila Hitler in Chamberlain. Chamberlain je na ta daljnosežni dokument dal svoj jiodpis, ne da bi bil poprej -prašal za mnenje vlado in ne da bi se bil jioprej posvetoval s francoskimi zavezniki. Tudi se mu ni zdelo potrebno, da bi vprašal za mnenje strokovnjake zunanjega ministrstva. Prav tako je docela ignoriral vlade doininionov. Edini rezultat te jjolitike je, da je prišla Anglija ob ves svoj ugled in da ji no- eksistenčnih meja; Francija, ki nam je do zadnjega svečano obljubljala, da bo izpolnila svojo zavezniško dolžnost — ta Francija ni držala svoje besede... Vsi so nas zapustili. Zdaj bomo sami, a zedinjeni. Ohranimo upanje v bodočnost... češkoslovaška ne obtožuje Francije, ker se ni hotela zanjo boriti, temveč zato, ker ni o pravem času povedala, da se ne bo zanjo borila. (»Lidove Novinyt) Kvišku glave! Premoč naših nepri-jateljev, še več: premoč tistih, ki smo jih doslej imeli za svoje prijatelje, nas je prisilila, da smo pristali na žrtev. Ne sklanjajmo glave, naša čast je čista. Hoteli bi, da bi isto mogli reči tudi o drugih. (»Češke Slovo«) Včeraj smo videli v češkoslovaških mestih in vaseh može s solzami v očeh. Ne sramujmo se jih. Čehi so tisočkrat pokazali, da znajo žrtvovati svoje življenje. Čsl. žrtev je odkupila milijone človeških življenj. Naša mala država je velika pred zgodovino. (»Prager TapblatU) ČSR je morala pristati na mona-kovski diktat. Delavci, ostanite mirni in opravljajte vsak svoje delo, da ne oslabite države. (»Pravo Udu«) Dogodki zadnjih dni 28. SEPTEMBRA Sestane se britanski parlament. Senzacionalna izjava g. Chamberlaina o Hitlerjevem pristanku na konferenco štirih v Monakovem. Delirij navdušenja med poslanci: mir Je rešen. Odgo-ditev zasedanja na jKinedeljek. 29. SEPTEMBRA Sestanek med Hitlerjem, Mussolini. jem, Chamberlainom in Daladierjem v Monakovem. Po osemurnih prijateljskih razgovorih sporazum: pristanek na Hitlerjev ultimat zastran zasedbe Sudetov 1. oktobra. Rok praški vladi, da v roku treh mesecev uredi vprašanji jioljske in madžarske manjšine, drugače bo »četverka« sama diktirala Pragi. Praška vlada je smela sodelovati pri sestanku samo kot opazovalka. Izločitev Rusije iz Evrojje. 30. SEPTEMBRA Na Chamberlainov ultimat ČSR pristane na monakovske sklepe. Narodna žalost na Češkoslovaškem. Triumf v Parizu in Londonu. Napoved pakta štirih. Chamberlain se pred odhodom iz Monakovega sestane med štirimi očrni s Hitlerjem. Ugibanje o sklenitvi zvezne pogodbe med Nemčijo in Anglijo. Triumfalen sprejem Chamberlaina in Daladierja v Londonu in Parizu. 1. OKTOBRA Nemci začno postopno zasedati sudetske dežele. Ugibanje o zemljevidu čsL koncesij. Odstop britanskega mornariškega ministra Duffa Coopra. Praga pristane na poljski ultimat O' odstopu Tješina. Glasovi o odtujitvi med Londonom, in Parizom. Prvi skeptični glasovi o monakovskem sjx>razumu. 2. OKTOBRA Poljaki vkorakajo v Tješin. Henlein imenovan za državnega komisarja sudetskih dežel. Glasovi o senčni strani monakovske-ga diktata se množe. Madžarski ultimat Pragi. 3. OKTOBRA Sestanek sj>odnje zbornice. Odstopi v-1 ši minister Duff Cooper utemeljuje i svoj odstop in napada Chamberlainovo zunanjo politiko. Velik Chamberlainov govor o dogodkih zadnjih dni. Sočustvovanje s Čehi. Napoved nadaljnjega oboroževanja... Govori ojx»zicio-nalnih voditeljev Attleeja in Sinclaira in bivšega zunanjega ministra Edena. Zasedanje Sudetov poteka brez incidentov. 4. OKTOBRA Daladier poroča v poslanski zbornici o zadnjih dogodkih Velikanska zaupnica vladni zunanji politiki: 555:75. Proti zaupnici glasuje 73 komunistov; in dva druga poslanca, med njima1 skrajni desničar Kerillis. Glasovi o vrnitvi nemških kolonij. Rekonstrukcija češkoslovaške vlade. Francoska vlada sklene priznati aneksijo Abesinije. VztMdi dnevi... Čudni so bili pretekli dnevi. Dnevi med vojno tn mirom. Od svetovne vojne do danes nismo tako segali po časopisih kakor prav zadnje dni, in ne daj Bog, da bi zaradi takšnih poročil morali spet kmalu segati po njih. To je želja nas vseh! Pretekle dni smo preživljali živčno napetost, kakršno poznamo le iz časov vojne. Celo hujše je bilo. Zdaj se nam je zdelo, da je to groza brez konca, v vojni je bil pa konec z grozo. Pretekle dni so to napetost preživljale družine, milijoni družin, da, skoraj vsa Evropa, in vse je s skrbjo in grozo pričakovalo strašnih dogodkov... Srečavali smo po cestah Ijmli, ki so kar požirali časopise, videli smo, kako so se ljudje tresli za denar in kako so se v svoji zbeganosti začeli zalagati z živili, videli smo, kako so pred izložbenimi okni študirali zemljevide Evrope. Takšna je bila psihoza, takšno razpoloženje Evrope, ki je po vojni verjela v večni mir, v kulturo XX. stoletja in v zahodno demokracijo. Takšno je bilo razpoloženje tiste Evrope, ki je leta 1918. naivno verjela razlagam prav tako naivnega vseučili-škega profesorja iz \Vashingtona, pokojnega Woodrowa Wilsona, tedanjega predsednika Združenih držav. Naivni ljudje so včasih tudi srečni. Čeprav naivni, smo si te dni po konferenci štirih gospodov v Monako vem oddahnili, ko smo slišali, da so v Monakovem sklenili, da bo — mir. Veseli smo bili vsaj za trenutek in pozabljali smo pri tem na tistega, ki je plačal, bolje, moral plačati ,račun'. V st mali narodi Evrope bodo po zadnjih dogodkih morali začeti hoditi v šolo, tokrat čisto zares. Učili se bodo starega pregovora, ki je za življenje kaj dober in kaj primeren, posebno za naše dni: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.« Ljudska razlaga tega pregovora se glasi: tNe zaupaj nikomur in ne verjemi niko-mur.U To je prvi nauk. Drugi nauk, prav tako zasidran v sedanjosti, je pa tale: Do včeraj ali pred včeranjim smo bili prepričani, da živimo v času kulture. Zmotili smo se. Od I. 1914. do danes se ni razvijala kultura, temveč civilizacija. Naučili smo se graditi donebnice, letala in topove, postali smo torej civilizirani; ne pa kulturni. Pozabili smo, da je kultura tisti naš plemeniti in viteški notranji glas, ki nam veleva — pomagati slabotnim in braniti jih. In na koncu smo spoznali, da še nismo dovolj zreli — vsaj vsa Evropa še ne — da bi iz svoje srede izločili ljudi, ki se le preradi igrajo z ognjem. H. K. Vse živlienie ie hranila denar... ...a prav zaradi niega io ie na Kara leta ubila lastna pottrežnica (n) Beograd, oktobra. Te dni je ves Beograd razburil strašen zločin, posebno strahoten, ker ga je zasnovala in izvršila — ženska. V naši kriminalni zgodovini skoraj ni primera, da bi si ženska umazala roke s krvjo nedolžnega človeka samo zaradi pohlepa po denarju. In vendar se je te dni zgodilo sredi Zemuna in o belem dnevu; komaj 371etna sluga na zemunskem Okrožnem uradu Milica Bujadinovičeva je premišljeno in zavratno ubila svojo znanko, upokojeno učiteljico Milico Mihajlovičevo. Nagib: pohlep po denarju. To je dejstvo, zdaj si pa oglejmo še ozadje tega grozotnega zločina. Milica Mihajlovičeva je vse življenje hranila denar, menda v želji, da bi se ji na stara leta dobro godilo. Res si je pred letom dni kupila hišico v Zemunu, misleč, da je tako svoj denar dobro naložila. Ta hiša je bila pa precej na samem in zato se je stara učiteljica silno bala roparjev in vlomilcev. Njen strah je postal tolikšen, da se je pred kratkim odločila hišico prodati. Kmalu je dobila kupca, nekega mesarja iz Beograda, in ta ji je te dni odštel na roko aro 8.000 dinarjev. Milica je bila pa do svojih znancev in tudi do svoje postrežmice zelo zaupljiva. Povedala jim Je, da je hišico že prodala, da se bo prav kmalu preselila v Beograd in da je že tudi dobila aro. Tedaj se je v glavi postrežnice Buja- Pofidični deJen II. balkanski kongres za varstvo otrok so v nedeljo 2. t. m. slovesno otvorili pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. in pod častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije v Kolarčevem vseučilišču v Beogradu. Kongres bo zasedal do sobote 8. t. m. V okviru kongresa so na beograjskem velesejmu odprli razstavo za varstvo otrok. Razstavile so skoraj vse evropske države. — Rekonstrukcijo c e* te med Splitom in Trogirom so te dni končali. Nova cesta je betonirana in dolga 18 km; stala je pa 11,060.000 dinarjev. — Novo pristaniško skladišče bo država zidala na Sušaku. Razpisali so že prva dela v vrednosti okrog 1,400.000 dinarjev. — Novo vojno ladjo, nekoliko večjo od naše dosedanje največje vojne ladje »Dubrovnik«, bodo začeli graditi v splitski ladjedelnici. — Nemški gospodarski minister dr. Funk, ki se Je dalje časa mudil na oddihu na našem Primorju, je prišel prejšnji teden v Beograd, kjer je ostal nekaj dni zaradi ureditve gospodarskih vprašanj med Nemčijo in našo državo. • •• Veliki jesenski manevri v Južnih krajih Bolgarije »o se pričeli prejšnji teden. — Romunska in angleška vlada sta se dogovorili zastran dobave 400.000 ton romunske pšenice Angliji. Angleži bodo pšenico še letos prevzeli. — Predsednik britanske vlade Neville Chamberlaine in nemški kancler Adolf Hitler sta podpisala Izjavo, da ne pojdeta Anglija in Nemčija nikdar več v vojno druga proti drugi. — Angleški mornariški minister I)uff Cooper je odstopil, ker se ne strinja s Chamberlainovo zunanjo politiko. dinovičeve porodil peklenski načrt. Vedela je, da hrani starka denar v torbici pod zglavjem. Prav lahko bi se bilo polastiti tega denarja — samo kajpak, starko bi bilo treba poprej spraviti s poti. Ko je v te misli zatopljena opazila gospodinjo, kako zabija v zid žeblje s težkim kladivom, so se ji vse misli strnile v eno samo: nekaj udarcev s tem kladivom in bilo bi po njej... Vse drugo je šlo potlej gladko in kakor da bi bilo že vnaprej pripravljeno. Od hišne gospodinje si je morilka izposodila kladivo pod pretvezo, da bo z njim nekaj popravljala. Odšla Je v starkino stanovanje, zjutraj kakor po navadi, ko ji je stregla. Stara učiteljica se je pravkar pripravljala za potovanje. Urejevala je kovčege. Ko se je sklanjala nad kovčegi in nič hudega ne sluteč prosila Bujadinovičevo, naj Ji malo pomaga, je morilka z vso silo zamahnila... Starko je oblila kri. V smrtni grozi Je brezizrazno zastrmela v svojo morilko. A še je živela, še Je dihala, še dvakrat je z vso silo kresnila Bujadinovičeva, a starka menda ni hotela umreti. Tedaj je samo še vihtela in tolkla in tolkla in ni več štela udarcev... Tako. Globoko se je oddahnila. Starka je ležala negibna na tleh; spustila je kladivo kraj nje, skočila k postelji ln potegnila izpod zglavja torbico z denarjem. Ni morila zaman. Osem skoraj še novih, skrbno zgmjenih tiso- čakov je ležalo med belim robcem. Stlačila jih je v nedrja, še pobrskala po omari, po perilu, a ničesar ni več našla. Zaklenila je vrata predsobja in sobe za seboj, zlezla skozi lino na nizko streho in se odondod spustila na bližnje dvorišče. Soseda jo je slučajno videla in jo začudeno vprašala, kaj išče tam. Morilka je pa prisebno odgovorila: »Kokoška se mi je zatekla, zdaj jo pa iščem...« Drugi dan je morilka odšla v bolnišnico, češ da je malarična. Sprejeli so jo. Dan nato je policija umor odkrila. Sprva se Je zdel zločin nenavadno skrivnosten, a kmalu je izpoved sosede, ki je usodnega dne videla morilko, kako šari po tujem dvorišču, obrnila sum na Bujadinovičevo. Sli so v bolnišnico in jo strogo zaslišali. Le nekaj trenutkov je morilka tajila, potem je pa vse priznala: »Ubila sem jo zaradi denarja,« je hladnokrvno dejala, ko da bi ubila muho. In epilog? Bujadinovičevo so odpeljali v ječo in njen sin — kajti morilka Je mati 161etnega sina — Je še ves pod strahotnim vtisom groznega materinega zločina. Sin je delavec v neki tovarni. Ali mu ne bo ta zločin kakor pečat ostal v spominu vse življenje, ali ne bo revež trpel za greh svoje matere? Tudi tokrat Je denar kriv strašnega zločina, denar ki je namesto blagoslova varčni upokojeni učiteljici Mihajlovičevi prinesel njej in drugim strahotno prekletstvo... Babilonska kolobocija v etru V mariborskem »Veterniku« beremo: Sedim pri svojem prejemniku, ki »cm mu že tolikokrat dodobra pre- JULIJ KLEIN LJUBLJANA, VVolfova ul. 4 SPECIALNI ATELJE za okvirenje slik in gobelinov tipal obisti in poznam vse njegove muhe. Zvečer se oddajajo poročila. Zavrtim gumb, da bi ujel Bratislavo. Ujamem madžarsko govorico. Smetit, od kdaj pa je tu ituidžarska postajat Hitim na Budimpešto in slišim češčino in slovaščino. Kaj je danes res vse narobe? Praga govori kar v petih jezikih, Dunaj češki, Varšava slovaški, Strassbourg nemški, Rim takisto. Vrtim dalje. Aha, Beograd, srbohrvaščina mi doni na uho. Toda na kakšnem valu je danes l Pogledam, seveda Bari. Pojdimo dalje. Slovenske, hrvatske in srbske narodne pesmi. Seveda, Ljubljano sem ujel! Kaj še, Brno koncertira. Ali me bo moj sicer tako pohlevni in zanesljivi prejemnik še dolgo vodil za nos? Naj se ves svet preklja in govori v jeziku drugih, Slovenec, ostani doma in čuj domačo govorico! Najdem Ljubljano, hvala Bogu, vsaj enkrat poštena govorica. Nisem se motil, zadel sem pravo: »Ich hab’ mein Herz in Heidelberg verlorent... S stolom po glavi je udaril hlapca posestnik Kolarič iz Počehove pri Mariboru, ker ga je hlapec prosil, naj nni izplača dnino. Hlapec si je pretresel možgane in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Velike množine cina, cinka, bakra in železa imamo v okolici Tržiča pri Mokronogu na Dolenjskem. V zvezi z novo železniško progo Št. Janž—Sevnica nameravajo 6pet izkoriščati te rudninske zaklade, ki so jih pred več leti opustili zaradi neugodnih in pomanjkljivih prometnih 6red6tev. Živega so iikopali izpod ogromnega plazu delavca Čamila Baorja v Broda-reveu. Po eksploziji mine se je odtrgala velikanska skala in zasula šest delavcev. Ker je bilo odkopavanje zvezano z nevarnostjo, da se plaz še enkrat utrga, oblasti niso pustile odkopavati. Vsi 60 bili prepričani, da ne bodo nikogar izmed žrtev odkopali živega. Domačini so pa odkopavali na svojo pest in so izkopali mladega delavca živega, a hudo potolčenega po vsem telesu. Naša »vesta naročnica gdč. Mara Kovačeva iz Ljubljane se je poročila z g. Simčičem, lastnikom mehanične delavnice v Medvodah. Mlademu paru želimo mnogo sreče! Z enim samim dinarjem v žepu so te dni našli na nekem parobku občine Trebeljevo 391etnega natakarja Zvonimira Štrusa mrtvega. Štrus je preteklo zimo služboval v Beogradu, ker je pa marca izgubil službo, so ga izgnali v njegovo pristojno občino Trebeljevo, kjer sploh še nikoli ni bil in je bil tam pristojen le po očetu. Umrl je bolan in sestradan. Sezonski delavei iz Prekmurja in Podravine so se iz Nemčije vrnili letos kaj žalostni, razočarani in brez denarja. Pravijo, da jim lastniki posestev še zdaleč niso hoteli plačati takih mezd, za kakršne so se dogovorili e posredovalci pred odhodom v Nemčijo. Tudi s hrano niso bili zadovoljni in so si jo morali s skromnim zaslužkom še dokupovati. Pravijo, da pri tako trdem delu doma dosti bolje zaslužijo kakor v tujini. Prostovoljno je šel v smrt 321etni železniški strojevodja Ludvik Humar, Slovenec in oče treh otrok, uslužben v Zemunu. Od postaje Rinile proti Beogradu je vozil lokomotivo brez vode in ker je na kotlu nastala precejšna škoda, je iz strahu pred odgovornostjo skočil pod vlak, ki mu je odrezal glavo. V čolničku okrog Evrope sta se po- dala 221etni Jovan Vitomirov in 17-letni Miloš Petakov, oba iz Pančeva. Na potovanje sta se napotila, ker se želita leta 1940. udeležiti olimpiade v Helsinkih. Na pot sta šla brez denarja in brez hrane. Preživljati se mislita e tem, da bo eden igral na kitaro in pel, drugi bo pa slikal in slike prodajal. Prostovoljno je šla v smrt 2Gletna delavka Metka Gorjančeva iz Vevč. Skočila je pod vlak v bližini železniške postaje v Dev. Mar. v Polju. Vzrok samomora je baje nesrečna ljubezen. Vlak je obupauko prerezal na dvoje. Nova nesreča v Brodareveu. Pri odkopavanju nesrečnih žrtev, ki jih je zasul plaz in ki smo o njih že poročali, 6e je zgodila nova nesreča. Pri razstreljevanju je ubilo delavca, drugega je pa nevaruo ranilo, da bo naj-brže podlegel. Odkopavanje je spet Srečke državne razredne loteriie Žrebanje I, razr. 12. oktobra 1.1. ima z raznovrstnimi Številkami na razpolago Jugoslavenska banka d. d. podružnica v Ljubljani, Ga.eva ul. 3 poleg nebotičnika. ukinjeno. Sodna komisija preiskuje zdaj vzroke pogostih nesreč. Svinjska kuga 6e je razširila v okolici Novega mesta, zlasti v topliški občini. Veliko prašičev je že poginilo, nekatere so pa zaklali še v pravem času. Nekaj gospodarjev je prišlo že ob vse prašiče. Oblastva se trudijo, da bi bolezen zatrle, pa je težavno, ker gospodarji v lastno škodo ne prijavijo bolezni. Trikrat je zabodel v prsi neki rudar iz Hude jame 251etnega Josipa Oblaka iz Brezna pri Laškem, uslužbenega v Hudi jami. Vračal se je iz gostilne, ko ga je na lepem napadel in zabodel. Prepeljali 60 ga v bolnišnico. Letošnja letina je na Dolenjskem prav dobra in so kmetje kar zadovoljni. Trgatev se v splošnem še ni pričela, kaže pa povsod dobro. Tudi krompirja, koruze in ajde je precej, zlasti v krajih, ki jih ni prizadela toča. Sadja je pa bolj malo, ker je cvetje uničila pomladna slana. Motorni vlak je privozil pred kratkim prvič v Ljubljano na poskusno vožnjo, ki je prav dobro u9pela. Z vlakom so se vozili samo člani komisije. Banka Baruch 11. Rue Auber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje io po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Brujcelles; Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Vlak je prispel iz Zagreba v 1 liri 55 minutah, brzi vlak pa potrebuje za to progo 3 ure in 40 minut. Upajo, da bo kmalu tudi naše železniško ravnateljstvo, ki ima najživalinejši promet, kmalu dobilo motorizirano zvezo z Beogradom. Novo zgodovinsko najdišče 60 izkopali pri Vukovaru pod vodstvom univ. prot. dr. Šmida. Našli 60 dobro ohranjene temelje nekdanjih hišic, obuvala in grobišča z ostanki pradavnih prebivalcev Srema. V grobiščih so našli marsikatere dragocenosti, ki so jih naši predniki imeli navado dajati v grobove. Delavci pod profesorjevim vodstvom odkopavajo še dalje, ker se kažejo že znaki druge kulture v globljih plasteh. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje Jožeta Pereniča, oficiala na sodišču v Kočevju. Lastnik je komaj rešil kravo iz gorečega hleva. Ogenj je bil podtaknjen. V kočevski okolici se že nekaj časa vrste požari, tako da jih je bilo v kratkem času že kar pet. Orožniki se trudijo, da bi izsledili zlobneža, ki uničuje tujo lastnino. Cela vas je zgorela. V vasi Gornji Belici v okolici Bitolja je nastal požar, ki je uničil 19 hiš, 18 gospodarskih poslopij in dva mlina. 26 družin je na cesti brez hrane in strehe. Škode je okrog milijon dinarjev. Dubrovniška kopališča 60 še zmerom polna, kakor sredi poletja. Južni Jadran namreč preživlja krasne dneve. Dubrovniški hoteli so vsi zasedeni. Med gosti je največ Angležev, Švedov, Nemcev in Francozov, Čehi so pa vsi do zadnjega odpotovali. Razstavo slovenske knjige 1918.-1938. leta so odprli 2. oktobra v Trgovskem domu v Ljubljani; trajala bo do 12. oktobra. Razstavo je priredilo Društvo slovenskih književnikov, ki je zbralo več ko 3000 del. V zvezi z razstavo prirejajo tudi predavanja. Nesreča pri delu. V opekarni na Viču je vagonček strl stopalo 311el-nemu delavcu Francetu Seliškarju iz Kozarij. Prepeljali 60 ga v bolnišnico. Tatvina. Iz skladišča Mergenthaler-jeve tovarne za strojenje usnja v Ljubljani so neznani tatovi odnesli za 4000 din ustrojenih kož rjave barve. Storilcev še niso izsledili. Tovorni avto je podrl kolesarja, 58!etnega viničarja Antona Babiča iz Pekla, ki se je peljal v Maribor. Vozil je po desni strani, avto je pa vozil po levi in je zadel obenj. Kolo je kolesarju popolnoma strlo, sam se je pa precej popraskal in dobil tudi druge nevarne notranje poškodbe. Nezavestnega so ga prepeljali v bolnišnico. Š strehe je padel 701etni krovski mojster Mihael Plestenjak iz Dravelj. V Kamniški ulici v Ljubljani je popravljal streho, a je po nesreči omahnil in padel. Prepeljali so nezavestnega v bolnišnico, toda vse prizadevanje je bilo zaman. Po kratkem trpljenju je podlegel poškodbam. Motociklist je podrl 421etnega tesarskega pomočnika Peregrina Kosmatina iz Turnš pri Dobu blizu Domžal in mu zlomil nogo. Prepeljali 60 ga v bolnišnico. Velik požar v Ribnici. Ogenj je zajel veliko Rudeževo lesno skladišče, kjer je bil spravljen tudi le« izvozne družbe sArbor«. Zgorelo je okrog 1000 ku-bikov lesa. Škode je za milijon dinarjev, a je krita z zavarovalnino. Sreča v nesreči je bila, da se je v istem času vlila ploha, tako da 6e ni požar razširil še na druga poslopja. — Požar je nastal tudi v Škorijanu. Zgoreli so kozolec, gospodarsko poslopje, seno, 500 1 vina in krava. Posestnica Terezija Golijeva trpi škode za 20 ti- soč dinarjev. Požar je bil v obeh pri* merih podtaknjen. v . Tovorni avto je lavozil v gručo ljudi na Meljski cesti v Mariboru. Pri tem se je hudo ranil po glavi in si zlomil nogo neki Jevremovič. šofer avtomobila ni ustavil, temveč je drvel dalje. Oblasti so ga že izsledile. Neznani napadalci so navalili na 231etnega posestnikovega sina Karla Cerovška iz Bodreža pri Št. Vidu pri Grobeljnem. Obdelovali so ga z ročicami, ga hudo pobili po glavi in niu zlomili ključnico. Vlom v blagajno novomeške ženske bolnišnice sta izvršila dva nevarna vlomilca. Odnesla 6ta 11.320 din gotovine, pustila sta pa hranilne knjižice 111 vrednostne papirje. Splazila sla _se skozi okno, kjer sta utrla steklo. Naj' brže je bil eden na straži, drugi je P® izrezal blagajno. Za storilcema le ni sledu. Razbojnika sta napadla starčka Janeza Ulčarja iz Besnice, ki ima do-mačijo precej na samem. Mož velja za dokaj petičnega. Vlomilca sta vdrla v hišo in udarila starčka po glavi, da sta ga omamila, potlej sta pa pobrala vse, kar se jima je zdelo kaj vredno* t. j. denar, pražnjo obleko in jedila. Potlej sta izginila brez sledu. Prometni nesreči. Avto je podrl 311etnega delavca Alojzija Gazvodo i* Mo6t pri Ljubljani, ravno ko je 6lopil iz neke gostilne, in mu prizadejal nevarne rane. Prepeljali so ga v bol' nišnico. — 751etni občinski siromak Janez Leben je pa v Podgori pri Sl* Vidu prišel po nesreči pod tramvaj i® dobil precej hude notranje poškodbe. Tudi njega so prepeljali v bolnisnie<* Utonil je triletni sinček posestnic® Jožefe Svetčeve iz Podgorja pri Mariboru. Vzela ga je e seboj na njivo i® ga pustila na robu njive, kjer 6e je igral. Splazil se je pa k bližnjemu potoku in padel vanj. Ko je nesrečna mati opazila, da je otrok izginil, je tekla k potoku in ga potegnila ven z grabljami. A bilo je ie prepozno, ker je bil otrok že mrtev. Osebne vesii Poročili so se: V Ljubljani : g- Laza Brajič, dopisnik beogr. -Politike'!:, in uradnica gdč. Marta Brecelni-kova. Rajko Weingerl, občinski tajnik v Dravogradu, in gdč. Anica Mačkova. Na Jesenicah : inž. Konstantin Rebek, šef martinarne KID- in gdč. Hen-rietta Heimova. V Kamniku: inž. Franjo Dolenc, gasilski inšpektor v Ljubljani, in gdč. Nada Debevčeva iz Kamnika. — Mnogo sreče! Umrli so: V Ljubljani: Josipina Indrova, roj. Kalmusova, vdova po okrožnem zdravniku; Jožefa Isteničeva, roj. Grimšičeva; Angela Osterčeva; Fran Dolinar, pekovski mojster; Martin Nacbtigal; Janko Hrast, državni nadgozdar v pok.; Ivan Selevšek, rudniški upokojenec; 691etna Jerica Stoj-čeva, žena žel. upokojenca; Jo6ip Ho-jina, krojaški mojster in pos. — Na Vrhniki: Marija Gromova. — V Kamniku: 791etni Anton Flere* vrtnar. — V Gornji Radgoni: Janko Čirič, predsednik nadzorstva gornjeradgonskih občinskih podjetij.— V V i d m u-D obrepoljah : 80Ietni posestnik Valentin Hočevar. — V II o-tedrščici: 881etna Ana Rajerjeva, nadučiteljeva vdova. — V Rajhen-burgu: Alojzij Klešin, uradnik. — V Nove m Sadu: Anton Žnidar, ,>o-sestnikov sin iz Ponikve. — V Trbovljah : Henrik Kobavec, žel. uradnik v pok. — Na Jesenicah: 421elni Anton Kunčič, lesni trgovec in hišni pos. — V Višnji gori: Anica Thurnherjeva, učiteljica. — V Š t. Rupertu na Dolenjskem: Ivan Rems. Naše iskreno sožalje! Tudi moSki bodo menjali svoje prifeske (n) London, septembra. Neki angleški brivec v Londonu na Regants-Streetu dela veliko reklamo za pogosto menjanje moških frizur. Zakaj bi se samo dame ukvarjale s svojimi pričeskami, jih prikrojevale obrazu in jih vsakih par mesecev menjale? Tudi mož naj ima svojo pravo frizuro! Pričeska pa naj bi ne ustrezala samo črtam obraza, ne samo obliki glave, temveč tudi značaju in poklicu moža. Razumljivo je, da mora imeti gledališki ravnatelj drugačno pričesko ko sodnik, zdravnik drugačno ko umetnik. Angleški brivec je napravil mnogo pričesk in jim dal zveneča imena »Gloster«, »Portland«, »Major«, »Regent« itd. Brivec trdi, da zna napraviti pričesko v vsaki zaželeni obliki. Se tako pusti lasje se dado urediti po želji in še tako sršeči lasje se dado gladko počesati. Tudi če so na moški plešasti glavi le še skromni ostanki las, bo brivec s spretno roko napravil lepo frizuro. (ba) Nevarno ljubezensko pismo Če se pariški slikar zaljubi, pride še pod ključ (n) Pariz, oktobra. Topel, opojen julijski večer je bil, ko J« l^bka, plavolasa Madeleina na pariškem Oi>ernem trgu smuknila v vlak Pariške podzemeljske železnice, da se odpelje domov. Komaj se je vlak pri-el Pomikati, se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Neki mlad gospod, ki je stal fc* lepo Madeleino, se je bliskovito sklonil k njej, potegnil iz njene priprte ročne torbice velik temnosinji °voj in ga pred vsemi meni nič tebi fiič pričel trgati. Madeleina je obupno kriknila, kajti v tem ovoju je bilo nekaj lepo zgrnjenih tisočakov, dovolj, “a bi z njimi veččlanska družinica ves ®iesec neskrbno živela... Več moških J* kajpak takoj planilo na predrznega vsiljivca, krčevito so ga držali, dokler ®i vlak privozil do prve postaje. Tamkaj so ga izročili stražnikom; nekaj "'inut nato so na policiji ugotovili, da Je elegantni in predrzni tat znani paniki slikar Frederic L. »btoienčev zagovor diši po filmu... Preiskovalni sodnik je drugi dan ves **čuden poslušal Fredčricovo nenavadno zgodbo; takole je pripovedoval sli- »Pred nekaj dnevi sem se ob istem ™su peljal v istem vlaku in v isto smer kakor včeraj. Poleg mene je sedela nenavadno lepa dama. Tako mi Je bila všeč, da sem moral potegniti iz "epa papir in svinčnik in ji napisati Oekaj besed priznanja in občudovanja. Pismo sem vtaknil v temnosinji ovoj, *i sem ga ravno imel v žepu, in sem ovitek prav, prav previdno vtihotapil v Priprto ročno torbico, ki jo je dama Postavila kraj sebe na klop. Ko sem včeraj na Opernem trgu Spet stopil v podzemeljsko železnico, seRl na sedežu pred seboj zagledal čudovito lepo damo, na las podobno moji Plavolasi Veneri, ki sem od nje zaman Pričakoval odgovora. Ogledal sem si jo Pobliže in moje vešče oko je kmalu Ugotovilo, da se nisem zmotil. Ko sem Pa slučajno pogledal na damino ročno torbico, sem videl, kako gleda iz nje Prav tisti temnosinji ovoj, ki sem ga bil jaz pred nekaj dnevi vtaknil vanjo. Nekaj me je prešinilo od nog do glave. Torej mojega pisma še odprla ni? Morda ga nalašč razkazuje, samo da bi me dražila? Ali pa — srce mi je vzdrhtelo — je napisala odgovor in ga vtaknila v prav takšen ovoj. Ne, ne, ta ženska se norčuje iz mene, ne privošči mi niti pogleda in tudi mojega Pisma ni niti odprla, še preden sem se prav zavedel, sem se že sklonil k torbici, potegnil iz nje pismo in ga Pričel v sveti jezi trgati...« Preiskovalni sodnik je slikarja pokorno poslušal, na koncu se je pa v eadregi popraskal za ušesa. »Vaša zgodba nekam sumljivo diši po filmu, a takšnega starega leva kakor sem jaz, 6 takšno pravljico ne boste preslepili. Toda moja naloga je, da vam omogočim sleherno pot, da po njej dokažete resnico. In morda ste le govorili resnico... Ako hočete uiti večletni kazni, morate damo, ki ste mi o njej pravili, poiskati in dokazati, da ste govorili resnico.« Dan nato so priobčili vsi pariški časopisi tale oglas: »Mlada, lepa, vitka, plavolasa dama, nekako 25 let stara, ki je 23. julija t. 1. dobila ljubezensko pismo na tem-n osi n je m papirju, naj se javi pri preiskovalnem sodniku X. Y. med 10. in 12. uro. Diskretnost zajamčena.« Sestanek na sodišču Sluga na pariškem sodišču že dolgo ni bil tako dobre volje kakor tisti dan, ko so časopisi priobčili gornji oglas. Se nikoli v življenju namreč ni videl toliko lepih žensk hkrati. Ob desetih dopoldne se je začelo. Kar deževale so plavolase, vitke in mlade lepotice, kajpak tudi nekatere s pobeljenimi lasmi so bile vmes in nekaj jih je že videlo tri križe, a vse so vneto trdile, da jim je komaj 25 let, in vse so tisti usodni dan dobile nežno, zaljubljeno pisemce v temnosinjem ovoju. Sto in še več jih je naštel sodni sluga. Vse so romale v sobico k preiskovalnemu sodniku. Tamkaj so jih postavili pred slikarja Fre-derica, a žal so tudi vse po vrsti priznale, da tega gospoda še svoj živ dan niso videle. 2e se je zdelo, da Frederic ne bo mogel dokazati svojo nedolžnost; državni tožilec mu je očital, da je poleg vsega še nenavadno premeten in pokvarjen, zagovornik je pa spet trdil, da je postal njegov klient le žrtev nerodnega slučaja in usodne zamenjave. Tedaj je pa Pravica sama posegla vmes in razjasnila zamotano Fredčrlcovo zadevo. Nekaj minut pred koncem razprave je namreč neki gostrešček prinesel predsedniku sodišča pismo in v njem si črno na belem bral: »Podpisana je našla 23. julija t. 1. koj, ko je stopila iz podzemske železnice, v svoji ročni torbici ljubezensko pismo v temnosinjem ovoju. Napisano ki je šel drugi dan k dami. čez kakšne pol ure se je ves zmeden vrnil. Zvedele so samo, da je dama pogledala skozi lino, čez nekaj minut je pa oblečena zgolj v domačo haljo odprla. Tukaj se zgodba prav za prav neha. Kakšna »nesreča« se je pripetila mlademu hišnikovemu nečaku v tiste pol ure, kronika namreč diskretno zamolči. Drži le to, da je dama še tisti dan dobila od hišnega gospodarja odpoved in da ji tudi pritožba na sodišče ni pomagala. Z njeno izselitvijo je kajpak zmanjkalo tudi sumljivih obiskov mladih gospodov in pohujšanje se je preselilo drugam. Kdo je ukradel klobuk? (n) Boston, oktobra. Med neko razpravo na bostonskem sodišču je neznan izmikavt ukradel iz garderobe v bližini sodne dvorane državnemu pravd-niku čisto nov klobuk. Kajpak bi bil gospod državni pravdnik klobuk rad nazaj dobil. Lep čas si je belil glavo, kako bi tatu prisilil, da bi mu ga vrnil, na lepem se je pa le nečesa pametnega domislil. V vseh bostonskih dnevnikih je na prvi strani velel priobčiti opomin tatu, naj v 24 urah vrne ukradeni klobuk, češ da so ga pri tatvini opazovali in spoznali. Ako klobuka ne bo hotel vrniti, ga bo dosegla roka pravice. Ako bo pa klobuk izročil v 24 urah vratarju bostonskega sodišča, mu bo oškodovanec kazen velikodušno odpustil. Drugi dan je državni pravdnik res stopil k vratarju, a kdo popiše njegovo začudenje, ko je na vratarjevi mizi zagledal velik kup samih klobukov. Bilo je nič manj in nič več ko 21 klobukov, ironija usode je pa hotela, da državni pravdnik med njimi svojega klobuka — ni našel. Zaman si je pozneje pravdnik belil glavo, ali je imelo tako slabo vest zaradi ukradenega klobuka res kar 21 ljudi, ali je bil pa prebrisani tat — In to Je verjetnejše — de bolj premeten kakor on sam. Muhasta moda London, oktobra. Usoda je včasih res muhasta In tedaj ji pravimo .slučaj*. Tako se je te dni poigrala z dvema nerazdružnima tovarišema iz svetovne vojne, z Johnom Edwardom in Billom Adamsom. V vojni sta se John in Bill bojevala kot dobra prijatelja, deset let Lesena giljotina — strah kjobenhavnskih pijancev Kjobenhavn, septembra. V Kjoben-havnu so letos imeli veliko senzacijo. Med kjobenhavnskimi pijanci, sploh med tistimi, ki radi pogledajo v kozarček, se je zadnje čase razširila govorica, da imajo v neki predmestni krčmi giljotino za pijance. Z leseno giljotino pa pijancev niso obglavljali, kakor delajo to pri pravi giljotini, temveč so jim z njeno pomočjo samo pobrali ves denar in vse listine. Pijanci, ki so že bili pod leseno giljotino, so s svojim pripovedovanjem tako prestrašili svoje pivske bratce, da se je zadnje čase le malo kdo upal okajen na ulico. Vedno so imeli pred očmi leseno giljotino in ujetnika, kako brez moči tiči v njej, medtem ko mu drugi stikajo po žepih. Za vse to so se začeli zanimati tudi stražniki. Eden od njih se je odločil, da bo poskusil, kako je pod to znamenito giljotino. Neke noči se je napil, prav za prav se je samo delal pijanega in je kolovratil ponoči po kjoben-havnskih ulicah, preklinjal in psoval. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Kmalu je pred njim zrasla lz tal neka postava; neznanec mu je predlagal, naj bi šla skupaj v neko gostilnico, kjer se bosta baje imenitno zabavala. Stražnik je takoj pristal na ta predlog; odrinil je z neznancem, za njima so šli pa neopazno še trije stražniki. Tako so res prišli do krčme * leseno giljotino. Lastnik krčme jim je hočeš nočeš moral natanko opisati, kako v njegovi krčmi praznijo pijancem žepe. Povedal je, da pijanca, ko pride v krčmo, peljejo k nekemu okencu, češ naj pogleda v fosednjo sobo, kjer bo videl razne zanimivosti. Kakor hitro pijanec vtakne glavo skozi okence, spuste nanj leseno giljotino, da se ne more več ganiti. Tedaj mu prerešetajo vse žepe, mu poberejo ves denar in vse listine ln ga nato z avtomobilom odpeljejo v sredino mesta, kjer ga od-lože in hitro pobero šila in kopita. Stražniki so kajpak pri priči aretirali lastnika ln .krvnike1 te nenavadne giljotine. Za svoje lopovščine se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. (ba) Doma in na poti preden greš spat; ppoZa,& Chlorodont-zobna pasta je bilo prav nežno. Pismo sem pa takoj raztrgala, kajti moj mož je zelo ljubosumen in me že tako vsak dan muči s svojo nezaupljivostjo. Prav zato tudi nisem hotela osebno priti na sodišče.« Zdaj je sodnik slikarju verjel. Lahkomiselnega Frčderica so izpustili, a zagrozili so mu, naj v bodoče ne piše več takšnih zaljubljenih pisem, ki ga namesto v ljubljeno naročje pripeljejo pred stroge sodnike in nazadnje še pod ključ. Pohujšanje v 3. nadstropju Du Trottel, du...« itd. Godrnjaje si je očistila čeveljček in brez sramu odhitela dalje. Zares obžalovanja vreden dogodek. Torej na takšnole mlado, lepo gospodično bi moral paziti ubog slepec, in ne obratno. F. C. Uvod Letošnje poletje je izšla v Združenih državah knjiga »Dry Guillotine« (po naše ,Suha (t. j. nekrvava) giljotina"). Napisal jo je s Hudičevih otokov pobegli francoski kaznjenec Rene Belbenoit. Že njen podnaslov — »Petnajst let med živimi mrtveci« — vse pove. Knjiga nezaslišanih grozot, Icnjiga kulturne sramote dvajsetega knjiga ki huje obtožuje sistem francoske deportacijske justice, kakor bi ga mogla še tako brezobzir-in Francozom sovražna propagan-(Resnici na ljubo je treba pri tej ložnosti pripomniti, da je Blumova v načelu odpravila deportacijo kaznjencev v Guyano; toda korak od načelnega sklepa do njega popolne še do danes ni storjen. Op. ur.) Knjigi je napisal predgovor Wiliam Varre, član Britanske zemljepisne Za razumevanje pretresljive tira na Gugano. Medtem so ameriška človekoljubna društva ukrenila vse potrebno, da izprosijo od Francije njegovo pomilostitev. Ali je njihova prošnja dosegla kakšen uspeh, nam ta trenutek, ko to pišemo, še ni znano. Opomba uredništva. Nekrvava giljotina Na kaznjenjski ladji Leta 1920. — tedaj mi je bilo šele 21 let — so me obsodili zaradi tatvine na osem let ječe. Svojo kazen sem moral odsedeti v kaznjenski koloniji francoske Guyane. Ladja kaznjencev, ki sem z njo potoval, je vozila še 680 drugih obsojencev; razdelili so jih po jeklenih kleteh v notranjščini ladje. V vsaki Če bi vedeli Zadnjič sem imel z mnogimi dru- J gimi priložnost opazovati porast ljub- • ljanskega prometa. Kje? Pri prehodu ♦ na Tyrševi cesti je bilo. Zapornice j zaprte — vlaka pa od nikoder. Med- j tem so se zbirala vozila vseh vrst in • množica je mirno in vdano čakala v ♦ vročini in prahu. Čez 25 minut je po- j časi prisopihal vlak in se na prehodu ustavil za nadaljnjih pet minut. Ob njegovem odhodu je bilo pred zapornico 17 avtomobilov, med njimi trije avtobusi, kolesarjev več ko 50, mnogo pešcev — in to vse na eni strani, na drugi pa nič manj. V sedanji napredni dobi se pojavljajo v čedalje večjem številu skupine ljudi z naslovi: Odbor za gradnjo cest... Odbor za zvezo z morjem... Eden izmed mnogih ima naslov: Odbor za poglobitev ljubljanskega kolodvora. Ima načrte, namene, probleme v vseh oblikah in o vseh možnostih. Prerešetali so stvar na vse strani, sklepa pa od nikoder. Mislim pa, če bi morali poklicani krogi dan za dnem čakati po 30 minut v vročini in prahu ali pa v mrazu in blatu kakor mnogi, ki domujejo onstran zapornic, se bi delo dovršilo še v krajšem času, kakor je maršal Marmont zgradil ceste v. Dalmaciji. B. Na napačen naslov ^>' n' uredništvo »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«, Ljubljana. V maju sem vam poslala članek) za ,Zrcalo* glede dr. Kidriča Prešer-' nove knjige, na katere II. del čakamo! naročniki (ki smo plačali že vnaprej)' dobri dve leti. Članka mi niste pri-) občili. Zanima me, zakaj ne? Knjige] namreč še do danes nimamo! Z odličnim spoštovanjem L. V. Junaštvo v planinskih kočah Pred nekaj dnevi sem bil v planinah. Lepo je tam. Saj ni mogoče opisati lepote občutkov, vso srečo, ki jo človek čuti v trenutku, ko zagleda; pod seboj v daljavi nepokojno in ne-; mimo dolino, pa pri tem iznenada; občuti in spozna božanstvo planin:; mir. J Poln tega božanskega občutka sem; dospel po krajši turi do koče, kjer; sem se z drugimi turisti kmalu spra-; vil spat na skupno ležišče. Spati pa; ni bilo mogoče. Proti večeru je nam-; reč prišla v kačo kopica mladih raz-; igranih turistov, ki so svojo dobro; voljo vztrajno oznanjali po vsej koči.; Že smo mislili, da bo kmalu nastal; mir, ko so okoli polnoči stopnice zaškripale pod težkimi koraki junakov, ki so zares junaško, čvrsto stopali v skupno spalnico. Takoj smo opazili, da so nekateri turisti vinjeni, kar so nam znali tudi dokazati, ko so skozi Okno oddajali svojo prekomernost. Nekje doli pod oknom sta se jim odzvala še dva junaka v duetu. Bilo je res čudovito za poslušalce, ki takšno ,godbo* ljubijo in se ob njej zabavajo! Pa ne mislite, da se hočem pritožiti zarudi prikrajšanega počitka. Ne, to me ni toliko bolelo. Pač pa mi je bilo zelo hudo, ker so tu gori, v raju miru in lepote kalili mir, lepoto narave in iskali v alkoholu razvedrila haš sami mladi inteligentni ljudje, ki so se lahko zavedali in mogli čutiti, kje so. Da se ne bi taki mladi ljudje vsaj v planinah spozabljali, bi bilo dobro, če bi osrednje društvo SPD poskrbelo, da bi se njihovi predpisi glede miru v kočah tudi uveljavili, in če bi dajali alkoholno pijačo turistom samo Vkrcavanje kaznjencev na vlačilec, ki jih bo oddal kaznjenski ladji »La Martiniere«, zasidrani pred otokom Re na francoski atlantski obali Belbenoitove povesti je ta predgovor neobhodno potreben; zato ga v celoti pona tiskujemo. Predgovor knjigi »leltrvava giljotina« Napisal Willlam La Varre za okrepčilo, a ne za razgrajanje in « coska vlada ze onečaščanjc planinskih koč. •.«.«««« Meseca maja 1. 1935,, ko sem se mudil na britanskem otoku Trinidadu, je pristal na obali neokreten indijanski čolnič, jpoln vode. V njem Je sedelo šest sestradanih Francozov — kaznjencev, ki so zbežali iz kazenske kolonije na Hudičevih otokih. Begunce so pripeljali k pristaniškemu uradniku, da jih zasliši. Ko je slišal njihovo povest, je z značilno angleško športnostjo dejal: »Ne bom poslal teh nesrečnežev k francoskemu konzulu. Francoska Guyana je sramota za vso sodobno civilizacijo!« Petorlca beguncev so bili visoki, krepki možje — možje brutalne zunanjosti, brutalne miselnosti, brutalnih manir, fiesti je bil pa nenavadno majhen in droban, komaj 1 m 50 visok in ne verjamem, da je tehtal več ko 40 kil. Vse njegovo imetje je bil v ovoščeno platno zavit paket in v njem svojih 15 kil drobno popisanega papirja: dnevnik 15 let kaznjenskega življenja na Hudičevem otoku; najpre-tresljivejši dokument, kar sem jih kdaj koli imel v rokah. »Ali bi mi zaupali svoj rokopis, da ga pošljem založnikom v Združene države?« sem ga vprašal. »Saj ne morete pričakovati, da bi še kdaj uživali svobodo. Morje vas bo pogoltnilo, ali vas bodo pa ujeli in poslali nazaj na Guyano.« Toda mož je odbil mojo prošnjo in tako sem že mislil, da ga ne bom nikdar več videl in da se bo tudi njegova življenjska povest za zmerom izgubila. Pa sem se zmotil. Reneju Bel-benoitu se Je vendarle posrečilo, pristati v Združenih državah. Tudi svojo knjigo — »Dry Guillotine« — Je srečno spravil na varno. Danes, leta 1938.. je Belbenoita sama kost in koža; skoraj popolnoma slep, brez zob in malaričen sam dobro ve, da ; ne bo več dolgo med živimi. Njegovo ; edino upanje je, da bi z objavo svoje knjige vsaj eno dosegel: odpravo kaz-; njenske kolonije na Hudičevih otokih. * l Renč Belbenoit živi danes v New-\yorku; oblastva so mu dovolila, da t sme ostati na ameriških tleh do I 15. septembra t. I., čeprav je fran- takšni .kletki* je bilo 80 do 90 kaznjencev. Za vsak par nog je bilo komaj en kvadratni yard (nekoliko manj ko en kvadratni meter) prostora. Da bi lahko vsak hip zadušili morebiten upor, so imela tla kleti odprtine, ki so skozi nje lahko spustili vrelo paro. Uporne obsojence 60 pošiljali v vroče celice, pločevinaste celice za spanje, tik ladijskih strojev, in tako nizke, da ee človek v njih ni mogel niti vzravnati. V teh celicah se je pomenek kajpak pletel o Guyani in o begu. Nekateri kaznjenci eo imeli zemljevide Južne Amerike, iztrgali 60 jih bili iz atlan-tov; ves svoj čas so porabili za podrobno proučevanje teh zemljevidov, učeč ee imen rek in mest okrog Gu-yane in izgovarjajoč besede, ki jih še pred nekaj meseci niso niti poznali: Paramaribo, Venezuela, Orinoco, Oya-poc.... Kmalu so se pričele oblikovati skupine. Med njimi je bila posebno izrazita skupina samih tetovirancev, ki so že lepo vrsto let preživeli v vojaških zaporih v Afriki in poznali v6e trike. Sprva so imeli tobak in posebne ugodnosti, tako da so takoj lahko organizirali kvartaške partije. Z njihovih debelih ustnic eo se vsipale psovke. Ponoči so kiadli vse, kar jim je prišlo pod roke, in svoj plen prodajali mornarjem, ki so e palube, skozi odprtino v boku ladje spuščali v stranišče žico Za vsak zavoj ukradenega blaga so dobili po pet do šest zavojčkov tobaka. Lepega dne 6ta se dva obsojenca — že dolgo sta se postrani gledala — spoprijela z noži, ki sta si jih naredila tako, da sta žlice obrusila na cementnih tleh. Vsi smo se v vrsti postavili pred rešetke, da bi borilca prikrili budnim očem paznikov; tetoviranci so pa pričeli peti, da bi udušili krike borilcev. Eden od naših bojevitih petelinov se j“ spotaknil in njegov nasprotnik ee je ravno pripravlja), da ga zabode. Tedaj so pa pazniki — menda so slutili, da se nekaj plete — vdrli v celico s samokresi v rokah. Kaznjenca, ki je bil podlegel, so vsega krvavega prenesli v ladijsko bolnišnico, njegovega nasprotnika so pa poslali v eno izmed vročih kletk, kjer je ostal do konca vožnje. Kolikor bolj smo ee bližali tropskemu pasu, toliko strašnejša sta postajali vročina in pomanjkanje zraka v celicah. Tri četrtine vseh kaznjencev niso imele ničesar na sebi razen brisač okrog pasu. Voda 6e je pokvarila in mornarji so sipali vanjo perman-gan, da smo jo mogli piti. Dovolili 60 nam, da se dvakrat na dan ohladimo pod prho. Mornarji so z brizgalno cevjo prišli k nam in so polivali razgrete ljudi s svežo 6lano vodo. To je bilo res prijetno hladilo. Neko jutro smo na obzorju zagledali obalo in nekaj ur pozneje so nas izkrcali. Sprejela nas je skupina črncev, ki so v vrsti stali ob obali. Črnke 60 6e sladko smejale in krilile v rokami v 6meri proti nam. Narobe je bila pa gruča belcev, ki so tudi prišli k sprejemu — sami bivši kaznjenci, zdaj sicer že svobodni, a obsojeni, da morajo ostati v Guyani — silno zanemarjena. Večjidel so bili — bosonogi in razcapani, kakor so bili — tako bedni, da jih celo naš prihod ni zdramil iz njihove otopelosti. »Tobaka! Tobaka!« Takoj 60 nas odpeljali v taborišče »Saint Laurent«, kjer so nas zaprli v kolibe, v skupinah po 60. Kmalu nato se je prikazalo pred zamreženimi okni kakšnih pet ljudi. »Tobaka?« so šepetaje ponujali. »Kave? Banan?« »A kako vam bomo plačali?« sem jih vprašal. »Nimamo denarja.« »Z obleko,« so nam odgovorili in začeli naštevati cene. Par hlač so cenili na 2 franka, srajco jroldrugi frank, odejo na pet frankov. Eden izmed kaznjencev je prodal par hlač, drugi 6rajco... To noč je imel vsakdo svoje cigarete in prgišče banan. Drugo jutro po našem prihodu nas je kaznilniški ravnatelj zbral na dvorišču in nas opozoril, naj ne tvegamo bega. »Tu v Guyani uživale veliko svobodo,« nam je dejal, »lahko skušate jrobegniti, kadar se vam zahoče. A ne pozabljajte, da imamo dva paznika, ki sta venomer na straži: džunglo in morje. Vem, da bo v pičlih dveh tednih že marsikdo izmed vas v džungli; prav tako pa tudi vem, da se bodo vsi hitro vrnili v svoje ječe ali v bolnišnico, razen onih, ki jih bodo mravlje tako izgrizle, da bodo kakor živi okostnjaki obležali v džungli.« Nato so nas zdravniško pregledali. Prav vsi, bolni in zdravi, smo jim bili sposobni za vsakršno delo. Ko sem zdravniku pokazal, da imam pravico do vojne pokojnine, mi je odkazal lahko delo; ta odredba me je pozneje obvarovala mnogih nadlog. Dognal sem, da so morali vsi tisti kaznjenci, ki 60 jih proglasili za sposobne — mladi ali 6tari in ne glede na njihov prejšnji poklic — opravljati isto delo. Zato pa od 700 kaznjencev — toliko jih pošljejo na leto tja dol — umre že koj prvo leto v tam vlažnem in nezdravem podnebju 400 nesrečnikov. Tako ostane število kaznjencev zmerom isto. Ko prispejo novi kaznjenci, poskoči število kaznjencev na 3.500; kmalu je pa bolnišnica polna bolnikov, nekateri poginejo v džungli v marcu zuhtevala | njegovo izročitev, da ga vnovič depor- | Parnik »La Martiniere«, ki vozi kaznjence na Hudičeve otoke D uševni b on - ton Bon-ton sem, bon-ton tja, bon-ton na levo, bon-ton na desno, skratka oon-ton povsod. Pri jedi, pri obleki, na promenadi, na plesu, na potovanju, ob veselih in žalostnih dogodkih v življenju; povedala sem že, bon-ton Povsod. In vendar ga tako redko sre-IVu' Kajti bon-ton se ne zmeni za ukano obleko in ne za ljubek obra-? ’ nič nima skupnega s kaviarjem ne s pogrebom I. razreda. Pravi Oon-ton namreč, duševni bon-ton. ir- V0, iščem, žal pogosto zaman, včasih ga pa vendarle srečam in to-P‘0 mi postane pri srcu. Videla sem snoči, na obrazu preprostega ramvajskega sprevodnika. V tram-VaJ je stopila stara ženica z bolno >!°?°' Sprevodnik jo je nežno dvignil kakor lastno mater in je spremil do sedeža. Nezanimiva, vsakdanja, omledna zgodba, porečete. Ne, ljubi moji, nikakor ne! Bil je bon-ton v svoji najvišji obliki, v ljubezni do bližnjega. "led mladimi ljudmi je dandanes čudo malo duševnega bon-tona. Morda je temu kriva borba za kruh, Morda splošna površnost današnjega Soljenja. Danes se mlado dekle ne bo zlepa sklonilo, da bi pobralo zavitek, ki je padel starejši gospe iz rok. Če Se pa to le zgodi, je dogodek tako redek, da nam ga pošljejo čitatelji v ,Zrcalo' kot dokaz, da vljudnost še ni izumrla. Dokaz, bolje izjema, ki potrjuje pravilo... N a plesu pokažejo mladi gospodiči, da jim je duševni bon-ton španska pas. Plešejo samo lepotice in samo oogatinke. Vse druge žalostno sede %n si žele, da bi nikoli ne prišle na P'es_, da ne bi nikoli videle, da danes moški svet ceni samo bogastvo in le-Poto. Drugače je na dijaških plesih; tamkaj je kajpak še zmerom doma tovarištvo. Ko bi ljudje na duševni bon-ton Vsaj pol tako pazili kakor na zunanji oon-ton- bi bilo čudovito lepo na sveta. Tedaj bi botrček sicer h otrokovemu krstu prinesel namesto zlate veri-zice samo šopek cvetlic, a dejal bi: *Bog daj, da bi bil ta otrok najboljši, tuijlepši, kar jih je kdaj videl svet.* Zdaj pa prinese zlato verižico ali hranilno knjižico, zvečer pa pripoveduje svojim prijateljem: »Otrok je pa zo tak, prav tako grd bo kakor stari lu prav tako neumen kakor stara.* Srečnim roditeljem je pa še pred Pol urice kadil: '»Čudovit otrok, ne 00 mu para, ko doraste.« Res, kakšna Oloboka razlika med zunanjim in duševnim bon-tonom! , Človek s samo zunanjim bon-tonom izreče sožalje, za hrbtom pa meni: *Koliko bodo neki podedovati, najbrže 8e je o pravem ' času umaknil na dru- 01 svet,* Ženska, s samo zunanjim bon-tonom pride v vas k svoji prijateljici opoldne, ko je največ dela zato, da bi pokazala svojo novo obleko; deveta skrb ji je, ali je njen obisk dobro došel ali ne. Mnogo ljudi živi na svetu z eno sanio mislijo, z mislijo, da se ves ovet vrti okrog njih in samo okrog njih. Kakšen zmoten nazor! Upam, da ti, ki to bereš, nisi ena od tistih, hi jim je prvo in zadnje bon-ton, družabni bon-ton in ne duševni. Družba je naredila že mnogo krivice, dobro srce pa še nobene. Zavedaj se torej, da je družabni bon-ton brez duševne podlage prav kakor klasje brez zrna. Saška Hoi/i UMuUi Oktober je mesec novih klobukov, Prav tako kakor je december mesec Praznikov in daril. Praktična ženska °dloži kupovanje klobukov do oktobra, kajti šele ta mesec dobi jasno sliko, kakšni klobuki bodo bodočo jesen in zimo v-modi. Letos nam oktober nedvomno pri-haša najsvojevrstnejše in najbolj muhaste klobuke, kar smo jih videli v poslednjih letih. Modistke so izčrpale Vso zalogo domislekov, oblik, barv in okrasi j. Ne čudite se, ljube bralke, tudi ve jih boste kupovale in nosile, te ljubke, male nestvorčke, ki se tako Pri kožnem vnetju In izpuščajih dojenčkov, pri razpokanih in razbolelih prsih mater čudovito učinkuje pravo rastlinsko mazilo » 0KAN4 « Okama mazilo se dobi v lekarnah in drogerijah, Škat. din 8‘-. Razpošilja proti predhodnemu nakazilu din 10*—. LEKARNA Mr. 10ŽE OBLAK Št. Vid nad tlubljano samozavestno ponašajo z imenom .klobuki1. Moderne pričeske z lasmi, pomaknjenimi s tilnika navzgor, so prinesle tudi čisto novo obliko klobukov, Na splošno bomo nosile čepice in klobuke globoko pomaknjene v čelo, da bo ozadje glave prišlo do veljave, da bo videti vsa kopica kodrčkov, ki tako ljubko kraljujejo na vrhu moderne pričeske. Tudi solidni športni klobuk se je moral prilagoditi novi modi, postal je višji in je precej podoben cowboyskim klobukom — najbrže se jih še spomnite iz filmov. Tudi široki slikoviti klobuk, ki ga nosimo poveznjenega na teme, je spet v modi. Letošnji klobučki so prave umetni-nice iz brokata, baržuna, klobučevine in ptičjega perja. Okrasje je res čudovito in eksotično: kurja peresa so prav tako modema ko nojeva, nekateri klobuki imajo pa za okrasje kar cela gnezdeca ali pa kar cele ptičke. To so pariški modeli, a ne verjamem, da bi pri nas imeli kaj prida uspeha. Posebna novost je okrasje iz krzna. Pogosto so celi čepci izdelani iz nizkega gladkega krzna, iz perzijanca, iz seala ali kakšnega drugega nizkega krzna. Na mnogih klobukih je edini okras lisičji rep. Krznene klobuke krase pa z nojevimi peresi. Nekateri klobuki z bogatim pernatim okrasjem spominjajo na pernata omel-ca, ki smo jih njega dni uporabljali za čiščenje cilindra pri petrolejski svetilki. Pogosto je na vrhu klobuka ne kakšno pernato omelce, presenetljivo spominjajoče na okrasje, ki ga imajo na glavah cirkuški konji. Poleg teh eksotičnih klobukov je letos v modi tudi pravi pravcat cilinder za ženske, kajpak iz blestečega velurja. Za mlajše dame so pa priporočljive koketne čepice v slogu cesarice Viktorije. Te čepice nosimo čisto na vrhu glave, potegnjene nekoliko navzdol, na oči, in privezane s svilenimi trakovi ali pa s tenčico pod brado. Klobuki! Klobuki! Klobuki! 2e so jih razstavile tudi naše modistke, že jih srečujete na glavicah bogatih, elegantnih lepotic. A ne dajte, da bi vas prvi modeli zapeljali v skušnjavo! Kupite le takšen klobuk, ki se bo podal k vašim oblekam in — kar je važnejše od mode — k vašemu obrazu! Teta Ulcta ŠPORTNI SWEATER ZA ZAČETNICE V PLETENJU Izpremembe temperature 80 često vzrok prehlada, kf ima lahko za posledico 'dolgotrajno bolezen. Mislite pri prvih 2nakih obolenja ha Aspirin tablete in na „Bayer’’-Jev križ, ki jamči ža pristnosti ASPIRIN TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM. Ogla, reg. pod S. br. 437 od 10. I 1934. Spomladi in jeseni nosiš takšen sweater h kratkim rokavom, h klasičnim .srajčnim bluzam* ali pa k lahkim oblekam v pastelnih barvah. Pozimi ti bo pa sweater, posebno v temnejši barvi, zelo dobro došel pri zimskih športih, drsanju, smučanju in sankanju. Takšni sweatri so priporočljivi posebno za tiste, ki nimajo rade dolgih volnenih rokavov. Za sweater potrebuješ 300 gr volne .Pergole* poljubne barve in dve dolgi igli, debeli 3 mm. Vzorček je otroško lahak, skratka same desne petlje. Delaš torej: 1. vrsta r m same desne, 2. vrsta same leve, 3. vrsta same desne, 4. vrsta same leve itd. Precej visok rob spleteš pa v navadnem robovnem vzorčku dveh levih, dveh desnih petelj. Vzorček je lahak, prav tako tudi kroj. Ker hočem pa omogočiti vsem našim čitateljicam, da bodo znale pra- 1 petljo. Pleti nato naravnost 6 cm visoko in pridajaj 3krat po 1 petljo, na vsaka 2 cm. Oblikuj ramo pri 54 cm višine, tako da v petih vrstah snameš 35 petelj. Pri izrezu pa potem, ko si 13krat snela po 1 petljo na vsaka 2 cm, pleti kar naravnost do ram. Ovratnik: Nasnuj 170 petelj in pleti v robovnem vzorčku. Pleti 2 vrsti, ne da bi kaj snemala ali pridajala, potlej pa snemaj po eno petljo v pričetku vsake vrste, in sicer 26 vrst. Kar ostane zdaj petelj, jih snemi vse hkrati. Obrobek pri izrezih za rokave: Nasnuj 100 petelj in pleti 2 cm visoko v navadnem robovnem vzorčku. Spleti dva takšna obrobka. Vse delo lahno polikaj, a samo tam, kjer so same desne petlje, robovnega vzorčka pa ne likaj, sicer se ne bo lepo oprijel pasu. Sešij prednjik in zadnjik, nato pa prišij rob pri rokavih. Prav tako prišij tudi ovratnik, kajpak - i s šivi; ki jih. na lice ne bo videti. Kakor vidiš, pletenje ni nikakšna posebna umetnost, dela se moraš lotiti pač tam, kjer je najlažje. Za sweater, ki ga vidiš na naši današnji sliki, res ni potrebno posebno znanje, dovolj je, da znaš držati pletilko v rokah in plesti preproste vzorčke iz levih in desnih petelj. Tista, ki še ni nikoli pletla in bi se rada naučila te umetnosti, bo imela tu lepo priložnost, da se bo pričela učiti pletenja kar najbolj praktično in lahko. Moderen športni sweater je dokaj drugačen kakor oni, ki smo ga nosile pred več leti. Novost je v njegovem kroju. Ker je njegov namen, da nas greje, čeprav nima rokavov, mora biti iz precej debele mehke volne in dokaj dolg, da sega skoraj do bokov. Modna muha je novi globoki koničasti izrez. Kajpak ga lahko nadomestiš z okroglim, a potlej sweater ne bo več tako moderen. V ta globoki izrez zavežeš ljubko pisano pahovko. Kadar občuduješ izbrano garderobo vilno plesti bluze, pulovre, jopice in sweatre po naših krojih in vzorcih, in ker je prav današnji sweater za pouk primeren, vam bom delo bolj natanko opisala. Hrbet: Nasnuj 104 petlje in pleti 14 cm v robovnem vzorčku: dalje pleti v navadnem vzorčku samih desnih petelj. Na vsake 3 cm pridaj na vsaki strani po 1 petljo- in sicer 6 krat. Pri 35 cm višine prični oblikovati izrez za rokave, tako da na vsaki strani ple-tiljke snameš najprej 4 petlje, potlej 2 krat po 3 petlje, 2 krat po 2 petlji in 3 krat po 1 petljo. To ponavljaš na vsaki 2 vrsti. Pleti nato naravnost 15 cm visoko in oblikuj rame, tako da snameš 5 krat po 28 petelj na vsaki strani, kar pa petelj ostane, jih snemi vse hkrati. Prednji del' Nasnuj 116 petelj in pleti v navadnem robovnem vzorčku 14 cm visoko. Potlej pleti v samih desnih petljah kakor pri hrbtu, t. j. na vsaki strani pridaj 1 petljo, na vsake 3 cm, in sicer 6 krat. V višini 13 cm razdeli delo na dve enaki polovici in prični plesti vratni izrez, kajpak vsako polovico posebej. Desna polovica: Na vsaka 2 cm snemaj po eno petljo, 13 krat. Na drugi strani, kjer oblikuješ izrez za rokave, snemaj hkrati 10 petelj, nato hkrati 4 petlje, nato 2krat po 2 petlji in 3krat po f-žensUi cazfrot/au -| Gube, Štajersko: Svetovala vam bi, da se posvetujete z zdravnikom-der-matologom. On vam bo vedel zanesljivo svetovati, ali bi bilo za vas primernejše zdravljenje z elektriko, namreč z visokofrekvenčnim tokom, ali pa operacija. Ker so gube tako globoke in že zastarele, ne boste z navadno masažo nič opravili. Ne jemljite si stvari k srcu! Operacija najbrže ne bo draga in vam bo enkrat za vselej pomagala. Hitro k dobremu zdravniku: kajti le on vam bo znal pravilno svetovati! Če želite še kakšno pojasnilo, se kar oglasite. Gospodična C. M. Celje: Dlačic pod nosom ne boste mogli popolnoma odpraviti, pač jih pa lahko pobelite z vodikovim preki60m, z raztopino, ki vam jo bo pripravil drogerist. Kakor vem, ni nobene kreme za pobeljenje in olupljenje kože, v drogerijah imajo samo tako imenovano .bleichkremo* proti pegam. Ako želite imeti bolj belo kožo, se pudrajte s svetlim pudrom, druge pomoči vam za zdaj ne vem. te ali one gospe ali gospodične, ki o njej veš, da ima skoraj isto skromno plačo kakor ti, se zavedaj, da tiči vsa umetnost te iznajdljivke v pravi, premišljeni izbiri barv. Prav s takšnim sweatrom, ki je na prvi pogled samo za toploto, lahko dosežeš zelo eleganten vtis. Na temnorjavo krilo si na primer spleteš svveater svetle, ,beige' barve, bluza je opekasto ali koralnordeča, pa-hovka pa pisana, pač z odtenki vseh teh treh barv. Nešteto je še drugih sestav: temnomodro krilo — že večkrat sem vam ga priporočila — svetlejši svveater, v lepi tirkiznosinji barvi, blu- za temnorožnata ali živordeča, prav tako pahovka. Ali sestava črnega krila, rdečega sweatra in bele bluze, to so tri zelo žive barve, primerne posebno za mlada dekleta. Upam, da vam bo naše današnje ročno delo všeč in da se ga bo marsikatera kmalu lotila, čeprav doslej še nikoli ni pletla. Obljubljam vam, da bom poiskala še več preprostih ročnih del, da bodo zadovoljne tudi one naše naročnice, ki nimajo dovolj potrpljenja in časa, da bi se bavile z umet-nejšimi ročnimi deli. Simona Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI Četrtek: Golaževa juha, možganske klobasice«, krompirjev pire. — Zvečer: Koštrunovo meso s krompirjem^, mešana solata. Petek: Kruhova juha, češpljevi cmoki, kompot. — Zvečer: Zeljnata gibanica''. Sobota: Možganova juha, pečene ko-štrunove ledvice«, solata. — Zvečer: Goveji golaž s krompirjevimi cmoki. Nedelja: Riževa juha, preslaninjena pljučna pečenka5, solata, dušen krompir, kompot. — Zvečer: Mrzel narezek, francoska jajca. Ponedeljek: Zelenjavna juha, dušeno zelje, krompirjev pire, govedina. — Zvečer: Ajdovi žganci z mlekom". Torek: Vlivanci na goveji juhi, bučke v omaki, krompirjev pire, kompot. — Zvečer: Vampi s parmskim sirom. Sreda: Gobova juha, dušen krompir, pesa v solati. — Zvečer: Ledvice s polento. Pojasnila: 1 Možganske klobasice: Skuhaj možgane v elaui vodi, pretlači jih, primešaj jim popra in zelenega peteršiljčka, osoli jih in zavij v oblate, da dobiš majhne klobasice. Povaljaj jih v jajcu in drobtinah in ocvri. Daj jih na kakšno prikuho in serviraj zraven narezano limono ali kuhano cvetačo v solati. Namesto klobasic narediš tudi možganske zarebrnice. Daj možgane v oblate, oblikuj zarebrnice, namesto rebra pa vtekni v vsako koreninico peteršilja. Te zarebrnice povaljaj v kruhu in jajcu in ocvri. 2 Koštrunovo meso s krompirjem: Zreži V* kile koštrunovega mesa na kocke, pridaj K kile olupljenega krompirja in 30 dkg čebule, oboje zrezano na večje kosce. Daj v kozo, ki se dobro zapre, plast krompirja, nato plast mesa in plast čebule. Izmenično polagaj te plasti do vrha kozice. Na vrhu kozice mora biti krompir. Vsako plast posipaj s soljo in poprom, vlij na vse skupaj kozarec vode, kozo zapri, postavi na žerjavico in duši 2 do 3 ure, ne da bi dvignila pokrovec. Nato zvrni jed na krožnik in jo nesi na mizo. 3 Zeljnata gibanica: Izreži iz očiščene zeljnate glave vea stebelca, liste pa zvij in jih zreži na ozke rezance. Raz- beli kos presnega masla, zarumeni v njem drobno zrezano čebulo in nekaj sladkorja. Pridaj potem zelje, osoli in opopraj ga in nekaj časa duši Nato ga postavi na hlad, razvleci navadno testo za gibanice, pusti, da se nekoliko osuši, ga posipaj z zeljem, polij še nekoliko z mastjo ali presnim maslom, zvij v gibanico in speci v pečici. 4 Pečene koštrunovo ledvice: Potegni z ledvic kožico, raztopi nato v plitvi ponvi 10 dek presnega masla, pridaj ledvice, posipaj jih 6 soljo in poprom, peci jih kakšnih 6 minut in jih medtem večkrat obrni, potem pa daj na cedilnik. V drugo kozo vlij kakšnega četrt litra vina, pridaj soli in popra in pusti nekaj časa vreti. Daj ledvice spet nazaj v ponev- posipaj jih z moko, peci 5 minut, prilij vinu 8 žlic vode in 8 žlic juhe, pusti omako zavreti, zalij z njo ledvice, pridaj žlico sesekljanega zelenega peteršilja, pusti vse še 5—8 minut vreti, nato zloži ledvice na krožnik in jih oblij z omako. 5 Preslaninjena pljučna pečenka: Odstrani pljučni pečenki kožico in loj, potolci jo, jo preslanini in posuj s soljo in poprom, s sesekljano čebulo in dišavami. Daj jo v kozo na mast in pridaj narezano korenje, rumeno repo, peteršilj, zeleno in lovorjev listič. Prilij nekoliko juhe, pozneje pa tudi malo kisa in kozarec črnega vina. Ko je meso mehko, ga zreži in precedi nanj omako, ki je ostala v kozici. Vrh mesa daj pa na listke narezano limono. Omaki lahko tudi primešaš nekaj žličk kisle smetane, ki si v njej razmotala žlico moke. 8 Ajdovi žganci z mlekom: Stresi v precej velik lonec kropa K litra lepe ajdove moke. Čez nekaj minut porini ročaj kuhalnice skozi močnati cmok do dna lonca in ga koj nato spet potegni ven. Tako pride moka s kropom v dotiko in se laže prekuha. Čez četrt ure odcedi nekaj vode v kakšno čisto posodo, da jo lahko spet koj pri liješ, ako je treba. Potem zmešaj s kuhalnico kuhano moko in ostalo vodo v loncu, da ne ostane nič suhe moke. Nato naj žganci nekaj minut počivajo, ker se potem raje drobe. Zdrobi jih z vilicami in jih dobro zabeli z ocvirki, drobtinicami ali pa s pres-nm maslom, še boljši bodo, ako jih boš zabelila tudi v loncu, še preden si jih zamešala. Manufakturna veletrgovina I. C. MAYER, LJUBLJANA naznanja, da se je preselila v lastne trgovske lokale v mOLFOVO ULICO ŠT. 1 Priporoča se za nadaljnjo naklonjenost. Cene strogo solidne. I. C. MAVER, Ljubljana Wolfova ulica št. 1 ZAKON GOSPODA TERBRUGGA Vletnsld napisat f. Cadsct* S. nadaljevanje »Motiš se, čisto nepristransko gledam te stvari. Zakaj naj bi mu bila več kakor katera druga? Saj ga tudi jaz ne pričakujem s čustvi prave neveste, s čustvi, ki so že od nekdaj vcepljena v čista dekliška srca, da jih pozneje zbudi iu razplamti ženin z ljubkovanjem in nežnimi besedami.« »Potlej je pa to, ljuba moja, nekaj čisto drugega kakor tisto, kar sem si jaz zate želela.< »Ali ti je bil Hans Maltitz bolj všeč?« »Ne, Magda. Med njim in gospodom Terbriiggom je ogromna in nepremostljiva razlika. Z Maltitzom dekle lahko pleše po gladkem parketu, s Terbriiggom bi se pa mogla popeti na najvišje vrhove.« »Prav zato se bojim svojega zakona, kajti Terbriigge ni kakšen vsakdanji golobradec, sila je, ki se ji bom morala pokoravati ali se pa boriti proti njej.« »Tretje si pozabila,« je tiho zašepetala Signa in pogladila Magdo po laseh. »Pozabila si na izenačenje, na združitev dveh sil, ki vladata druga ob drugi. Za to je pa treba čutiti ljubezen...« »A kje naj jo vzamem?« je vprašala Magda prezirljivo. »Ali misliš, da more ljubiti ženska, ki so jo v zakon tako rekoč pognali? Ali misliš, da morda ljubi mož, ki se ženi z dekletom samo zato, ker mu to gre v račun? Samo da si ga videla, kako se je postavil predme in mi kratko in malo povedal, da se bo že vnaprej zavaroval pred igranjem kakšne sentimentalne komedije; odkrito mi je dejal, da tudi za las ne bo odnehal od svojih pravic... Pri tem me še pogledal ni, a meni se je zazdelo, da sem zanj samo nekakšna ploditvena naprava in da bi mu še mar ne bilo zame, če bi bila manj zdrava in manj močna — skratka, če ne bi bila tako primerna za njegove načrte.« »To je kajpak čisto podobno človeku, kakršen je Terbriigge. On vidi v tebi mater novega rodu in reči moram, da ni 6labo izbral. Vajini otroci bodo lepi in čvrsti, a svet bo obogatel za nekaj lepega.« »Kako poniževalno je to zame!« je pridtišeno zašepetala Magda. »Samo kot ženska veljam in samo pripomoček za njegove cilje sem, 6amo gospodinja in mati! A vem, da žive na svetu ljudje, ki jih Bog osrečuje z ljubeznijo, ki gore prestavlja, z neskončnim razumevanjem iu najglobljo vzajemnostjo.« »Mene poglej!« je Signa povzdignila glas. »Jaz nosim v sebi to neskončno razumevanje in najgloblji smisel za skupnost, vse to, česar ti — ako povem resnico — tudi pri Hansu Mal-titzu ne bi našla. Jaz lahko prejemam in delim vse duhovne dobrine, a tista sreča, ki ti o njej tako prezirljivo govoriš, mi je za večno vzeta. Ali misliš, da je tvoje pritoževanje še upravičeno, če 6e primerjaš z menoj?« Prvič, odkar sta se poznali, je Signa namignila na svojo telesno napako; Magdo je to globoko pretreslo; čutila je, kaj vse je v tem priznanju. »A tebe vsi tako zelo spoštujejo...« »Ali misliš, da more to spoštovanje nadomestiti dvajsetletnemu, hrepenenja in želja polnemu dekletu tieti občudovanja polni pogled, ki z njim moški objame žensko, ko jo slučajno sreča in še prav nič ne sluti o njeni notranji vrednosti? Občudovanje, ki ga moški poklanja ženski, nima nobene zveze z razumom, samo od sebe zagori v njem. To je edino pravo in naravno občudovanje...« Tedaj je pristopila k njima Malena Hallgreenova. »Ne smeta pozabiti na drugo družbo,« je dejala, ko je opazila na Signi-nem obrazu senco razburjenja. Magda in Signa sta se molče vrnili k drugim. Mladi glasbenik je sedel h klavirju in pričel igrati Chopina. Magda se je zbrala, kakor da bi se vse njene duševne muke spajale z nežnimi zvoki in se v njih razblinile v nič. Predala se je čaru trenutka in ni nič več mislila na jutrišnji dan. Otožni zvoki ,Nocturne‘ so zamrli in pod tenkimi mladeničevimi prsti je zaječala ,Balada1. Med poslušalci je vladala slavnostna tišina. Vsi so čutili skrivnostno pesem mlade duše, ki se je tu prepletala in zlivala v zvoke. Ura je bila pet. Magda fie je zdrznila. Pozdravila je Signo in ji namignila, naj ne moti tihe pobožnosti male, v glasbo zatopljene družbe. Skoraj neslišno je smuknila iz sobe. Z lažjim srcem, kakor je prišla, se je vrnila domov, kjer jo je čakalo drugačno ozračje in kjer se je morala uklonili zahtevam življenja. Štefan Terbriigge jo je že pričakoval. Dvignil je njeno roko k ustom, se ji zagledal v oči iu dejal: »Takšna si, ko da bi nekaj zelo lepega doživela.« »Bila sem pri svoji prijateljici Signi, pri njej se zmerom razvedrim.« Ni ji odgovoril. »Moja mati ti pošilja tole darilo. Zaradi bratove bolezni ne more priti na poroko. Obljubil sem ji pa, da jo bova obiskala na francoski Rivieri.« Pri teh besedah je potegnil iz žepa droben usnjen tok. Na sinjem baržunu se je lesketal prekrasen, dragocen medaljon, obdan z briljanti. V sredi, pod steklom je bil prazen prostor za sliko, a zadaj v zlatu je bilo z majhnimi briljanti napisano: ,Moji ljubezni!1 »Res zelo lepo,« je menila brez premisleka in položila dragoceno darilo v odprt predal svoje pisalne mize. , Nato sta se pričela pogovarjati o vsem potrebnem za poroko. Kmalu se je njunemu pomenku pridružil še konzul. Ob devetih se je Terbriigge poslovil, vedoč, da mora nevestica rano v posteljo, da se spočije za jutrišnji dan. Magda ga je, kakor navadno, spremila do vrat in mu kakor vsak večer ponudila čelo v poljub. On jo je pa objel in pritisnil prvič svoja usta na njena usta, čvrsto in krepko, kakor da bi jim hotel vtisniti 6voj pečat. Nato jo je izpustil in še preden je mogla reči besedico ali ganiti se, skočil v avto in se odpeljal. Magda se je vrnila v svojo sobo kakor omamljena. Bilo ji je, kakor da bi s tem poljubom za zmerom postala njegova last. Lica so ji gorela in 6rce ji je divje bilo. Ni vedela, ali 6e jezi, ali je samo presenečena, ali ji pa notranje razburjenje jemlje sen. Že se je skozi okno svitalo jutro, ko je zaprla oči in zadremala. Poroka se je po želji obeh rodbin vršila v kar najožjem družinskem krogu in tako tudi Signa ni prišla. Ni hotela priti, ker bi utegnila poroka — tako je v 6voji neskončni iskrenosti zaupala Magdi — zbuditi v njej kljub vsej resignaciji, bridka čustva, ki jim njen značaj ne bi bil kos. Gospa Terbruggova ni mogla zapustiti svojega mlajšega sina, ki je z njim že več mesecev preživela na francoski Rivieri. Pred dobrim letom je padel s konja, 6i poškodoval hrbtenico in je po dolgem bolehanju ostal pohabljen, tako da so ga morali z vozičkom voziti okrog. Tiho trpljenje tega cveta, ki ga je usoda zlomila »redi najlepše pomladi, je ležalo ko svinec na vsej družini. Kadar je Štefan govoril o tem svojem bratu, ljubljencu vse rodbine, je z njegovega obraza izginil izraz neizprosnosti, v njegovem trdem, jeklenem glasu je pa zadonel tih prizvok nekakšne dobrote iu mehkobe. Ker pač ti najbližji in najdražji člani rodbine niso mogli priti na njegovo poroko, ni hotel, da bi motili svečanost razni nepomembni znanci; Magda je bila prav istega mnenja. Resno in pomenljivo eo zvenele duhovnikove besede. Poročni obred se je izvršil kar doma, ker se Magda ni hotela poročiti v cerkvi; tudi ženinu je bilo prav tako, ker ni imel nič kaj rad javnega razkazovanja. Prišli so samo člani konzulove družine, nekaj ponosnih plemičev s svojimi ženami. Povabili so jih samo iz spoštovanja do starih navad, oni so pa prišli v veri, da brez njih ne bi bilo prave svečanosti. Magdi ti njeni sorodniki niso bili nikoli posebno pri srcu, zdaj jima je pa morala, čeprav so ji bili duševno čisto tuji, ponuditi čelo v poljub. Videti je bilo, da je konzul zelo srečen; vsekako na svoj način, kajti govoril ni mnogo in svojih čustev ni obešal na veliki zvon. Njegova skromna potreba po ljubezni je zamrla tedaj, ko mu je umrla žena, Magdina mati. Magda je to dobro vedela in se mu zato ni nikoli vsiljevala s svojimi nežnostmi in s svojo ljubeznijo. Tako se nikogar ni lotilo ganotje in ko je Štefan nataknil prstan nevesti na roko, je bila Magda videti tako raztresena, kakor da se je ta svečanost prav nič ne tiče. Mladoporočenca nista prišla li kosilu. Poslovila sta se od konzula in se neopaženo odpeljala v Terbriiggovo vilo, kjer se je Magda preoblekla. Od ondod sta se z avtom odpeljala na brzo-vlak. II Potovala sta brez prestanka do Monte-Carla; tako je namreč želela Magda. Terbriigge ji ni hotel ugovarjati. Magda je zahtevala to v instinktivni in nejasni želji po samoti, ker je vedela, da jo bo dolga vožnja v brzcu vsaj še za nekaj časa obvarovala, da ne bo ostala sama z možem. Tega se je najbolj bala, ker je vedela, da bo tisti trenutek najusodnejši za vse njeno življenje. Sonce je jarko sijalo z jasnega in temnosiujega neba, ko je vozil vlak med letnimi hišicami in prelepimi vrtovi vse niže in niže v pravljične kraje, ki jim pravijo Riviera. Obstal je na majhni, skromni železniški postaji. Oster glas je zaklical: »Monte-Carlo«, in novoporočenca sta izstopila. Terbriigge je brzojavno naročil sobe v ,Hotelu de Pariš« enem izmed naj- lepših hotelov v mestu, četrt tire po svojem prihodu je 6tala Magda v čudovito lepih sobah, z okni na morje. Stanovala sta v ljubkem gnezdecu z dvema spalnicama, salonom in kopalnico. V tako dragem mestu je bilo to pravo knežje razkošje, a Magda je že v tem kratkem času s Terbriiggom ugotovila, da si njen mož s svojo da-režljivostjo kmalu pridobi, da, kar zasužnji svojo okolico; menila je torej, da hoče tudi njo — kakor vse drugo — kupiti in zasužnjiti z denarjem. Štefan je odšel v sosednjo sobo in pustil Magdo nekaj časa samo. Snela je z glave popotno čepico s tenčico, slekla krzneni plašč in stopila na balkon. Prvi hip je čudovita slika pod njo — sozvočje bele, zelene in zlate barve — prepodila iz njene glave vse težke misli. Bela terasa, polna elegantnega sveta, temno zelenje palm in mili, z vlago prepojeni zrak 60 jo omamljali z opojnostjo, ki se loti ljudi, ki so še pred štiri in dvajsetimi urami gledali doma sneg in led. Z globokim vzdihom 6e je odtrgala od tega čarobnega pogleda in se pričela slačiti. Okopala se je v mlačni vodi v razkošni kopalnici poleg svoje spalnice in pozvonila. Kako se je začudila, ko je stopila v sobo namesto navadne hotelske sobarice, ljubka mlada Francozinja. Predstavila se ji je kot pomočnica, ki jo je uprava hotela vzela v službo po monsieurjevem brzojavnem naročilu. Magdo je ljubko dekle prijetno presenetilo, kajti kot razvajeno mestno damo jo je plašila misel, da bo morala vse svoje stvari 6ama jemati iz kov-čegov in jih sama urejevati po oma- V 24 URAH barva, plisira In kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobl in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA rah. Mala, svetlolasa Georgetta je bila pa takšnega dela očitno že vajena. Z zdravim instinktom je jemala obleke in druge stvari iz lcovčegov, jih urejala, kakor so spadale druga k drugi, izbrala klobuk, rokavice in tenčico, v barvah, ki so 6e lepo ujemale, in pokazala v svojem poklicu toliko spretnosti, da si je Magda takoj zaželela, da bi to dekletce za stalno vzela v 6lužbo in jo odpeljala s seboj domov. Ko je čez poldrugo uro Terbriigge spet [»trkal na vrata, ga je Magda sprejela že oblečena v promenadno obleko. Njeno vitko telo je ovijal eleganten svilnat kostim, ki ga je naročila v enem izmed najuglednejših pariških modnih salonov. Podal se ji je čudovito, prav kakor majhna črna čepica, ki ji je koketno čepela im kostanjevih laseh. Vse na Magdi se je izpopolnjevalo v prekrasno sliko razkošne, elegantne lepotice, ki se tako čudovito poda v blestečo, družabno sliko Moute-Carla. »Ali si zadovoljna s svojo spletično?« jo je vprašal Terbriigge. »Zahvaljujem se ti za pozornost! Priznati moram, da ne bi vedela, kaj naj pričnem s toliko kovčegi in zavoji.« »Ali želiš, da se zdaj odpeljeva k moji mami, ali bi ti pa bilo ljubše, če bi se malo sprehodila po mestu?« ' Magda se je sicer malo bala prvega sestanka s taščo, a čutila je, kako grdo bi bilo, če bi zaradi svojega strahu odlašala svidenje svojega moža z ljubljeno materjo in bratom. Zato je brez pomisleka odgovorila: »Samo po sebi se razume, da se bova takoj odpeljala v Beaulieu.« Za odgovor se ji je zahvalil s hvaležnim pogledom, a tudi zdaj — kakor že vso pot — ni storil ničesar, da bi se ji ljubeče približal. Nekaj trenutkov nato sta že sedela v avtu. Med vožnjo nista dosti govorila. Magda je z odprtimi očmi pila vso DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HIŠO! čudovito lepoto, ki je je bila polna ta vožnja. Svetlo sonce in jasno nebo sta ta dan delali sinjino še lepšo ko po navadi. Morje in nebo je oblivala tista čud, vita, neverjetna sinjina, ki z njo nevešči slikarji ovekovečijo plašč Matere božje. To sinjino je dopolnjevalo polno baržunasto zelenje palm in trave in med njimi vijoča se široka bela cesta; ob obeli straneh ceste so bežale mimo Magdinih oči ljubke male vile v čudovito urejenih vrtičkih. Po ograjah in zidu se je vzpenjalo zimzelen ie kakor v pravljici o zakleti Tr-njulčici. Po dvajsetminutni vožnji se je avto ustavil pred majhno, a zelo elegantno vilo. Sluga v livreji jima je odprl vrata in ju najavil gospodinji. Nekaj minut pozneje je stala Štefanova mati pred mladima novoporočencema. Njen prvi pozdrav in pogled je veljal njeni snahi. Privila jo je k sebi in jo dolgo in nežno poljubljala na čelo, nato jo je malce odrinila in se z očmi, polnimi nežnosti in občudovanja, zagledala vanjo, tako da je Magdi vsa kri planila v obraz. A prijazni taščin obraz, z neštetimi drobnimi gubami in gubicami okrog ust in oči, se je razlezel v dobrodušen smehljaj. Šele nato se je obrnila k sinu in ga prisrčno objela. Poljubila ga je brez besed, a nežno, kakor poljubi mati sina, ki ga že dolgo ni videla. Vsa majhna in vitka se je skoraj izgubila v njegovem objemu; skoraj skrivaj je Magda opazila mehki izraz na moževem obrazu, ko je gledal 6vojo mater. Torej le zna ljubiti, samo njo je priklenil k sebi kakor kakšen nasilnež in se še potrudil ni, da bi hlinil kakšno toplejše čustvo. Gospa Terbruggova je z eno roko prijela snaho, z drugo sina in je z njima odšla proti hiši, kjer jih je pričakoval Štefanov bolni brat. »Dragi otrok, nikar se ne prestraši našega ubogega Freda! Prav danes je videti zelo slab. Preživela sva strašne dneve, a zdaj se mu je pričelo obračati na boljše. Bolečine so ponehale, zdaj lahko že dolge ure sedi na vrtu; to je že velik napredek.« Magda se je zgrozila, ko je opazila, s kakšno resignacijo govori tašča o sinu, ki je bil še pred letom dni njen ponos, tako čvrst in lep je bil. Neusmiljena usoda ga je zlomila 6redi najbujnejšega cvetja. Človek težko gleda mladega človeka, kako trpi, a še hujše je, če se hkrati zaveda, da je njegova usoda za zmerom zapečatena in da ga ni upanja, ki bi ublažilo to počasno umiranje. Le kako je mogla biti uboga mati tako mirna in vdana, ko je prihajala od postelje svojega bolnega otroka in pravkar spet hitela nazaj? Magda ni mogla dalje razpredati svojih misli, kajti pred njo so se že odprla vrata v veliko 6obo. V tej sobi je trepetal svež zrak; skozi odprta okna in skozi vrata balkona je lila svetloba in z njo so 6e mešale sveže barve sončnega dne in se prelivale čez ležalnik, ki je bil obrnjen tako, da je bolnik lahko gledal na morje. »Štefan nam je pripeljal svojo ženo, Fred!« je zaklicala gospa Terbruggova in peljala Magdo k ležalniku. Vroča roka je prijela njeno in jo dvignila k ustnicam. Ko je Magda dvignila pogled, se je nehote prestrašila: zagledala je čudovito zal obraz, ki na njem — raze* marmornate bledice — nisi razbral nobenega znamenja bolezni. Ako bi spodnji del telesa ne bil pregrnjen z odejo, bi človek mislil, da stoji pred Apolonom. »Zmerom sem si Štefanovo ženo predstavljal takšno,« je tiho dejal bolnik. »Veselil sem se kakor otrok, že zato, ker si osrečila mojega starejšega brata. Prijatelja bova, kajti po tvojih lepili, vlažnih očeh vidim, da bos potrpežljiva in dobra z menoj. Ali hočeš nekaj svoje ljubezni do Štefana pokloniti tudi mehi?« Magda je ob teh besedah vztrepetala kakor šiba na vodi. Pobesila je oči, kajti bala se je, da se bo pred temi jasnimi svetlimi očmi, ki so ji prodirale v globino duše, izdala. A Štefan ji je nehote priskočil na pomoč. Sklonil se je k bratu in ga poljubil. »Kako srečen sem, da si prišel, Štefan! Zdaj bosta lep čas ostala pri nas, kaj ne? Vseeno vama bo, kje bosta, povsod bosta srečna! Jaz sem pa kar bolno hrepenel po tebi, Štefan!« »Ostala bova tako dolgo, kolikor bova le mogla,« je odgovoril Štefan in glas mu je zvenel tako mehko in milo, kakor ga Magda še nikoli ni slišala. »Ali ne bo Magda huda, ko ji bom prekrižal tako lepo potovanje?« je vprašal oklevajoče Fred. »Vesela sem, da bomo ostali skupaj. Ni mi do tega, da bi se selila iz kraja^ v kraj, a ko bo prišla pomlad v deželo, boš odpotoval z nama domov. Imava veliko in lepo hišo, pač preveliko za naju sama...« »Za božjo voljo, otrok moj, kaj govoriš? Ali misliš, da bova res midva motila vajin mladi zakon? Menda ne misliš resno?« se je smehljaje vmešala gospa Terbruggova. »Ne morem si ničesar lepšega misliti, mama. Verjamem, da se ti to zdaj, v pričetku, zdi inalo nenavadno. Vidim, da vaju bom morala šele osvojiti, a mislim, da mi to delo ne bosta oteževala.« »Prav nič ne dvomim, da ti bo šlo to lahko od rok, ti mala čarovnica,« je razigrano dejal Fred. »Štefana si osvo- jila v naskoku. Ko je bil pred tremi meseci poslednjič pri nama, še vedel ni, kako ti je ime. A glej, danes sta že mož in žena! Poslušaj, Štefan, ali tedaj res nisi še nič vedel o Magdi?« »Vedel sem,« je Štefan mirno odgovoril, »poznal sem jo že več let.« »A odločil si se šele v teh zadnjih mesecih?« »Da,« te besede so zvenele kratko in odbijajoče. »Potem si bil ves ta čas 6lep. Samo poglej, kako je lepa, ta tvoja mlada žena! Že zdaj je imam rad, čeprav jo poznani komaj deset minut; ti si' pa potreboval za to dolga leta!« j«j toplo dejal Fred. Gospa Terbruggova je medtem naročila, naj pogrnejo mizo za čaj na terasi, a Štefan je sam odpeljal Fredov ležalnik na 6ončno teraso. Ko sta odšla iz sobe, je tašča potegnila Magdo za trenutek k sebi. »Mojemu ljubemu bolničku si prineJ sla sonce! Že dolgo ga nisem videl* tako vedrega in veselega. Iz dna duša 6e ti zahvaljujem, draga hči!« Magda se je sklonila k njej in ji poljubila rok(S. »Ali ni nobenega upanja, da bo ozdravel?« je zašepetala. »Nobenega.« »A njegova mladost vendar lahko čudež naredi.« Gospa Terbruggova se je zagledala nekam v daljavo. I. »Sovražim iluzije in ne verjamem v noben čudež več, ljubi otrok. Zdravniki so rekli, da je vsakršno ozdravljenje izključeno. Zadovoljiti 6e moramo pač s tem, da se mu je zdravje toliko popravilo in da ga bomo lahko še nekaj let imeli v svoji sredi. A prosim Boga, samo če ne bo njegovo trpljenje postalo vse hujše in hujše, da bi živel, dokler mu bodo moči dopuščale. Nikdar nisem bila tako sebična, da bi mu hotela podaljšati bolečine, samo da ga obdržim na svetu, ako bi želel oditi. Sama bi mu nalila strupa, samo da bi ga lahko rešila trpljenja.« Magda je vztrepetala. Stari, ugasli, a lepi taščin obraz je bil v tem trenutku ožarjen e tragično veličino. »Mamica,« je tedaj zaklical Fred. Kakor bi^ jo bil veter odpihnil, je izginila otožnost z materinega obraza, mil, prijazen smehljaj je zasijal na ujem, ko je pristopila k svojemu bolniku, da mu pomaga sesti. Štefan se je obrnil vstran in se zagledal v morje. Magda je začatila trpljenje, ki je vzburkalo njegovo dušo, ko je gledal to zlomljeno mlado drevesce. Tudi njo je zgrabilo isto čustvo z isto silo, kakor da bi bila iste krvi.— a vendar ji je sleherna topla, tolažilna beseda zamrla na ustnicah. Pogovor se je pletel o skupnih željah in potrebah v domovini. Magda je na splošno molčala in poslušala in se čudila, kako je tok misli in čustev t isto hitrostjo tekel v teh treh ljudeh, ki so se med seboj tako dobro razumeli in izpopolnjevali. Počasi je legal mrak in Štefan je menil, da bo treba odriniti domov, ker je z morja že zavel večerni lilad. Poslovila 6ta se z obljubo, da bosta drugi dan spet prišla v vas. Avto ju je hitro odpeljal nazaj v mesto. Magda je bila utrujena in si je že želela počitka. Dovolila je, da jo je mož skrbno zavil v odejo, in zaprla je oči, da bi se izognila pogovoru. Vtisi, ki so ji bili pravkar tako vzburkali srce, so izginili pred strahom, ki ga je občutila ob misli, da bo prav kmalu ostala z možem na samem. Misli, ki so se ji podile po glavi, so se počasi zgoščevale v eno samo voljo in v eno samo odločitev, ki ji je neusmiljeno natezala živce. Štefan se je naslonil poleg nje in je ni zmolil niti z eno besedo, čutil je, da se nekaj godi v njeni duši, a menil je, da je to posledica srečanja z nje/-govo materjo in njegovim bratom. Njegova ponosna in molčečna duša, ki ji ni bilo dano, da bi obešala svoja čustva na veliki zvon, je bila na tihem hvaležna mladi ženi, da je pokazala toliko nežnosti do njegovih dragih. Ko sta prišla v hotel, se je Magda opravičila, da je preveč utrujena, da bi mogla večerjati v veliki dvorani. Odšla je v svojo sobo. Pozvonila je Georgetti in se preoblekla za posteljo. Ko je mala Francozinja izginila za belimi vrati, je pričela nemirno hoditi po sobi, v glavi ji je vrtala ena edina misel... Magda je kakor preplašena žival venomer pogledovala v vrata, ki so vezala njeno sobo s spalnico njenega moža. Okrog desetih je Štefan potrkal na vrata^ svoje žene. Prišel je torej čas obračuna. Morala je človeku, ki je verjel njenim besedam, priznati, da ga je osleparila in da ne misli e svojo osebnostjo plačati svojega dolga, čeprav je poprej to žrtev obljubila. Čutila je, kako se je polašča globok občutek sramu, ker je prelomila dogovor, ki ga je sklenil Štefan, verujoč njeni besedi. Vendar ee ji je zdelo to boljše, ko da bi kakor nedolžno jagnje postala žrtev svojega gospodarja- Glasno in trdo je torej odgovorila: »Naprej!« če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«! Francoski napisal ARMAND MERCIER \^u&e zenski c&fnat» Osvefa------------ indiitke boginje U. nadaljevanje Nekaj časa smo vsi trije molčali, prijel sem se za stolovo naslonjalo se s težavo miril. Sir Smart-MUler se je obrnil k meni: »Ali bi bili tako prijazni,« je vprašal, »in bi spodaj pri mistru wiikm.su poizvedeli, ali so vašo Prtljago spravili v avto in če niso Pozabili vzeti s seboj ovojev in “lugih lekarniških potrebščin? vendar vas prosim, da ostanete v “hfcini. Avto gotovo že čaka in vsak cas se utegnemo odpeljati.« .sel sem dol v hotelski salon in Bedel na prvi stol. Ko sem bil sam, sem se globoko °ddahnil. Ali bom zdaj vsak dan srečaval ljudi, ki se jih bom moral ®ati, da ne spoznajo v meni plesalca iz ,Cameleona‘? Prvo srečanje Se ie Se dobro končalo; prepričan Sem, da me ni spoznala. Ali sem «3aj rešen, ali bom pa stalno v nevarnosti?... Medtem ko je tajnik odhajal k svojemu gospodarju, sem šel ven Pred hotel. Na cesti sta čakali dve veliki limuzini. Ena je bila skoraj Polna vse mogoče prtljage. Med ve-“kanskimi kovčegi, ki so bile na *}Jih prilepljene mnogobarvne etikete razkošnih hotelov, teh karavanskih postojank modernih nomadov, sem zagledal tudi svoje skromne kovčege. .Oba šoferja sta stala v brezhibnih belih plaščih ob strani na pločniku in kadila. Spet mi je živo stopila pred oči vsa neverjetnost moje pustolovščine, nenadna sprememba v mojih razmerah, ki je nastopila čez noč. Se včeraj zjutraj sem dirjal na Podzemeljsko železnico, da bi se Pred deveto uro lahko peljal po znižani ceni — danes pa se podajam na potovanje širom po Franciji v razkošnem avtomobilu. Mister Wilkins se je približal: »Takoj se odpeljemo, doktor,« je dejal. »Sir William že prihaja. Ali imate še kakšne stvari v hotelu?« Na njegov namig sta šoferja vrgla stran cigareti in sedla na svoji mesti. Iz hotelske veže sem Prinesel svoj plašč. Smart-Miller se 3e Pravkar dvignil iz svojega premičnega stola, oprt na bergle, njegov indijski sluga je šel pa za njim. Hitel sem mu pomagat. Uslužbenci hotela Crillona so se Ponižno in uslužno prizadevali okrog njega. »Kako je z osebjem, Iiarry?« je vprašal. »Vse v redu.« je odgovoril tajnik. S težavo je bolnik splezal v avto. S stropa avtomobilske strehe je visela nekakšna zanka iz močnih jermenov; vanjo je sir William uprl svojo iztegnjeno nogo, da mu ne bo tresenie voza med vožnjo Preveč v nadlego. V hotelski veži se je poslovilna ceremonija ponovila, ko je prišla lady Smart-Miller jeva. Skozi vrtilna vrata sem videl, da je obstala. Ravnatelj hotela je stopil pred njo. ji želel srečno pot in ji izročil šopek vrtnic. Nisem mogel slišati, kaj ,je odgovorila, toda prijazno zahvalo sem ji bral z ustnic. Za trenutek se je zagledala v cvetlice, Potlej je pa šopek izročila svoji sobarici, ki je z več torbicami stala za njo. Takšna pozornost, sem mislil sam pri sebi, more biti le posledica mastnega računa, ki ga je poravnal mister Wilkins. Lady Smart-Millerjeva je stopila k vozu. širok popotni plašč jo je Popolnoma zavil. Od njenega obraza, skritega v visokem ovratniku iz Pristriženih nojevih peres, nisem videl drugega kakor konec nosu in s svetlim klobukom zasenčene oči. Odkril sem se in stopil v stran, da ji dam prostor zraven njenega moža. »Sedite k nama,« mi je rekel sir William. »Priklopni sedeži so udobni in vi niste debeli; Harry bo sedel zraven šoferja.« Sobarica je čakala pri avtomobilskih vratcih z maihnim usnjatim kovčegom. Položil sem ga v avto in ji vzel šopek. »Kam naj spravim vrtnice, ma-dame?« sem vprašal lady Smart-Millerjevo. Stegnila je roko proti meni. Izbočil sem ji cvetlice. »Hvala, gospod.« To so bile prve besede, ki mi jih 3c privoščila, in skoraj edine ves tisti dan. Vzela je popek iz šopka in ga s smaragdno zaponko uripela na Plaščev ovratnik, šopek je pa dala svoiemu možu. »Tu imaš, to je n»kai zate ti. ki si tnkn nor na cvetje!« se je nasmehnila. Sir William 1e vzel vrtnice, si Jih molče ogledal in jih oprezno položil zraven svoje bolne noge v zanko. »Saj veš, kakšen spomin me veže na vrtnice in zakaj jih tako ljubim,« je nazadnje dejal. Mlada žena ni odgovorila, mislim pa, da se ne motim: razločno sem opazil, kako je lahno skomignila z rameni. Harry Wilkins je stopil k vrat-cem. »Mary in Mitra sta v drugem avtomobilu za nami. Lahko se odpeljemo.« »Vstopite, gospod doktor,« je rekel sir William in, obrnjen k tajniku: »Recite še enkrat Jamesu, naj pazi na to, da avto ne bo tresel. Rajši naj vozi počasi, nič ne de, samo da ne bo preveč treslo.« Sedel sem počez na priklopni sedež, da ne bi svojima spremljevalcema obračal hrbta. Harry Wilkins je sedel zraven šoferja in težki avtomobil se je mogočno puhaje pognal naprej. Prva etapa nas je peljala čez Melun in Fontainebleau v Sens. Vožnja je bila tiha in bi bila brez čara neznane mi pokrajine zame nedvomno enolična. Enakomerni ropot motorja ni zgrešil svojega učinka: bolnik je svojo bledo glavo kmalu pobesil na prsi in oči so se mu zaprle: zaspal je. Njegova žena je nekaj časa gledala skozi široka stekla na mimobežeča polja in travnike. Sprva sem hotel navezati pogovor, toda bal sem se, da bom zbudil spečega bolnika, zato sem rajši molčal. Sicer se je pa zdelo, da lady Smart-Millerjeva ni prijateljica dolgih razgovorov. Ravno ko sem hotel reči nekaj vsakdanjega, samo da bi kaj zinil, je privlekla na dan neko knjigo in se zatopila vanjo. Ko se je avto ustavil pred fon-tainbleaujskim gradom, se je bolnik zbudil. Harry je odprl vratca. »Izstopila bom,« je rekla lady Smart-Miller j e va. Hitro sem ji napravil prostor in odšla je v spremstvu tajnika, ki je odprl popotni vodič in ji z roko razkazoval veličastni grad. Tudi jaz sem izstopil. Hotel sem si vsaj od daleč malo ogledati grad. šofer je dvignil pokrov na motorju, da vidi, ali je vse v redu. Dvajset metrov za nami se je ustavil drugi avto. Ko se je mlada žena vrnila, je njen mož poklical mistra Wilkinsa: »Kako daleč je še do Sensa?« Mladi mož je pogledal na zemljevid. »štiri in petdeset kilometrov,« je odgovoril. »Potlej bomo tam prenočili,« je menil Smart-Miller. »Za prvi dan je dovolj. Menjajte z Mitro prostora in peljite se z drugim vozom dalje in preskrbite v hotelu sobe. Mi pridemo kmalu za vami.« Nekaj sekund nato je drugi avto s tajnikom, sobarico in prtljago izginil na cesti proti Sensu. Ob petih smo se ustavili pred hotelom ,Pariš’. Harry nas je pričakoval pri vhodu. Koveege so že znosili v štiri sobe, ki si jih je bil izbral. Dve sobi sta gledali na mirno dvorišče. Sir William si je izbral eno izmed njiju, drugo je pa odka-zal meni, da bom v njegovi bližini, če bi me slučajno potreboval. V tej svetli, prijazni sobi sem si pravkar uredil svoje stvari in zdaj pišem te vrstice, da izrabim čas do večerje. Skoza tanko steno slišim sira Smart-Miller ja, kako govori s svojim tajnikom. Zdaj zvoni k večerji. Tudi jaz bom, preden grem dol, še enkrat pogledal, kako je siru Williamu. 30. maja, ob 10. uri zvečer. Siru Williamu in lady Smart-Millerjevi so večerjo prinesli v bolnikovo sobo. Tako sem ostal s Har-ryjem Wilkinsom sam. Pri prvem daljšem razgovoru nisem maral preveč spraševati o obeh zakoncih. Govorila sva kajpak o športu in mister Wilkins mi je priznal, da gre Smart-Miller ju izguba njegove noge posebno zato do živega, ker — vsaj za zdaj — ne more igrati golfa. Ko je pogovor nanesel na to snov, me mladi Anglež skoraj ni pustil več do besede. Slavil je odlike raznih golfišč, ki jih je spoznal na svojih potovanjih po Franciji, Italiji, Indiji. Govoril mi je o razliki tal v Bouliju, Tou-quetu, Saint-Jean-de-Luzu in Pau-ju, hvalil igrišča v Rimu, Florenci, Kairu, Kartumu, Delfiju, Bombayu in Lahoru. Če pustim to pristno angleško navdušenost za malone narodni šport ob strani, je Harry Wilkins napravil name vtis bistrega človeka, ki se je na svojih dolgih potovanjih širom po svetu veliko naučil in dobil za ljudi in stvari boljše oko kakor toliko drugih mladih ljudi njegovih let. Njegov skrbno negovani, rožnati obraz so poživljale jasne, svetlosinje oči, tiste značilne oči, ki jih tolikokrat vidimo na Lawrenceovih slikah in ki so tudi njemu podeljevale isti otroški čar. Toda v trenutkih napete pozornosti so se mu čelo in očesni kotički nagubali; njegov obraz se je takrat tako spremenil, da sem mislil, da imam pred seboj čisto drugega človeka, energičnega moža s strogim, ukazujočim pogledom. Ta nenavadni vtis je pa takoj spet izginil, kadar so se črte na obrazu sprostile. Ko sva popila kavo, je odšel v svojo sobo, jaz sem pa stopil ven na cigareto. Nasproti hotela, na drugi strani obširnega trga, je katedrala risala silueto svojega gotskega pročelja na večerno nebo. Zobčasti obrisi njenega zvonika so se zdeli kakor velikanske stopnice. Cerkev je bila ob tej uri zaprta. Krenil sem po Rue de la Repu-blique in prišel na bulvare, ki obdajajo središče mesta. Bližnja stolpna ura je pravkar bila pol devetih. čas je, da se vrnem. Ko sem prišel v holel in hotel pred počitkom želeti bolniku lahko noč, sem videl Harryja Wilkinsa v družbi mlade žene. Odhajala sta v mesto. Oba sta imela v ustih cigareto, bila sta brez klobukov in sta skupaj krenila čez trg. Sir William je že spal. če bo noč dobro prestal, se jutri lahko odpeljemo naprej. Zmerom iznova sem se moral izpraševati, zakaj hoče vso dolgo vožnjo prepotovati z avtomobilom. Spalni vagon bi bil za tako dolgo potovanje zdaleč bolj udoben... Jaz sam nimam seveda nič proti temu: zame je vožnja z avtomobilom prijeten izlet in lepa priložnost, da bolje spoznam posamezne francoske pokrajine. Zato pač nimam vzroka, da bi se pritoževal. Moj sedanji položaj, ki mi dopušča, da živim prijetno, razkošno življenje bogatina, me spominja na bolehnega milijonarja, ki še danes o njem govore na vseučilišču. Ta betežni Krez je vsako leto vzel s seboj na potovanje po Sredozem skem morju ali pa v Egipt kakšne- ga študenta, ki ga Je profesorski zbor izbral med najvrednejšimi. Dvanajst mesecev poprej smo že ugibali, kdo neki bo to pot tisti srečnež... Kdor je z njim že potoval, je živel le še spominom na Baleare, na Taormino ah na Helio-polis, drugi so pa na tihem upali, da bodo tudi oni nekoč med izvoljenimi. Toda nekega dne se je na lepem razširila novica: milijonar je umrl! Zgodbe, ki jih pripovedujejo o tem dobrotniku, žive med študenti še danes, in zato lahko z njimi primerjam nezaslišano srečni slučaj, ki je prav mene določil za spremljevalca Smart-Miller j a. Vse okrog mene vlada globoka tišina. Skozi odprto okno vidim škriljaste strehe malega mesta, le-skečoče se v mrzlem srebrnem svitu mesečne noči. Samo koraki osamljenega ponočnjaka odjeknejo zdaj pa zdaj na kamnitnem hodniku in zmotijo za nekaj minut grobno tišino. Jutri bomo imeli spet lepo vreme. Na programu je daljša vožnja od današnje: od Sensa do Dijona je 190 kilometrov. Toda Cadillac jih bo gotovo igraje pustil za seboj. Ključi rožljajo. Vrata se zapirajo. V hotelu postaja vse tišje; potniki so doma. Lady Smart-Miller-jeve in tajnika nisem slišal, kdaj sta prišla... Sicer pa nič čudno: njuni sobi sta v drugem krilu poslopja. V razmerju med tajnikom in mlado ženo je neka skrivnost. Moram ji priti do dna. Nekaj že slutim. Ubogi Smart-Miller! Dijon, Hotel de la Cloche. 31. maja. Potovali smo v dveh etapah: dopoldne Sens—Tonnerre; popoldne: Tonnerre—Dijon. Iz Sensa smo se odpeljali ob desetih. Prevezal sem pacienta, nato sem si pa ogledal cerkev Sv. Štefana, to pot za dne. Občudoval sem slavne steklene slikarije, potlej sem pa pohajkoval po glavni ulici do mostu, ki drži čez Yonno. Ko sem se vrnil, sta oba avtomobila že stala pred hotelom, pripravljena za odhod. Harry Wilkins je vneto nadziral nalaganje prtljage. Lady Smart-Millerjevo sem videl šele tik pred odhodom, ko je s svojim neizogibnim malim kovčegom za nakit stopila v avto. Kakšno neznansko premoženje se utegne neki skrivati v tej neznatni skrinjici iz rjavega usnja ? Sedeli smo kakor prejšnji dan. Toda danes ni bilo nobenega šopka. Vožnja je bila prijetnejša. Bolnik ni spal in vsi trije smo se precej živahno pomenkovali. To pot je mlada žena prvič spregovorila nekoliko več kakor zgolj običajne vljudnostne fraze. Njeni čudoviti lepoti se je danes pridružil še čar njenega glasu. Bojim se, da bom povedal plehkost, če zapišem, da je njen glas muzikalen, in vendar ne najdem izraza, ki bi stvar bolje zadel. Z rožnatih ustnic je prihajal srebrn, harmoničen glas; zdelo se je, da ji francoska slovnica, ki je tu pa tam hudo grešila proti njej, oproščala vse svoboščine, tako blago doneče — kakor žuborenje čistega studenčka _ so ji tekle besede. V primeri s trdim, lesenim poudarkom in brezupno angleškim naglasom njenega moža je bilo v bisernem gostole-nju mlade žene nekaj prečudno osvaiajočega in pomirjevalnega. Hitro, lagodno in skoraj neslišno je drsel naš avto po beli cesti; zdelo se je, da jo sproti požira. Na obeh straneh ceste so se v valoviti pokrajini širile sočne travnate preproge, še vlažne od rose. Dolga vrsta vitkih topolov ravnih ko ravnilo in srebrno trepečočih v jutr-njem vetriču, je obrobljala bister kože! M kmncb " potoček. Od časa do časa je enoličnost pretrgala skupina hiš, kakšno posestvo ali vas. Pred hišami so se v pesku igrali otroci, na kam-nitnih stopnicah je ležala v svitku zvita mačka in dremala, na robu nekega vrtička so kokoši zobale raztreseno zrnje, pod vodstvom dostojanstvenega petelina. Ko se je približal avto, so otroci pustili igro, nas kriče pozdravljali in mahali z rokami; mačka je zaspano pomežika la, prestrašene kokoši so med kokodakanjem zafrfotale, hoteč pred avtomobilom steči čez cesto, in švignile, razburjeno prhutaje, z nasršenim perjem, skozi oblake prahu, ki jih je dvignil naš avto. Vasi v daljavi so se zdele ko otroške igrače: kamnitne kocke z rdečimi strehami, razvrščene okrog primitivnega cerkvenega zvonika, ki so ga postavili na zelen, v kvadrate in pravokotnike razdeljen prt; majhne žive meje ali nizke kamnitne ograje so obrobljale polja, travnike in gozdove. Vse više in više vstajajoče sonce je naposled prodrlo gosto meglo, ki je do poznega dopoldneva ležala nad dolinami in kotlinami. Vsa pokrajina je vstala nezastrta pred nami in se zlila v ubran barvast mozaik. »Takšno jutro kakor na Angleškem,« je zašepetal sir Smart-Miller, opazujoč vlažne zelene travnike, z rdečimi in belimi kravami na njih. »človek bi mislil, da je nekje v Essexu ali Surreyu. Če pridete kdaj na Angleško, boste povsod srečali to prijazno, zeleno pokrajino; isto sliko, tolikanj blagodejno očem, duhu in živcem... Kdaj misliš vendar iti .z menoj čez preliv, Dafna?« je vprašal. »Za enkrat še ne. Saj veš, da se tam ne počutim prav dobro.« »Otročarije!« jo je zavrnil in se nekoliko vzpel s sedeža, da bi popravil bolno nogo. Tedaj se je lady Smart-Millerjeva, Dafna — pravkar sem bil izvedel njeno ime — obrnila k meni: »Vi, gospod, ki prihajate iz toplejše dežele, boste gotovo razumeli, da ljudje, ki so doma pod večnim soncem kakor jaz, rajši žive na Francoskem ko na Angleškem?« »Francijo ljubim iz več vzrokov, madame, Anglije pa ne poznam. Zato ne morem soditi. Sicer pa Srbija nima milega podnebja. Le vprašajte francoske vojake, ki so morali 1. 1915. bežati z nami... Na strumiških cestah je bilo takrat več snega ko prahu. Vroča poletja, mrzle zime: takšno je ostro podnebje moje domovine. Nasproti temu je zložni prehod med letnimi časi na Francoskem kljub vetru, dežju in blatu pravi oddih... Sonce v Jugoslaviji, ki osmodi polja na istem kraju, kjer se dva meseca nato vozovi do ojes vdirajo v sneg, ne moremo primerjati s soncem neskončno blagega indijskega podnebja...« Kup uit e srečke driavne rairedne loterije Žrebanje se vrši 12. oktobra 1.1. Cene srečk: cela 200 din, polovična 100 din, četrtinska 50 din. V najsrečnejšem primeru je možno zadeti 3,200.000 din Nikdo naj ne zamudi kupiti srečke že v I. razredu v kolekturi »Vrelec sreče". Vsak igralec ima možnost zadeti kak večji dobitek. Srečke, ki so bile kupljene v kolekturi »Vrelec sreče" v 36. kolu, so zadele veliko število dobitkov. Poleg tega je zadela št. 32670^ premijo en milijon dinarjev« kupljena v kolekturi »Vrelec sreče". Priporoča se: Glavna kolekomoč; če je imel kdo v družini rojstni dan, mu je bilo treba kajpak napraviti majhno veselje. Kdo naj bi to napravil če ne Fred Punch, ki je vendar dolgoval svoje življenje in 6rečo svojemu rešitelju! Tako je šlo leto za letom. Fred se je jezil, a plačal je vselej. Zakon a sladko Dolly je že zdavnaj šel rakom žvižgat, Fred je pa še zmeraj plačeval. Prav za prav je bil Fred flegmatičen človek, zato so se mu šele čez deset let odprle oči, da je Jim Morton nesramen izsiljevalec, on sam pa največji osel na svetu, da se je deset let dal izmozgavati. Sklenil je torej, da bo moža, ki ga je nekoč rešii iz vode in ki bi zdaj hotel, da bi ga on do 6mrti držal nad vodo, pri prvi priložnosti vrgel skozi vrata. To je bilo pa lažje skleniti ko napraviti. Morton, velik, močan mož, se je skoraj sesedel, ko mu Fred ni hotel dati denarja; Fred se je zato še enkrat omehčal. »Poslušajte,« je dejal, »od mene zahtevate deset funtov, a sam Bog ve, kolikokrat sem vam jih že dal. Dam vam petdeset funtov, a zato želim, da se mi nikdar več ne prikažete pred oči. Vsaka stvar ima svoj konec. Nočem, da bi me venomer spominjali, da sem se nekoč pred mnogimi leti kopal v smokingu. Velja?« Morton je pritrdil, vzel petdeset funtov in izginil do drugega zadnjega v mesecu. Potlej je spet prišel in 3e zaklinjal, da se bo obesil, če ne dobi deset funtov. »Samo zdaj mi še dajte,« je moledoval vsiljivi rešitelj. Fred je vzdihnil, segel v žep in je sam pri sebi sklenil, da ho prekle- temu rešitelju odslej zaklenil vrata pred nosom. Človek se niti slabih navad ne odvadi, kdo bi torej zameril Jimu, da ■se ni hotel odreči toliko let stari navadi, da je spravljal lepe, šelesteče Fredove bankovce? Tega bi bi! zmožen samo kakšen svetnik, Jim Morton pa ni bil svetnik. Ko je Jim res naletel na zaklenjena vrata, je preklinjal in grozil; tako je razsajal, da Fredu ni ostalo drugega, ko da je tekel k sodniku. Jim Morton je bil v dno duše užaljen in ogorčen. Pogleda! je sodnika in z ranjeno osuplostjo dejal: »Temu gospodu sem vendar rešil življenje!« »Kdaj je pa to bilo?« »Pred dvanajstimi leti.« »Torej dvanajst let že živite od tega, da ste, gospodu Punehu dovolili, da se prime za vaš čoln? Kako dolgo pa mislite še živeti od tega?« »Obljubil mi je, da mi bo do smrti hvaležen.« Sodnik pa za takšne nazore ni imel pravega razumevanja in je obsodil rešitelja na dva funta globe. Morton se je obrnil k Fredu: »Ali .ste slišali sodbo? Ker sem vam rešil življenje, naj plačam zdaj še globo? Če ste količkaj uvidevni, boste plačah' ta dva funta namesto mene.« Fred je imel slabo vest in je iz stare navade segel v žep. Toda vmes je posegel sodnik: »Prepovedujem vam, da bi imeli še kakšen obzir s tem človekom, če ne more plačati, naj pa kazen odsedi.« Jim je z vzdihom plačal in razočarano dejal: »To ima človek za hvaležnost. Nič več ne verujem v ljudi; ali je čudno, da postane potem človek pesimist?« To rekši je užaljeno in dostojanstveno odšel iz dvorane. Ko si je na hodniku prižgal svojo pipico, se mu je pa obraz spet zjasnil. Hvala Bogu, si je dejal, da to ni moj edini rešenec, ostalih sedem še zmerom brezhibno funkcionira. Sicer pa, če se bodo tudi ti tako nehvaležno obnašali, kakor se je Punch, saj je še veliko čolnov na Temzi, da jih prevrnem in potlej rešim ljudi, ki mi bodo do smrti hvaležni.« (ha) Mislila je, da je Nadina nočna srajca beta.. ...dokler ni prenočila pn prijateljici vki pere 15 voj e perilo z Radianom!, SCKICHT" ni čistejše beline od Radion beline Kar ustrašila se je - talUmakni se!« je zavpil nenavadni jezdec, »da te moj konj ne pobije.« Mladi mož je stopil v stran in ni dvomil: tujec je nor. A sklenil je, da se bo ravnal po razsodbi stotega — zato je zavpil za norcem: »Hej, prijatelj! Ustavi svojega konja — rad bi te nečesa prosil;« Jezdec je nategnil vajeti in obstal. »Hitro!« je zaklical. »Kaj bi rad?* Delal se je, kakor da je palica nestrpna in ne more dolgo čakati. »Mislim se poročiti in bi rad poprej vedel tvoj nasvet.« Oni na palici je malo pomislil. »Prijatelj moj,« je dejal, »ženske izvirajo iz treh taborov. Ženska iz prvega tabora ti bo vdana. Ženska iz drugega tabora te bo sovražila. Ženska iz tretjega tabora ti bo pa vdana in te bo hkrati sovražila. — Pazi, da te moj konj ne udari! Hi!« Mož, ki se je hotel oženiti, je pomislil: »Kaj pa ta norec čveka? Kako pa naj vem, iz katerega tabora je kakšna ženska? Tekel bom za njim in ga še enkrat vprašal.« »Hej, prijatelj, počakaj malo!« Tujec se je ustavil kakor poprej. »Povej mi vendar, kako bom spoznal, iz katerega tabora je kakšna ženska!« »Čisto preprosto: Ženske iz prvega tabora — to so tiste, ki ti bodo vdane — so dekleta. Če je dekle svobodna in poprej še nikoli ni vedela za kakšnega moškega, se iz ljubezni poroči s prvim. Ženske iz drugega tabora — sovražnice — so vdove z otroki. Če se poročiš z eno izmed njih, ne smeš nikoli pričakovati miru. Otroci ji bodo več kakor ti. Iz tretjega tabora je pa vdova brez otrok. Če se ji bo pri tebi bolje godilo, kakor se ji je pri prvem možu, te bo ljubila. Če ne, bo pa venomer mislila nanj in na njegovo dobroto in te bo sovražila, Pazi, da te moj konj ne udari. Hi!« Spet je odjezdil dalje. Mož pa še ni imel miru. Ali je bil norec ali modrijan, ki mu je to svetoval? »Hej, prijatelj! Ustavi se!« Jezdec se je ustavil. »Povej mi, kdo si? Govoriš pametno, vedeš se pa neumno, če nisi neumen, kaj si pa potlej?« »Imel sem dve ženi — obe sta mi umrli. Zdaj me sorodniki silijo, da bi se tretjič oženil. Ne znam si drugače pomagati — delam se norega. Pazi, da te moj konj ne udari. Hij!« In odjezdil je na svoji palici mladeniču izpred oči. (v z-k) Radio Ljubljana od 6. do 12. oLlobra 1938. ČETRTEK 6. OKTOBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi ■ 13.20: Salonski kvartet ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Literarni in dramski spored v prihodnjem letu ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Deset minut zabave ■ 20.00: Pevski koncert ■ ‘20.40: Simfoničen koncert Radijskega oo-kestra ■ 22.00: Napovedi,, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. PETEK 7. OKTOBRA 11.00: Šolska ura ■ 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Orglice in harmonika B 18.40: Prosvetni spored prihodnjega leta ■ 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura ■ 20.00: Plošče ■ 20.30: Koncert ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA 8. OKTOBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi B 18.00: Radijski orkester B 18.40: Zabavne oddaje v prihodnjem letu B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Pregled sporeda B ‘20.00: O zunanji politiki B 20.30: Veliki gala večer za uvod v novo sezijo B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uri. NEDELJA 9. OKTOBRA 8.00: Plošče B 8.20: Slovenske narodne pesmi B 9.00: Napovedi, poročila B 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske 'cerkve B 10.15: Verski govor B 10.30: Dopoldanski koncert Radijskega orkestra B 11.30: Nagrajenci letošnje tekme harmonikarjev na velesejmu B 21.10: Koncert Radijskega orkestra B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Radijski orkester B Konec oh 23. uri. PONEDELJEK 10. OKTOBRA 12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra B 14.00: Napovedi B 18.00: Zdravstvena ura B 18.20: Plošče B 18.40: Razstava slovenske knjige 1918—1938 B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Koncert Radijskega orkestra B 13.00: Napovedi B 13.20: Koncert B 17.00: Kmet. •a B 17.30: Prenos Bachovega stil- FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TBB 0 Veliki kbira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih stekel, doljnegieilov, toplomerov, barometrov, birotermomelrov, timrometrov itd. - Raznovrstne ure, zlitnint In srebrnini. - Ceniki brezplačno Dežne plašče HUBERTU S. TRENCHCOATI. OBLEKE itd. si nabavite najboljše in nalceneie pri PreskerJu Ljubljana, Sv. Petra c. 14 POZOR GOSPODINJE 1 Najcenele ste postreženi s KURIVOM pn tvrdki RUDOLF VELEPIČ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27.08 Uavno tam se dobijo popolnoma nove plošče svetovno znane znamke 1IOMOCORD CENA DIN 15-- nega koncerta iz Kamnika B 18.30: Plošče B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Plošče B 20.30: Tercet Stritar poje B 21.10: Koncert B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik B Konec ob 23. uri. TOREK 11. OKTOBRA 11.00: šolska ura B 12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Radijski orkester B 14.00: Napovedi B 18.00: Komorni pihalni kvartet B 18.40: Naši gradovi B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zabavno kronika B 20.00: Plošče B ‘20.30: Veseli dan ali Matiček se ženi B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uri. SREDA 12. OKTOBRA 12.00: Kmečki trio B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi B 18.00: Mladinska ura B 18.15: Plošče B 18.25: Mladinska ura B 18.40: O Delavski zbornici B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Prirodopisni kotiček B 20.00: Večer plesne glasbe B 20.45: Uvodna beseda k prenosu B 21.00: Prenos opere iz Turina B Konec ob 23. uri. SLATINSKE TABLETE Proti debelosti uporabljajte neškodljive SLATINSKE TABLETE zo hujšanje sestavljene iz prirodnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov Proizvaja: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana. V vseh lekarnah 200 tabL din 69.-—, 100 tabl. din 39.—, 50 tabl. din 24.—v SLATINSKE TABLETE Reg. br. 14.213'34 foceoi bostebupovaU um Ur naš brezplačni katalog V • r • t t • » • > « r • ^ MALI OGLASI 2500 DINARJEV potrebujete, da zaslužite mesečno 1000 dinarjev doma. Postranski zaslužek. PiSite: »ANOS« Maribor, Orožnova. »OSAMLJENA GORENJKA« dvignite Piam# v upravi »Družinskega tednika«. Izdaja za konaorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar;, tiska tiskarna Merkur d. d. V Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v LJubljanL