List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in vetja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 E, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 E. Naročnina za Nemčijo 5 E, za drage izvenavstrijsk' dežele 6 E. Edor hodi sam popj, plača na leto samo 3 E. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" t Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležnik« „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanego 10 v. — Uredništvo: Eoroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 6, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 t, za dvakrat 25 v, za trikrat 85 v. Za večkratne oglase
primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacij« «o poštnine proste.
Volitev v IV. skupini.
Nemila smrt tam je v teku kratkega časa pobrala dva državna poslanca Zičkarja in Berksa, vsled tega imamo letos volilne borbe. Jedna je že minola, namreč za V. sknpino, in izvoljen je bil z veliko večino kandidat dr. Korošec. Jedna volilna borba pa ie nas čaka, namreč namesto pokojnega viteza Berksa. V tej skupini volijo sodnijski okraji Kozje, Brežice, Sevnica, Laško, Celje, Vransko, Gornjigrad in Šoštanj. Voliti sme vsak možki, ki je 24 let star in plačuje vsaj 8 kron cesarskega davka. Voli se neposredno, to se pravi, ne po volilnih možih, ampak vsak volilec zapiše na listek ime kandidata, katerega si želi za volitev.
Danes dne 5. jnlija so se zbrali v Celja zaupni možje, da določijo kandidata. Dne 17. jnlija pa je že volitev. Malo časa je za agitacijo. Zakaj se je tako storilo? Kolikor mi vemo, zaradi tega, ker se je pri velikem številu kandidatov bilo bati, da se nekateri kandidati nasproti sklepu današnjega shoda ponudijo volilcem na lastno pest in tako zanesejo zopet volilno strast in nesložnost med volilce. Sicar se to tudi pri tako skopo odmerjenem času lahko zgodi, vendar je agitacija proti kandidata, postavljenem od narodnega vodstya, sedaj mnogo težavneja. Kdo bo postavljen danes kandidatom? Tako se vprašujejo danes vsepovsodi. Če dobro poznamo razmere, pridejo od javno naznanjenih kandidatov v poštev — navedemo jih po abecedi — dr. Povalej, dr. Verstovsek, Vošnjak in dr. Vovšek. Ni pa izključeno, da splava danes pri zaupnem shodu kdo na površje, ki se dosedaj ni ¡menoval javno. Kako ugibajo nekateri, da se morda
v zadnjem trenotku postavi na zaupnem shodu kandidatom dr. Hrašovec, kojemu bi se nemara drogi kandidati uklonili. Toda pri kmetih celjske okolice in spodnje Savinjske doline tudi ta kandidatura ne bi bila gorko sprejeta.
Za volitev ni splošno veliko zanimanje. Tega pa je krivo postopanje celjskih gospodov pri zadnji volitvi. Vedeli so ti gospodje, da ni upati uspeha, vendar so zanesli zadnjič med volilce prepir in strast. Agitirali so strastno proti narodnemu kandidatu. Agitatorji po deželi, ki so šli v boj za tega kandidata, si žele sedaj miru. Če celjski gospodje ne drže discipline, zakaj se potem sedaj zopet ž njimi skupaj postavlja kandidat? Ali ga ne bodejo zopet sami začeli pobijati? Ali ne bodo zopet nastopili za strankarske interese? Težko je hoditi skupaj z ljudmi, ki hočejo le bratomorni boj. Naši ljudje ga nočejo, za to se drže ob strani.
Od kandidata, ki bo danes postavljen, morajo naši volilci zahtevati, da kandidira na programu slovenskih katoliških shodov. Kdor tega noče storiti, ni kandidat katoliških slovenskih kmetov in ti se bodo gotovo vsaj vzdržali volitve. Za vsakega kandidata ne bodo več šli v vdlilni boj.
Med kandidati je tudi mnogo uradnikov. Nimamo nič proti uradnikom, a govoriti hočemo odkrito. Od kandidata-uradnika morajo naši volilci še dvoje zahtevati. Prvič, da se postavi popolnoma na kmečko stališče in se ne čuti v prvi vrsti kot uradnik, ampak kot zastopnik fcirttov, drugič pa mora obljubiti tak kandidat, da so ne bo pri svojem delovanju oziral na želje vlade, ampak samo na želje svojih volilcev. Če nam kandidat-uradnik tega ne obljubi, ga kmetom ne moremo priporočati.
V prihodnji številki bomo razglasili ime kandidata. Prosimo kmete-volilce, da piej ne popišejo svojih volilnih listov. Mi smo njih prijatelji ter jim ne bomo svetovali v njih škodo!
Politični ogled.
Državni zbor. Pretekli teden se je bavila državna zbornica z začasnim proračunom. V imenu Slovanske zveze je govoril dr. Ploj. Izrekel je, da slovenski in hrvatski poslanci ne bodo glasovali za proračun, ker vlade za naše volilce nié nočejo storiti in ker je volilna sprememba za nas štajerske in koroške Slovence v tako slabem tiru. Pritoževal se je, da naši politični uradniki ne razumejo ljudstva in vsled tega tudi ne čutijo z ljudstvom. Hudo je grajal postopanje sodišč na Koroškem, kjer Slovenci niti pravice ne najdejo v svojem jeziku. Izmed Slovencev še je govoril tudi dr. Tavčar, toda mimo in brez napadov na drugače misleče Slovence. Ta teden se nadaljuje vprašanje o obrtnem zakona. V volilnem odseku se je zadnji teden začelo obravnavati o Galiciji.
Gospodska zbornica dela težave novemu zakonu o vojaških taksah, Seveda, poslanska zbornica je sklenila postavo, ki je revnejšim slojem prijazna, gospodje v gospodski zbornici pa skrbe tudi za bogataše.
Slovenski katoliški shod. Poživljamo vsa BlovenBka društva, politična in nepolitična, da že sedaj delajo priprave za shod ter določijo svoje odposlance. Naj tem poslancem tudi naročijo, za kaj se morajo potegniti v odsekih katoliškega shoda, kako stališče zavzeti na različnih vprašanjih, ki pridejo v razpravo.
Odbor „Slovenskega društva v Mariboru" je sklenil v svoji seji dne 30. junija 1.1. zahtevati z ozirum na skrajno žalostni uspeh glede določitve števila poslancev in glede razdelitve volilnih okrajev
LISTEK.
Dobrota je sirota .. .
(Šaljiva črtica .... Spisal J. N a b r o k.)
V nekem večjem mestu je umrl stari bogataš Luka plemeniti Gosjak. Ker je bil vdovec brez otrok, je celo ogromno premoženje podedoval njegov stričnik, mladi doktor Jernej Zavodnik.
Ko je ta nekega dne pregledoval papirje, se ni malo začudil, ko je našel, da je staremu Gosjaku dala hiša vsako leto 12 000 kron čistega dobička.
Jernej Zavodnik, ki je dobro poznal to hišo, prečita še enkrat papir, potem se pa prime za glavo.
„To je pa že preveč, to je že oderuštvo," de sam sebi. „Tako ne sme iti dalje! Moja vest in ime mi branita, da bi odiral ljudi na tak način. Takoj jutri bom znižal vsem stanarino za tretjino .. Kako bodo stranke prijetno iznenadene!"
Naslednjega dne pokliče doktor hišnika k sebi:
„Ljubi Pignar, vi boste tako dobri in boste šli k vsem strankam moje hiše in jim rečete v mojem imenu, da sem jim znižal stanarino za tretjino."
Ni mogoče popisati začudenje hišnikovo. Napravil je tako čudno smešen obraz, da se je moral gospod nehote nasmejati.
„Znižati?" zajecljal je čez nekaj časa in lovil sapo. „Znižati? Ste pač hoteli reči: zvišati?
„Vem dobro, kaj pravim. Ponovim še enkrat: znižati hočem. Razumete?"
Ta izjava je spravila dobrega moža čisto iz ravnotežja.
„Ob, milostljivi gospod doktor, te stvari pa gotovo niste dobro premislili. Še danes se boste po-kesali. Stanarino znižati 1 To je nezaslišano. Ko zvedo o tem ljudje, kaj si bodo mislili o gospodu doktorju? Kaj poreko sosedje? Rekli bodo, da..."
„Gospod Pignar," seže mu gospodar v besedo in naježi polagoma obrvi, „zahtevam, da me ubogate, kar vam zaukažem. Upam, da ste me razumeli? Idite!"
Hišnik je zapustil sobo kakor pijan. Vedel ni, ali je resnica, ali se mu vse le sanja.
„Stanarino znižati," mrmral je zase, „ali more pameten človek misliti na kaj takega. Če bi se stranke bile pritožile! Toda ne, vse plačujejo redno, brez ugovora. Kaj pomeni to? O, če bi vedel njegov stric, v grobu bi se obrnil!"
II.
Ko je Matevž Pignar prestopil prag svojega stanovanja v pritličju, je bil tako bled in razburjen, da sta ga njegova žena in hči takoj v eni sapi vprašali:
„Za božjo voljo, kaj se je zgodilo?"
„Nič," odgovori ta, „prav nič."
„Oh, ti nama hočeš zamolčati," začne tarnati gospa Pignarjeva, ki je bila precej živahnega jezika. „Nekaj se je zgodilo. Govori, pripravljena sem na vse. Kaj ti je rekel naš novi gospodar? Povej hitro, ne muči me s svojim molkom! Ali nas je mogoče še celo odslovil, vrgel na cesto?"
„O, če bi bilo samo to. Toda ne, še nekaj
bolj čudnega, še bolj nerazumljivega se je prigodilo, poslušaj ... ne vem, ali sem jaz postal neumen ali . . ."
„No, ali boš že enkrat zbleknil!"
„Doktor mi je zapovedal, da naj grem k vsem Btrankam v hiši in jim rečem, da jim je, da jim je znižal stanarino za tretjino. Ve me menda za-stopite: znižal jim je."
Niti milostljiva gospa, niti dražestna gospica niste mogli razumeti zadnjih besed, obe ste že poprej bušili v glasen smeh.
„Ha, ha! Hi, hi! No, to ježe preneumno! He, stari ti ga imaš danes že zopet pod klobukom!"
Gospod Pignar je jezno pogledal svojo ženo in takoj se je začel ganljiv pogovor, č<gar konec ni obetal nič kaj dobrega, kajti milostljiva je preveč trdovratno trdila, da je bil njen ljubeznjiv soprog že zopet predolgo v bližnji žganjariji in diši oziroma smrdi danes še bolj kakor navadno po hudičevem olju.
Moža, ki ni zapisan v družbo treznosti, ki ne vzame „Piščalko" drugače v roko, da je zavita klobasa vanjo, ki se ne boji ne želodčnega katara in ne različnih bolezni, pa ne moreš bolj vjeziti, kakor če ga po krivem obdolžiš, da je pijan. Bog ve, kaj bi se bilo torej še zgodilo, da ni k sreči gospodična hči vmes posegla in pomirila razdraženo dvojico.
„Na vsak način pa hočem dognati, kdo ima prav," zavpije Pignarjeva gospa, rudeča od jeze, kakor nos njenega moža, zagrabi pelerino in jo mahne naravnost k hišnemu gospodarju. Tu pa seveda takoj zve, da ima častivredni gospod Matevž
na Štajerskem, in na preteče skle po vanje glede Koroške, da slovenski zastopniki v volilnem odseku, osobito njega predsednik, prično z odločno obstrukcijo, dokler še ne zagotovi drngi slovenski mandat na Koroškem, sedmi slovenski nnndat na Štajerskem in na vsak način rekonstrukcija Gaučeve predloge glede občin v radgonskem, cmureškem in arveškem okraju.
Razne novice.
*	Promoviran je bil na graškem vseučilišču doktorjem prava g. Anton Prus iz Konjic. — V petek 6. t. m. promoviran bode na dunajskem vseučilišču doktorjem modroslovja g. Marko Heric, sin tbče priljubljene obitelji v Vučjivesi na Murskem polju
*	Osebne vesti. Prestavljeni so gg. profesorji: Kamilo Capalleri iz Tropave v Celje, dr. Rudolf Kroenig iz Celja v Kroaeriže, dr. Eduard Nowotny iz Celja v Celovec, dr. Franc Pichler iz Ptuja v Gradec. — Notarski izpit je naredil dne 30 m. m. g. Matija Marinček, notarski kandidat v Mariboru.
*	Iz finančne službe. Prestavljeni so gg. nadzorniki finančne straže: Alojzij Bučar iz Radgone v Cmurek, Josip Dovnik iz Maribora na Vransko, Franc Križanec iz Ormoža na Vransko, Anton Rupnik iz Cmureka v Radgono, Karol Roscher iz Žalca v Sevnico, Anton Šerbec iz Vranskega v Maribor, Franc Bo si na iz Maribora v Konjice, Ivan Kos iz Št. Jurija v Marnberg, Vincenc Kune j iz Marnberga v Konjice in Anton Štrnel iz Konjic v Št. Jurij.
*	Duhovniške vesti. Za dekana šentlenarške dekanije je imenovan č. g. dr. Anton Suhač, dosedanji dekanijski upravitelj in župnik pri Sv. Ani na Krembergu. Za dekana videmske dekanije je imenovan č. g. župnik Fr. Černenšek v Vidmu. V začasni pokoj je stopil č. g. Mart. Lenart, kaplan v Selnici ob Dravi. Na njegovo mesto je prestavljen č. g. Simon Šim one, kaplan pri Sv. Petru na Medvedovem sein.
*	Zaupni shod y Celju. Danes se na zaupnem shodu v Celju določi kandidat za 4. skupino. Dnevni red je na vabilih določen: 1. Posvetovanje o državnozborskem kandidatu za IV. kurijo Celje-Brežice. 2. Sklepanje k točki 1. Podpisani so vsi državni in deželni poslanci.
*	Nova sv. maša č. g. novomašnika Martina J ur h ar j a ne bo, kakor smo zadnjič naznanili, v domači cerkvi D. M. na Reki, ampak v Št. Pavlu pri Preboldu.
*	Kmetijske podružnice. Poslanec dr. Korošec je stavil dne 25. m. m. na poljedelskega ministra vprašanje zaradi postopanja c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem pri osnovanju podružnic na Spod. Štajerskem. V letu 1906 se je namreč pripetil že drugi slučaj, da je c. kr. kmetijska družba štajerska odbila prošnjo za ustanovitev podružnice. Prvikrat se je to zgodilo pri ustanovitvi podružnice
v vinorodnih Halozah. Tedaj osrednji odbor ni dovolil ustanovitve iz popolnoma ničnostih razlogov. Sedaj se je pripetil enak slučaj v celjskem okraju. Na Dobrni so hoteli ustanoviti podružnic), toda osrednji odbor tega ni dovolil, in sfčer zaradi tega ne, ker so sami mali posestniki in vsled tega n
EriČakovati, da bi imela vedno zadostno število udov, ar ne jamči za plodonosno delovanje podružnice. Po mnenju osrednjega odbora torej malo posestvo pospeševanje kmetijske zadruge ni vredno in tudi ni zmožno. Proti taksnemu napačnemu in nevrednemu mnenju drnštva, katero prejemlje tudi od države podporo, morajo zastopniki kmečkega prebivalstva ostro ugovarjati. C. kr. kmetijske družbe nimajo samo nalogo, predvsem varovati in podpirati veleposestvo in posestva meščanov, ampak morajo svojo pozornost obračati v prvi vrsti na malo posestvo. Tam, kjer so možje za ustanovitev podružnice, tam bo tudi potrebni denar in naj si bo tudi od malo posestnikov. Dobrna je oddaljena od najbližje podružnice v Celju 20 klm in ima vsled kakovosti zemlje in drugega ozračja popolnoma drugo kmetijsko stališče, kakor pa v Savinjski dolini ležeča celjska okoFca. Vrhutega niso podružnice, v katerih sedijo meščani in kmetje, nikdar za kmeta tako koristne, kakor za meščana, vsled čejar nimajo takozvane mestne podružnice pri kmetih mnogo zaupanja. Podpisani torej vpraša nj. ekselenco gospoda poljedelskega ministra: 1. Ali mu je znano to postopanje c. kr. štajerske kmetijske družbe na Sp. Štajerskem? 2. Kaj misli ukreniti, da bo c. kr. kmetijska družba za Štajersko nepristransko in stvarno izvrševala svojo važno nalogo?
* Kedo je kriv? Na svetu se godijo še čudeži ! Ako bi bil kdo pred letom dni- trdil, da bo znani nemški kričač poslanec Wolf 1. 1906 po Kr. r. poznal pravičnost nasproti Slovanom, bi se takemu človeku gotovo smejal ves svet. In dne 27. junija 1906 govoril je Wolf v državni zbornici sledeče: „Dr. Derschatta zavzema v ministrstvu niesto, ki je za nemško-narodne koristi izvanredne važnosti. Upam, da bo železniški minister popolnoma pravičen tudi nasproti drugim narodnostim, in da bo uradnike nastavljal tako, da bodo Slovani natavljeni na slovanskem ozemlju, na nemškem ozemlju pa izključno Nemci". Žal, da nimamo natančnih podatkov ravno zastran železniških uradnikov. Mislimo pa, da Wolf ne pozna „pravičnosti" samo pri železniških uradih, ampak jo pozna tudi pri drugih. In tukaj mu hočemo podati nekaj številk, s katerimi lahko gre k vsem nemškim ministrom, da jih spomni na „pravičnost", katero so dolžni vsem narodom v Avstriji. Pri namestništvu v Grad en je 49 političnih uradnikov, izmed teh je Slovencev 0. Pri okrajnih glavarstvih na Spodnjem Štajerskem je 29 uradnikov, izmed teh sta Slovenca 2. Pri nadsodišču v Gradca je 26 sodnijskih uradnikov, izmed teh sta Slovenca 2. Pri okrožnem sodišču v Mariboru in pri okrajnih sodiščih, ki spadajo v mariborsko področje je 58 sodnijskih uradnikov, izmed teh je Slovencev 14. Pri okrožnem sodišču v Celju in pri okrajnih so-
prav, da ga torej nima pod klobukom in da tudi ne diši, oziroma smrdi po — hudičevem olju.
S težkim srcem se vrne žena v svoje stanovanje. Oče, mati in hči se vsedejo k peči in se začno posvetovati.
„Kaj naj napravimo? Ali naj ubogamo — norca, ali naj obvestimo njegove sorodnike? To je bilo glavno vprašanje, okoli katerega so se sukale debate vsega spoštovanja vredne Pignarjeve rodbine. Končno sklenejo ubogati, kar je naročil hišni gospodar in bo še naroči), kakor doslej.
III.
Naslednjega jutru, je „skočil" gospod Pignar v svoj že precej ponošeni frak in je naznanil str n-kam veliko novico. Ta velika novica je vse močno razburila.
Ljudje, ki so stanovali obenem in istem hodniku in se niso poprej nikdar pozdravljali, bližajo se drug drugemu.
„Dobro jutro, ali že veste?"
„Da, čudno je to!"
„Reci raje: nezaslišano."
„Gospodar mi je znižal stanarino za tretjino."
„Za tretjino, ni res? Ravno tako, kakor meni."
„Čudno, čudno I"
„To mora biti pomota."
Dasiravno je hišnik vsem zatrjeval, da je to, kar jim je povedai, gola istina, so bili vendar tudi taki med njimi, ki so z glavo majali in niso hoteli verjeti.
Tem je odgoril doktor v najvludnejši obliki in potrdil besede hišnikove .. . Sedaj, ko ni bilo nobenega dvoma več, so pa začeli ljudje sumničiti.
„Zakaj nam je znižal stanarino?"
„Zakaj? — Bog vedi."
„Na vsak način mora imeti vzroke zato. Toda kakšne ?"
„Ali je mogoče, da bi pameten človek, ki ima pet zdravih čntov, naredil tako budaloit, da bi denar takorekoč proč metal?"
„Gotovo ne."
„Nekaj tiči za tem."
„Toda kaj?"
Od pritličja do podstrešja ugibali so vsi, da bi rešili čndovito uganjko, toda nikakor se jim ni hotelo posrečiti. Konečno se je vseh polastil nekak nemir, da bi jim pretila velika, skrivnostna nesreča.
„Mogoče ima novi gospodar kaj na vesti, šepetali so si nekateri. To bi bilo strašno."
„Ali je pa hiša tako slaba, da se bo podrla."
„Čisto lahko, toda stara ni ravno."
„To je resnica. Toda zidovje so morali pa le podreti, ko so lansko leto kopali kanal."
Drugi so bili že večkrat slišali, kako strahovito je pokalo ostrešje . . . Nekdo je pa celo trdil, da hoče gospodar najbrže sam zažgati hišo, da bi dobil visoko zavarovalnino.
(Konec prihodnjič.)
dišČifi, ki spadajo v ealjsko področje, je 57 So dnijskih uradnikov, izmed teh ^Loveneev 20. Pri višjem doh jdninskem sodišču za Štajersko. Kranjsko in Koroško je 10 uradnikov, izrtied teli jC Slovene 6 1. Pri iiaanfneHi deželnem ravnateljstvu v Gradcu je 28 uradnikov, izmed teh Slovereev 0. Pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v IVf ari boru je 14 uradnikov, izmed teh je Slovenec 1. Po drugih krajih na Spodnjem Štajerskem je 8 finančnih uradnikov, izmed teh Slovenec 0. Pri poštnem in brzojavneni ravnateljstvu za Štajersko in Koroško je 37 uradnikov, izmed teh Slovencev 3. Torej med naštetimi 308 uradniki je 43 Slovencev, naacisto da bi jih bilo nad 100. In to je vendar v veliki večini slovensko ozemlje! Sedaj bi se torej smeli vprašati: Kedo je kriv ali kje tiči vzrok, da se Slovencem ne da, kar jim gre. Največji nemški kričači so prišli, kakor se zdi, do prepričanja, da je „pravično", če S3 na slovanskem ozemlju nastavljeni slovanski uradniki, na nemškem pa nemški. To je popolnoma tudi slovenska zahteva, katero naglašamo vsak dan po slovenskih listih in shodib, a dosedaj še te naše „pravične" zahteve ni h tilj upoštevati nobeno ministrstvo. Kje torej naj iščejo vzroka za tako vnebovpijoče ravnanje s Slovenci? Slovenski poslanci pa naj pri vsakem krivičrem nameščanju kakega nemškega uradnika med Slovenci spomnijo ministre na besede poslanca Wo!f*, ki se nam pri vseh svojih pruskih željah sedaj zdi pravičnejši kakor pa avstrijske vlade, ki vedno govorijo o „pravičnosti", a v resn;cii vzdržujejo in podpirajo tisočletne krivice na slovanskih narodib.
— S. —
*	Kupujte kavine izdelke družbe sv. Cirila in Metoda! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja, da je cd 1. julija t. 1. naprej edina založnica kavinih izdelkov v korist naše družbe le tvrdka „Ivan Perdan v Ljubljani". Tvrdka Perdan je po naši družbi znana postala vesoljnemu Slovenstvu. Postala je pa ob enem tudi naša dobrotnica. Tudi to dobro ve naš narod. Perdanova kava je najboljša in konkurira z vsemi drugimi te vrste. Zunanja oprema te nove „družbine kave" je umetniška in obenem poučna. Na nje ovitkih vidite naša družbina šolska poslopja v Trstu, v VelikovM, n* Muti in na Savi. Slovenke, kupujte odslej le to novo družbino kavo!
*	„Štajerc" na prižnici. Stara navada železna srajca, pravi pregovor. Tudi „Štajerčevi" uredniki se ne morejo otresti svoje navade. Najlepše pa je to, če piše „urednik" ptujskega kramarja, da „bo zavoljo svoje duše že obračunil z usmiljenim Bogom". Pravima, ko bi le bilo prav kmalo! Prav ponižno bi ga prosili, naj še drugim grešnikom milostno dovoli, da bodo „zavoljo svoje duše obračunali z usmiljenim Bogom" — sami. Pri tej priliki se spomnimo, da so nekateri češki dnhovniki nekdaj dobro pridigovali o — volkovih v ovčjih oblačilih.
„Štajerčev" župan. Pred dvema letoma se je vršila v neki občini v Slovenskih goricah občinska seja, da bi se pregledali občinski računi. A občinski župan so . najpoprej prečitali te le vrstice iz smrdljive ptujske krote: „Bolje je, dati zbiren konje-dercn kakor pa duhovniku". Ko je čez nekaj časa umrl županov otrok, niso šli g. župan po konje-de. ca, da bi jim zagrebel otroka, ampak solznih oči h gospodu župniku. Gospod župan, v prvi vrsti vam povem, da to ni lepo od vas, da čitate proti-versko nečimnrno cunjo pred drugimi v vaši občinski pisarni. S tem ste se le hoteli malo zgražati nad našo častito duhovščino, a ste le pokazali vašo podlo brezznačajnost!
*	Na tretji slovenski katoliški shod v Ljubljano! Vsa društva, vbo slovensko žnpane, obžinske odbornike, sploh vse zavedne slovenske može in mladeniče pozivamo, da se vzdignejo v velikem številu na tretji slovenski katoliški shod v Ljubljano. Naj bi ne bilo slovenske vasi, iz katere ne bi prihiteli možje in mladeniči na katoliški shod. Vsi, ki dobro hočete slovenskemu ljudstvu, pridite y Ljubljano, da se združimo v mogočen klic po naših pravicah! Društveni odbori naj imajo takoj seje ter se naj potrudijo za najobilnejšo ndeležbo. Zglasilne pole dobe te dni župni uradi. Prosimo preč. župne urade, da tudi oni takoj razvijo v družbi zavednih mož v župniji naj živahnejšo agitacijo. Sestavite živahno delnjoče agitacijske odbore. Vsa društva in vsi posamezniki naj svojo udeležbo naznanijo pri svojih župnih nradih. Drnštva naj ondi naznanijo tudi, ako pridejo s pevskimi zbori, zastavami itd. S tako urejenimi nazaanili se prihrani mnogo stroškov. Župni nradi naj pošljejo zglasilnice najpozneje do 30. julija na naslov dr. Evgen Lampe v Ljubljani, želeti pa je, da to store še prej in da se zato udeleženci takoj naznanijo pri žnpnih uradih, da bo hitro podan natančni pregled, iz katerih krajev
je treba posebnih vlakov. Glavna manifestacija bo prirejena za najširše ljndske množice v nedeljo dne
26.	avgusta tako, da se je bo mogel vsakdo udeležiti. Po dohodu vlakov bo slovesen cdhod na slavnostni prostor na vrt v „Alojzijevišče", kjer bo sveta maša, potem pa se otvori III. slovenski katoliški shod. Govorili bodo najodličnejsi govorniki iz vseh slovenskih dežela. Tudi zastopniki dragih slovanskih narodov pribite na naš shod. Po shodu bodo obedi, potem pa velika ljndska slavnost, ki bo aranžirana na najširši podlagi. Tn bodo nastopala društva iz :seh slovenskih pokrajin, nastopali bodo ljudski gu7oriiki, sviralo bo več godb, koristno se bo združevalo z pravo ljudsko zabavo. Zvečer bodo posebni vlaki zopet odhajali. V ponedeljek 27. avgusta se prične delo v odsekih in se nadaljuje v torek 28. avgusta. Vsak večer zaključuje delo slovesni shod. Pri naznanilih o udeležbi je torej treba povedati, koliko oseb se udeleži iz posameznih župnij shoda samo v nedeljo 26. avgusta in koliko tudi
27.	in 28. avgusta. Na vsak način je želeti, da je tudi 27. in 28. avgusta obilna udeležba od strani svetnih in duhovskih naših somišljenikov in da se teh posvetovanj posebno živahno udeleže mnogo-brojni zastopniki občin, društev in tudi naša vrla mladina. Vstopnina bo za vse prireditve dne 26. av^ gusta 40 v za osebo, za vse tri dni pa 2 kroni za osebo. Sedaj pa takoj na živahno delo povsod, kjer se razlega slovenska govorica! Slovenci iz Štajerske, Kranjske, Koroške, Primorske in drugih dežela, podajmo si na III. slovenskem katoliškem shodu bratske roke v delu za povzdigo slovenskega ljudstva. Na Bhod, da pokažemo svetu, da se zavedamo in da hočemo napredovati!
* Vreme v juliju. Po Falbovem prerokovanju bo jnlij, izvzemši nekatere dni v prvi tretjini meseca, zelo vroč in suh. Ce se torej njegovo prerokovanje uresniči, bo dobro. Saj pravijo stari pregovori: „Je julij moker in hladan, v gnjilobi rad je sad končan". Ali pa: „Če pasji dnevi nam dež prineso, obilo sladkosti vinu vzemo!" Tudi: „Obilo če dežuje in grmi, le pičlo bo ječmena in rži." Seveda presuho vreme zopet ni dobro, kajti naši stari kmetje pravijo: ,Je julija mesca presuho, — ostane grozdje prav drobno. — če dež le včasih prirosi, — se pa vsoči, zdebeli." Torej Bog daj lepega vremena, samo včasih malo dežja!
Mariborski okraj.
m Na mariborski gimnaziji se zaključi šolsko leto dne 14. julija. Zrelostni izpiti se vrše od 2.-5. t. m.
m Hišnik in tat. V noči 27. m. m. je opazil hišnik v Marijini ulici, da se hoče nekdo splaziti čez plot v hišo. Prejel je neznanca, ki se je pa krepko branil. Ko sta se tako nekaj trenutkov me-kastila, se je posrečilo neznancu uiti.
m Ogenj v Pobrežahje uničil v noči na 28. m. m. gospodarsko poslopje g. Stamica. Domača požarna bramba in mariborska Bte preprečili, da se ni razširil ogenj na hišo. Zelo čudno je to, da ni požara opazil stolpni čuvaj v Mariboru. Opozorila ga je policija iz Magdalenskega predmestja, da v Pobrežah gori.
m Slavnost v Rušah. Slovensko pevsko društvo v Ptuju vabi k svoji veliki pevski in narodni slavnosti dne 15. julija 1906 v Ruše. Spored: A. Skupni nastop pevskih društev: 1. Geslo po-dravske podružnice „Slovenskega planinskega društva" (dr. G. Ipavic). 2. Pozdrav (dr. G. Ipavic). 3. Naše gore (A. Foerster) 4. Na planine (P. H. Sattner). 5. Jadransko morje (A. Hajdrib). B. Nastop posameznih pevskih društev C. Koncert slavne „ Šoštanj-ske godbe". D. Ljudska veselica v „Planinski vasi" na glavnem trgu v Rušah. Za slučaj slabega vremena so pripravljeni obsežni slavnostni šotori. Slavnost se ne preloži. Začetek ob pol 4. nri popoldne. Vstopnina 20 kr. — Čisti dobiček je namenjen za zopetno zgradbo Žigertovega stolpa. — Odbor.
m Ribnica na Pohorju. Konkurz je napovedal trgovec Wi8iak.
m Od Sv. Križa pri Mariboru. Slavnost v čast slovanskima apostoloma sv. Cirila in Metoda, ki jo je priredilo pretečeno nedeljo tukajšnje bralno društvo, je bila vrlo dobro obiskana. Ne le domačini so se je mnogoštevilno udeležili, ampak tudi sosedje od Gor. Sv. Kungote, od Sv. Jurija ob P., • od Št. Ilja v Slov. gor. itd. so nas počastili. Slava njim 1 Zlasti dobro je bila zastopana tudi domača mladina. Prav tako! Je pa tudi res bilo lepo in zanimivo poslnšati razne navdušene govornike, zlasti slavnostnega govornika, vrlega mladeniča Franca Žebot od Št. Ilja v Slov. gor., ki je zbranim poslušalcem kaj poljudno pojasnjeval, kaj vse sta nam sv. brata Ciril ii Metod prinesla: vero krščansko,
pravo izobrazbo in narodno zavest in ponos. Zlasti ljubko so nas pa zabavale mila tamburice vrlih tamburašev od Sv. Petra pri Mariboru. Pridna deklica Julija Čepe je prav lepo deklamovala Gregorčičevo pesem „Blagovestnikom". Tudi domači ženski pevski zbor bralnega društva je pokazal, da bi se z vstrajnostjo dalo marsikaj doseči. Le mnogo več deklic bi se še naj oprijelo lepega narodnega petja; saj nič bolj ne oblaži človeku srca, kakor lepa pesem. Torej mladenke križanske, naprej! — Sploh pa je bralno društvo s to svojo prireditvijo lahko povsem zadovoljao.
m Kmetijska zadruga v Jarenini je imela v nedeljo dne 24. m. m. svoj občni zbor. Spremenila so se pravila in izvolil se je nov načelnik v osebi vrlega posestnika Alojzija Drozg iz Poličkega. Se nadejamo, da bo pod novim vodstvom zadruga vrlo napredovala.
m Sv. Ilj v Slov. gor. Helčl ii Sadu sta se zopet pokazala kot velika prijatelja in zagovornika kmečkega ljadstva. Šlo se je namreč zato, ali naj bodo šolske počitnice po leti ali v jesen. Kmečki zastopniki in prijatelji kmeta so bili seveda za počitnice v jeseni, ker je to za laš kraj edino pametno. Toda imenovana vzgojitelja naše mladine sta se tako dolgo kregala, da sta dobila počitnice od 15. julija od 15. septembra. To sta vam res lepa prijatelja kmečkega ljudstva, od katerega imata svoj kruh. Kaj pa bomo mi kmetje z otroki po leti? Taki gospodje z dobrimi plačami lahko v senci ležijo, a mi svojih otrok ne moremo in ne smemo na to navaditi. Za otroke primerno delo pa imamo le v jeseni in takrat ne moremo biti brez njih. V jeseni pasemo, je dovolj dela na polju, v sadonos-nikih in vinogradih in pri tem potrebujemo svoje otroke. Tudi viničarji dajo takrat svoje otroke začasno v službo, da si zaslužijo obleko in drugo potrebno. Zdaj pa ctročki naj ravno v istem času hodijo v šolo — kje pa bomo našli pastirje, kje bodo si siromaki kaj zaslužili? Tako se dela z ubogim kmetom! Naj le letos bodo počitnice po leti — potem več ne bodo. Nekatere občine so se že pritožile, druge pa še se bodo in z nami cele Slovenske gorice. Bomo videli ali ti gospodje lahko delajo s kmetom, kakor hočejo, ali pa še se morebiti le kje najde kaj pravice tudi za kmeta!
m Kaj pa je s šentiljsko „šparkaso"? Graški „Tagblatt" poroča iz St. Ilja v Slov. gor., da je odložil Holtschl mesto načelnika nemške „šparkase" in da noče na nikak način več sprejeti te časti. Tudi drugi odborniki se branijo tega mesta. Ja, kaj pa je, gospodje? Načelnik dobre posojilnice biti vendar ni težko!
m Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. imeli so dne 26. m. m. g. Škof, šentjakobški župan, visok obisk. Prišel je namreč neki sila visok gospod iz Gradca, ki pa ni iz Gradca prikobaca', ampak se dostojno pripeljal obiskat in počastit gospoda okofa, šentjakobskega žnpana. K sprejemu tega visokega gosta od graškega deželnega odbora bili so povabljeni tudi vsi gg. odborniki od gospoda Škofa, šentjakobskega župana, da bi se spodobno poklonili imenitnemu gospodu iz Gradca ter pomagali pregledati razne dopise in račune ... Za tega imenitnega gospoda iz Gradca, ki je prišel obiskat gospoda Škofa, šentjakobskega župana, šentjakobski župan, gospod Škof, slavolokov niso dali napraviti ob prihodu, pa tudi ne postaviti pri odhcdu.
m V andrenški občini izvolil je odbor g. Pravdiča županom. G. Peklar je odložil županstvo vsled bolehanja. Dal Bog, da ozdravi.
m Strela je udarila v Malni dne 23. t. m. ob osmih zvečer v hišo Franca Breznika, trgovca pri Sv. Lenartu. Sreča, da je z opeko krita, sicer bi ogenj vse uničil. Gospodar in delavci so bili pri večerji. Sled strele se spozna po celi hiši.
m Kaj nam pomagajo nemški uradniki? Po Slovenskih goricah hodita že nekaj dni dva zemljemerca, od katerih eden je popolnoma nezmožen slovenskega jezika, kar sam zelo obžaluje, da ljudstvo njega ne razume, on pa ljudstva ne. Kaj nam je s takimi gospodi pomagano in naj so še tako učeni? Gospodje poslanci, pomagajte nam!
m Nečloveški sin. Svojo lastno mater je tepel 28letni Anton Dreo iz Cigonce. Ko jo je hotel njegov mlajši brat braniti, ugriznil ga je v roko ter udaril s hlodom po glavi, s katerim je prej tepel mater. Sodnija mu je prisodila za to nečloveško dejanje dva meseca ječe.
m Sv. Trojica v Slov. gor. „Gospodarjevo" poročilo od 21. junija o poskusanem samoumoru je glede kraja neresnično. Samoumorilee Mihael Kocbek ni od Sv. Trojice, ampak od Sv. Benedikta v Slov. goricah, tam je on doma in tam je tudi poskušal samomor radi zabranjene ženitve. Že parkrat se je Trojici podtikalo, kar se je v sosednji župniji zgo-
dilo, in to namenoma. — Tudi poročilo o zadnjih volitvah ne odgovarja resnici. Pravi izid volitev v trojiških občinah je ta: Senarska-Verjane K. 44 (3 zavrženi) V. 39, oba Porčiča K. 26 V. 44, Osek 18 V. 22, trg Trojica K. 21 R. 4 V. 27. Ako se gleda na tukajšnje narodne razmere in na strastno agitacijo Vračkijancev, je izid volitve jako povoljen, je mnogo boljši nego pred dvema letoma. Zdaj je Blovenski katoliški kandidat na enem volišču celo večino dobil, na dveh so se pa njegovi glasovi zdatno pomnožili; v trgu je razmerje ostalo isto. Posebna pohvala gre tistim vrlim Ssnarčanom in Verjančanom, ki so odločno pokazali svoje katoliško mišljenje in so zato v svoje veliko veselje dosegli zmago na volišču; pa tudi vsem tistim možem, ki so se mnogo trudili za dobro stvar. Živeli!
m Sv. Benedikt v Slov. gor. Ponovite/ Ciril Metodove slavnosti se je v nedeljo 1. julija izvršila ob obilni udeležbi. Videli smo v večjem številu Petrčanke, zastopana je bila Kapela, Negova, Mala Nedelja, Sv. Anton, Sv. Trojica, Sv. Lenart, Sv. Barbara, posebno pa so nas razveselili vrli Slovenci od Sv. Jurija v Slov. gor. v res jako velikem številu, katerih slavni mešani zbor pod vodstvom č. g. Bosina nas je s krasnim petjem kar očaral. Škoda le, da so izostali mnogi Benedičani. Ko naši sosedje tako cenijo in pohvalno priznavajo požrtvovalno delo benediške mladine, ker se vedno radi udeležujejo od blizu in daleč naših prireditev, naj store domačini tudi svojo dolžnost. Prosta zabava v gostilni g. Mar. Troha je bila nad vse živahna, to pa posebno vsled krasnega petja Jurjevčanov, od katerih smo se težko ločili. Hvala vam, Jurjevčani in vsi drugi sosedje, za ljubezen in prijateljstvo! Delajmo tudi v bodoče tako složno za blagor naroda !
m Radeckijev veteran. V Selcih, župnija Št. Rupert v Slov. gor. še živi eden Radeckijev veteran. To je 1. 1824 v Sovnjaku rojeni Anton Cuček. Udeležil se je bitke pri Kustoci ter bil tam ranjen.
m Vrl čuvaj. V postajo Poljčane je dne 26. m. m, pripeljal vlak od severne strani. Pozabili so pa za njim zapreti znamenilno ploščo, vsled česar je drugi vlak, ki pride takoj za njim, že vozil proti kolodvoru. Velika nesreča bi bila neizogibna, da ni te levarnosti opazil železniški čuvaj, ki je ustavil vlak. ZveBti čuvaj si zasluži kako nagrado.
m Grozna smrt otroka. Dne 22. m.* m. je štiriletni otrok posestnika Fajsa iz Spodnje Nove vesi pri Slov. Bistrici v hudi žeji pil iz steklenice, napolnjene z octovo (jesihovo) kislino. Mislil je, da je v steklenici voda. Čeprav so starši videli, kako se otrok vije v hudih bolečinah, niso klicali zdravnika. Celih 14 ur je nbogo dete prenašalo grozne make, predno ga je smrt rešila. Oče se bo imel zagovarjati pred sodiščem, ker je tako nevarno tekočino zanikrno spravljal.
Ptujski okraj.
p „Štajerčev" sad. Zaradi tatvine je bil pri sodniji v Ormoža zaprt 23. letni želarski sin Jakob Majcen iz Runeča. Ukradel je bil Francetu Mav-riču 28 kron. V ječi si je izposodil iz jetnišne knjižnice sv. pismo, v katero je napisal grde in nesramne opazke ter narisal grde podobe. Zaradi obeh prestopkov je dobil tri mesece težke ječe. Takih dejanj so zmožni le zagrizeni „Štajercijanci", ki so zgnbili vsled branja slabih časopisov popolnoma vso vero.
p V Rogatcu je padel na ulici mrtev na tla Anton Gobec iz Tei-ziša, hlapec pri Ferschnigu. Zadela ga je kap.
p Pred automobilom so se splašili konji posestnika Alojza Janžekovič iz Mezgovec. Janžekovič je padel raz voza ter se na obrazu in rokah močno poškodoval.
p Središče. Tukajšnja šolska mladina (in sicer najvišji razred) je priredila pod vodstvom svojega razrednega učitelja, ia v spremstvu g. kate-heta, enega učitelja in gdč. učiteljice minuli četrtek poučen izlet v Maribor. Bilo je skupaj 48 mladih izletnikov — dečkov in deklic — ki so si v Mariboru ogledali razne znamenitosti, n. pr. frančiškansko cerkev, stolnico, plinarno, tiskarno sv. Cirila, zavod čč. šolskih Bester itd. V Narodnem domu so se otroci opoldne krepčali, ogledali si njega notranjost in uživali z visokega stolpri krasen razgled po vsem mestu. Z večernim vlakom ao zadovoljni zapustili mesto ter se vrnili pevaje razne narodne pesmi zopet domov. Izlet je stal nad 150 kron, kateri znesek so si otroci deloma eaini zaslužili, priredivši na velikonočni ponedeljek šolski koncert, deloma s? prispevali k tema z zdataimi zneski nekateri rodoljubi središki. Srčna hvala jim bodi za njihovo
ljubeznivost. Otrokom oitanejo ntisi, ki so je dobili v mestu, v prijetnem spominu gotovo se v poznih letih.
p Središče. Po trgu Središče in po sosednih občinah pobirajo se podpisi zoper naznanjene nove šolske počitnice. Ljudstvo je silno razburjeno. Stariši rečejo: zdaj otrok doma ne potrebujemo, ko jih bomo pa meseca septembra in oktobra za pašo, za pobiranja sadja in druga mala opravila potrebovali, takrat pa bomo jih morali v šolo pošiljati.
p Iz ormoškega okraja. Zvedeli smo, da so gospodje dne 12. junija t. 1. v seji okrajnega šolskega sveta v Ormožu sklenili, da se na ljudskih šolah našega okraja letos počitnice začnejo dne 16. julija in trajajo do 16. septembra; od 16. septembra naprej bode zopet šolski pouk. S to novostjo kmetovalci ne morejo biti zadovoljni in tudi učitelji se vsi ne strinjajo s tem sklepom. V „Slov. Gosp." št. 22. bili so navedeni poglavitni vzroki, ki govore zoper namera vase nove počitnice; hotelo seje s tem dopisom opozoriti ude okr. sol. sveta v Ormožu, naj imajo pred očmi blagor kmetijstva in šole, in naj se ne ozirajo na pri zeleni mizi iztnhtano misel deželnega šolskega sveta ozjednačenju šolskih počitnic po celem Štajerskem. Ali, žalostna nam majka, gospodje so odločili drugače, ne zmeneč se pri tem za kmetijske težave in potrebe. Nihče pač ne more tajiti, da kmetovalcu manjka delavnih moči in da v nobenem mesecn celega leta nima toliko različnih in silnih kmetijskih opravil, kakor v drugi polovici meseca septembra in celi oktober v našem okraju; in ker mu nov sklep jemle delavne moči, osobito pastirje za pašo goveje živine po lastnih travnikih na jesen, bo se kmet težko privadil krivici, ki se mu s tem godi.
p Veliki požar y Cirkovcah. V št. 26. z dne 28. junija 1906 je bil naznanjen veliki požar v Cirkovcah. Dne 22, junija t. 1. ni bilo pri nas nobenega požara. Ker pa g. urednik, prosite natančnega poročila, Vam ustrežem in naznanim, da je bil pri nas veliki požar dne 29. maja 1906, kjer je večni kandidat g. Wratschko pri volitvah popolnoma pogorel, da niti enega glasa ni dobil, g. dr. Korošec pa 105 in kjučar Rebek 11. Vrli Cirkovčani spoznavajo giftno kruto in prav pridno ž njo kurijo. Slava Vam, zavedni Cirkovčani, le naprej za „Slov. Gosp.", „Našim Domom", „Domoljubom"; z «Štajercem* pa retur v Ptuj ali pa na gnoj.
Ljutomerski okraj.
1 Notar v Gornji Radgoni. Dne 4. julija je otvoril novi notar g. dr. Franc Strelec v Gornji Radgoni svojo pisarno.
1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Narodna igra „ Rokov njači", ki se je dne 24. junija tukaj uprizorila, je prav dobro uspela. Radovednega in zabaveželj-nega občinstva je privrelo od blizu in daleč toliko, da je bila sicer prostorna, za narodne veselice postavljena nta pri gostilni gospe Trstenjakove natlačeno polna, ter da nekateri bolj zakasneli udeleženci skoraj ne bi bili dobili prostorov, kar je bilo dobro znamenje za gmotni nspeh. Z uprizoritvijo te za učenje glavnih ulog precej težavne, a krasne igre storili so Jnrjevčani velik korak naprej na polju prirejevanja gledaliških iger, povzpeli so se nekako nad druga bralna društva, vrhtega pa so jim podali sijajen dokaz, kaj se da doseči z marljivostjo in vztrajnostjo v narodnem delovanju, osobito če se združijo v lepi slogi za to sposobne moči. Pazno in z napetim zanimanjem so sledili posameznim prizorom in dejanjem domačini in gostje, ki jih je došlo lepo število iz Ljutomera, Gornje Radgone, od Male Nedelje, Sv. Antona, Sv. Andraža, Sv. Lovrenca, Sv. Bolfanka, S v. Benedikta, Sv. Jurja v Slov. gor., od Negove in drugod. Hvala jim za trud t Oder je bil za razmere na deželi res jako lep, a tudi scenerija je žela priznanje; docela je ustrezala svojemu namenu. Hvala gre možu, ki je vse to tako okusno poslikal, kajti brez zadostne scenerije bi igra ne bila naredila istega vtisa na občinstvo kakor ga je sedaj v istini. Posamezne uloge so bile dobro naučene, kar se mora pohvalno omeniti že z ozirom na to, da so tvorili igralno osobje zgolj kmečki fantje in dekleta, ki poleg svojega vsakdanjega dela gotovo nimajo mnogo časa za učenje na razpolago. Igralo se je celo naravno in neprisiljeno, brez vsake afektacije, kar je splošno ugajalo, a tudi omogočilo paznemu občinstvu uglob-ljenje v igro, oziroma iluzijo. Prav dobro so izvedli svoje uloge: Nande (Franc Strajnšak), Blaž Mo-zo 1 (Fr. Holc), Tonček Obloški (Franc Nemec), Štefan Poljak (Fr. Kolbl), Boječ (Ant. Holc), a tudi Polonica (Micika Munda), Nona(Trezika Vršič) in Poljakovka (Trezika Nemec). Od komisarja bi pa želeli drugič glajsega in razločnejšega
govora, v to svrho pa bo potrebno, da «e svojo ulogo nauči boljše napamet. Uspeh igralcev je bil torej v celoti povsem zadovoljiv. Čast jim! Tadi petje je kolikortoliko ugajalo, vendar bo se moralo za morebitno ponovo igre še marsikaj opiliti in ugladiti tako pri godbi kakor pri petju. Ker so godci in pevci nastopili s temi vlogami prvič, se pač ni moglo od njih več zahtevati, a za drugič naj si dovolijo nekaj opazki — Krasna ouvertura naj se igra z večjo preciznostjo in točnostjo, a odlomki iz melodije „Mladi vojaki" naj se spravijo do polne veljave, to pot se niso slišali izmed drugih glasov celega orkestra. Te figuracije so vekaka začimba skladbi! Treba še bo torej zadostne vaje, in nedvomno bo prihodnjič onvertura uspela bolje in lepše. — Koračnico „Mladi vojaki" naj se privadijo peti dečki krepkeje, pogumneje, a tudi bolj zanesljivo in točno — namreč v taktu. — Zdravica „Oj z'ata vinska kaplja" naj se poje čisto, sicer žali ušesa, in godba bi storila prav, če si jo prestavi iz Es-dura v D-dur, tedaj bo mnogo lepše donela, posebno če se poskrbi obenem za čisto intonacijo in rahlo spremljanje. Pesem „Zora vstaja" se je pela gladko, a v prehitrem tempu in premalo s čustvom. To mora vreti iz srca! Godba se naj vedno ravna po pevki, a ne narobe! Krasna pesem „Cvetočih deklic lica bela" se je pela z ozirom na nje značaj in celi prizor nekoliko prepočasi ; želeti bi bilo več živahnosti v glasu in nekaj kretanja. Marsikaj se da prav lepo počistiti s primernimi akcijami. Če se našteti nedostatki za ponovno uprizoritev odpravijo, bo uspeh godbe in petja izvrsten, ker drugo je bilo dobro. Seveda velja to obilo truda, a ker ste že tako daleč, ne ustrašite se pevci in godci še tega koraka k popolnosti 1 Komade v odmorih je priznana Kocmutova godba „na lok" po stari navadi prav gladko in prijetno svirala. Duša te prireditve je bil gledališki vodja in sufler g. Ivan Košar, petje je vodil orglavec g. Kocbek, a „mlade vojake" je izvežbal g. učitelj Kosi. Hvalo zaslužijo za svoj trud, kakor tudi g. kaplan Štuhec, ki je zbral gradivo in sodelujoče moči ter se ni splašil mnogih skrbi! Prosta zabava s tombolo in ubranim petjem domačega mešanega zbora je bila kaj živahna; razni gostje in domačini so se razšli še le pozno s prijetnimi spominu v srcu na svoje domove. Ako se torej igra, kakor smo slišali, dne 8. julija ali kadarsibodi ponovi, ne zamudite se je adeležiti vsi oni, ki pri tej predstavi niste bili navzoči! Žal ne bo nikomnr! Vrli prireditelji „Rokovnjačev" in sploh vsi sotrudniki pa smejo biti ponosni na lep uspeh te narodne veselice, ki je pokazala lepe sadove ogromnega truda, a tudi povzdignila čast narodno-zavednih Jurjevčanov. Le tako vrlo naprej, pogumno in neustrašeno v marljivem delu, tedaj ne bo več dolgo, da izginejo razni Štajerčijanci in Bračkijanci do zadnjega in brezsledno s površja krasne jurjevške župnije!
1 Pogorelo je poslopje Janeza Zungoviča v Zmelajnskem vrhu. Zgorela je tudi vsa krma, katero so nekaj dni prej spravili.
Slovenjegraški okraj.
s Sadna razstava v Šoštanju. Kmetijska zadruga za Šaleško dolino s sedežem v Škalah priredi v zvezi s kmetijsko zadrugo v Št. Ilju pri Velenju ter sadje- in vinorejskim društvom za šoštanjski okraj dne 6. in 7. oktobra t. 1. sadno razstavo in sejem za sadje v Šoštanju.
s Počitnice v šoštanjskem okraju se prično letos dne 1. septembra in trajajo do 1. novembra.
s Delavcem na škalskem premogokopu se slabo godi, ker praznujejo razun nedelje še en dan v tednu in že itak malo zaslužijo. Čobal jim obljublja poboljšek, če bodo njega vzdržavali s svojimi prispevki. Je že povpraše/al pri Špenkn v Pesjem za kvartir. Ne vemo, ali se hoče trajno naseliti v tem kraju, ali ka-li? Če si rudarji ustanove kako društvo izven bratovske skladnice, naj bo to strokovno društvo izven soc. dem. unije. Lap p se unije kar nič ne boji, večji rešpekt bi imel pred močnim strokovnim društvom.
s Premiranje konj za šoštanjski okraj. Okrajni odbor šoštanjski naznanja, da se vrši premiranje konj dne 19. julija t. 1. v Šoštanju, in ne na 18. junija, kakor je bilo poprej po lepakih naznanjeno.
s Iz Šaleške doline. Na predvečer sv. Janeza Krstnika smo videli tu ob koroško-štajerski meji plapolati kakih deset mogočnih kresov. Poganskim pradedom so domenili ti ognji dobrotnega solnčnega boga, ki s svojo svetlobo in toploto da zemlji življenje in rast. Krščanstvo ni odpravilo teh šeg, ampak
njih pomen poglobilo tako, da kresovi sedaj značijo Odrešenika — luč v razsvetljenje nevernikov — kateremu je bv. Janez pripravljal pot med izvoljenim ljudstvom. Judovska dežela je takrat zdihivala vsled zmot in strankarstva rojakov, od zunaj pa so jo stiskali prevzetni Rimljani. A ko se je pojavilo re-šenje v Kristu, pobratili so se domačini in tujci in enog'asno sklenili Oirešenikovo smrt. V zaspanem Velenju pa se bratijo slovenski in nemški liberalci. V nemčurski šolski vrtec pošiljajo otroke tudi odlični Slovenci, na slovenskih hišah blešče nemški napisi obrtnikov, pri nemških veselicah se dobro počutijo narodne dame, videli smo celo nemškega Vinka iz hiše narodnega Vinka izzivati s „feiga Memme!" mimoidoče Slovence! Daleč smo prišli v svoji narodni brezbrižnosti! Ko bi v krščanski slogi z* opu-stošeno velenjsko cerkev zbirali, bi se kdo spodtikal nad nami, da pa puste nekdaj „g)reči narodnjaki" svojo narodnost tako globoko pasti, je pa rei slabo znamenje za bodočnost slovenstva v Š deški dolini! Iskra narodnosti še tli pod pepelom v oni gostilni, kamor je svoje dni tako rad zahajal škalski kaplan Aškerc. Ali kakšne? Ta se dannadan pridiguje ljudem „indijska vera": „Ti o človek, si ko rožca, ki se danes razcvete, a se brž o si pije in izgine v Nirvano!" Potem vzamejo očka kapco na glavo, v roke pa „Narod", da prebero pristašem izza Brda in Škal, Št. Vida in Šoštanja napredni evangelij, kojega sklep se glasi: Edini pameten duhovnik so bili tisti gospod, ki zdaj hodijo z dolgo brado po mestu Iblani. Z odprtimi ustmi pa srebajo udje „naprednega krožka" — druge Čitalnice ni v Velenju — to čudno modrost in prikimavajo, ker drugega ne vejo.
s V Pesjem je spet zbral svoje ovce soc. dem. pridigar Čobal. Kaj je to pot pri svoji rdeči „andohti" razlagal, ne vemo prav, ker je Debršca mu odprla prostore med službo božjo. Ze vejo, zakaj tako delajo. Mogli so brez vsakega ugovora lagati, kak sovražnik delavstva je dr. Korošec in agitirati za demokraški izpraznjeni žakelj. Čobal je nekam suh, naj dela! Da Čobal Lappu ne bo skrivil lasu, se je pa videlo!
s Škale. Nesramen napad „Šiajerčev" na našega gospoda kaplana se sam obsoja. Take osebe, ki so zapustile tako neprijetno dišeče spominke po Pilštanju, Dramljah, Pohorju in drugod, naj se prej same operejo. Tak jest, pane!
Konjiški okraj.
k Iz okoške občine. Tudi pri nas je bila volitev državnega poslanca isto tako zanimiva, kakor v marsikateri drugi občini. Pa menda si je malokateri župan tako prizadeval za Vračka kakor naš. Njemu ni bilo dovolj, da je v zvezi z oplot-niškimi naprejbedaki, njemu je še moral pomagati sam c. kr. okrajni glavar v Konjicah, Lehman. V soboto pred volitvijo je šel naš župan osebno vprašat c. kr. okr. glav. za svet, koga se naj voli. Kakor župan sam pravi, je prišel v pisarno in c. kr. okr. glavar ga je nagovoril: „No, g. župan, kaj pa bi vi radi." Zupan je odgovoril: „Prišel sem vprašat za svet, koga naj bi volili za poslanca v splošni skupini." C. kr. glavar je rekel: Po mojem prepričanju je najboljši Vračko. On je kot načelnik okrajnega zastopa gornjeradgonskega najsposobnejši za poslanca. In res, vsakemu volilen je župan razlagal na dolgo in široko, kaj mu je svetoval gosp. c. kr. okrajni glavar. Kaj si je še izmislil naš napre—dnjak. Nobenega, kateri bi znal voliti dr. Korošca, ni upisal v volilni imenik. Tako je bilo mesto 150 do 160 volilcev vpisanih samo 74. Niti davkoplačilni niso bili vp sani. Tako je prišlo izmed 74 vpisanih, 23 k volitvi. Za g. dr. Korošca je bilo 20 glasov, za Vračka 3. Kako se je pri volitvi župan obnašal, povem drugokrat.
k Iz kebeljške fare. Bil sem v Čadramu, ko je policaj naznanjal, da se bo tisti dan vršila dražba brvi v vasi Markačica obč. Oplotnica. Vodila me je pet v Konjice in šel sem skozi Markačica. Pridem kakor po navadi v sredo vasi in jo mahnem na tisto brv. Pa kaj vidim, brvi ni. Moral sem nazaj, in daleč okoli vasi na drngo tudi slabo brv. Tako sem prišel čez vodo. Ni čuda tedaj, da seje sam oplotniški župan vtopil. Tako je tudi v občini Okoški. Kadar zapusti voznik občino Kot proti Okoški gori, moral bi voz sam nesti in še vole povrh. Pridite ugovški župan gledat obč. cesto, ki vodi skozi celo Ugovško goro do Zgor. Ložnice v slovenj, bistriškem okraju. Poglej cesto, katera vodi skozi šlogonsko goro na Čadram. Kakor sem zvedel praviš, da še za tiste ceste ni občina plačevala do-sedaj nič in da nje tudi ne morete sprejeti kot obč. ceste. Ali ti je znano, da se je cesta, ki vedi v Čadram, popravljala lani na občinske stroške. Popravljala sta jo Ig. Obrne in Fr. Stopar. In cesto,
katera vodi na Zg. Ložnico, je tadi pred nekaj leti popravljal Fr. KaDgler. Tudi na obč. stroške. Tukaj bi ge tudi pros>lo c. kr, okrajno glavarstvo v Konjicah, naj blagovoli poslati zaupnega moža pregledat te ceste. Vsi davkoplačilci bodo zato hvaležni. Prosimo pa v kratkem!
Celjski okraj.
c Celje. Okrajni glavar celjski Rudolf pl. Apfaltre r-Apfaltrern je dob'l red železnega križa III. razreda.
c Velika ljudska veselica v Celju Vspo-red veselice, katero priredita celjski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda dne 8. t. m. v Narod nem domu v prid te družbe, je sledeči: Ob 4.pop. priprosta narodna veselica na vrtu s sodelovanjem vseh celjskih društev. Točno ob 5. uri nastop celjskega in žalskega „Sokola", narodno petje in najrazličnejše zabave. Ob pol 9. zvečer koncert v veliki dvorani. Po končanem koncertu v vseh gornjih prostorih Narodnega doma »Ciril Metodov večer". Vstopnina k popoldanski veselici 40 v, h koncertu in večerni veselici 50 v.
c Na c. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju se vpisujejo učenci za prihodnje šolsko leto v I. razred 14. julija ob 10. uri in. 16. septembra od 8—11. ure. Sprejemni izpiti se začnejo 14. julija ob 11. uri in 17. septembra ob 8. uri. Učenci, kateri hočejo biti sprejeti v I. razred, morajo biti spremljani od svojih starišev ali njih nanrestnikov in 8 seboj prinesti krstni list in pa šolska naznanila.
c Iz Dramelj nam piše g. Blaž Jesenek, načelnik krojnega šolskega sveta, v odgovor na napad v „Slovencu", da se ne bavi s ptujskim „Štajercem", da ni agitiral za Rebeka, da se veseli izida zadnje državnGzborske volitve in da je bil v prvi vrsti za g. dr. Korošca in to tudi lahko dokaže.
c Na Frankolovem se je poročil dne 25. junija 1.1. 84 let stari ženin Marko Parožnik z 47 let staro nevesto Terezijo Sloser. Imenovani je bil že dvakrat vdovec ter brez otrok popolnoma sam. Vsled tega se je spomnil, da človeku ni dobro samemu biti in si je vkljub svoji veliki starosti še izvolil tovarišico. Dal Bog zadovoljnost ia srečo.
c „Mir" na Dobrni. Pred nedavnim časom se je celjska „vabtarča" kakor besna zaletavala v dobrnskegag. kaplana in dobrnski občinski zastop. Morala je prinesti dva popravka za svoje lažnjivo pisarjenje. Na prazmk sv. rešnjega Telesa so nem-čurski pobalini za Heissegberberjevim vrtom napadli s kamenjem — ženske, samo zato, ker so narodne. Potem so „junaki" zbežali: dva na Dobrno, eden na Klane, dva na Gorico. Eden tiček pa je bil vseeno prijet, da se sedaj ve, kedo razširja po Dobrni nemčursko „omiko" s kamenje». — Na dan zadnj« slovenske slavnosti je bilo med nemčurji dogovorjeno, strgati veliko slovensko zastavo „Bralnega društva" z droga. Namen se je ponesrečil. Nekaterim nemčurjem ni po volji, da ima „Bralno društvo" toliko udov. Zmerjajo ude javno po prodajalnah. Znanega „Mobeltišlarja" danes ne imenujemo po imenu, a naj v prihodnje drži svoj jezik za zobmi, drugače ga spomnimo na stare čase.
c Iz Dobrne. Krasno je vspela narodna slav-nost v nedeljo 24. junija. Dobrnski Slovenci smo spoznali, da se ves slovenski Štajer zanima za naš boj, nas podpira in z večjim navdušenjem se bomo borili naprej. Veseli nas vedno, če nas obiščejo Slovenci, bodisi posamezniki kot letoviščniki ali topličarji, bodisi drnžbe in društva. Posebno pa se vsak Dobrnčan raduje, če sliši na toplici slovensko govorico od izobraženih krogov. Pred nekaj dnevi grem po opravilih v toplico in sem bil zelo prijetno iznenaden, ko slišim dve gospici lepo slovenski govoriti, kar je mimogrede povedano, pri naših gospicah in gospeh redka prikazen; a kakor strela iz jasnega neba je v me udarila opomba, gaseča se kakor zapoved, starejše gospe, katera je te dve gospici spremljala, da naj govorita nemški. Mislil sem si, da je ta gospa doma najmanj iz — Vitanja ali kakega mesta, a kako sem se čudil, ko sem izvedel, da je ona doma iz — sosednje sentiljske f&re. Slišal sem tudi, da se „šteje" drugače za veliko Slovenko! Žalostno znamenje in vrže čudno luč na tako „Slovenko", če se sramuje na Dobrni svojega materinskega jezika, če se plašljivo ozifa na okrog, da bi kaka topličarka ali pa — mogoče celo uslužbenci toplice slišali, da slovensko govori. Bival sem dalj časa v varaždinskih in krapinskih toplicah in slišal sem, da so se tam v hrvaški deželi Nemci, Madžari itd. posluževali le svojega materinskega jezika, a pri nas — popolnoma slovenski Dobrni — se sramujejo Slovenke govoriti svoj materinski jezik. Taki slučaji škodujejo
našemu delu in ugledu ■ našega naroda bolj, kakor vse delo nemškutarjev; osebe pa, ki tako ravnajo, služijo le v posmeh našim ljudem in nasprotnikom!
—	Tukaj se zdravi mil. g. ksnonik Jernej V ob. Zdravje se mu vid ma vrača. Žalimo mu popolnega ozdravljenja.
c Kozolec je pogorel dne 28 m. m. posestniku Rudolfu Dobovisek v Št. Jurju ob juž. žel. Pravijo, da je nek otrok zažgal. Vrla tržka požarna bramba je bila hitro na mestu in obranila, da se ni ogenj nadalje razširil.
c 45 let je opravljal g. Janez Tončič službo portirja v predilnici v Št. Pavlu pri Preboldu. Sedaj je stopil v zasluženi pokoj. Big mu daj, da ga ie dolgo uživa!
c Lutriš vere je postal Lndovik Schiitz, lastnik tovarne za majolike v Kasaz.h.
c V Voglajni je našel delavec blizu kemične tovarne mrtvo moško truplo. Ponesrečeni je tovarniški delavec Maks Koschel. Kako da je zašel v vodo, se ne ve.
c Sv. Jurij ob Taboru. Neki liberalni dopisna laže v „Slov. Narodu" o našem g. kaplanu. Tistega pa nesramni liberalni dopisun ne povo, kaj je ta napredni Č ¿vi j ar na dan volitve gororil in kako preklinjal. Pa saj ni treba resnice povedati, samo da se blatijo in sramotijo naši duhovniki, ki so njim trn v peti. Ker sopri volitvi, vkljub strastni agitaciji, tako propadli, zato zdaj ne veio, nad kom bi svojo jezo stresali. V svoji slepi jezi se zaletavajo v duhovnike, kakor da bi bili oni krivi njihovega sramotnega propada. Naj jih le pustijo pri miru, da si jezika ne opečejo. Za zdaj toliko!
c Nazarje. Redek biserni jubilej redovne ob ljube v III. redu sv. Frančiška bo obhajala 15. julija pri redovnem zbirališču v Nazarjih Terezija Zagožen. Jubilantinja je tudi članica Nazarške deklike družbe. Shod bo ob dveh popoldne.
c Mozirskemu dopisniku „Naroda." Na malenkostni napad na mojo osebo v podlem listu „Slovenski Narod" z dne 16. julija t. 1. št. 136 odgovorim sledeče: Gospod dopisnik! Po toči zvoniti je prepozno. Vaša Rebek in Wratschko sta zopet prevzela svoj posel. Čemu se torej jeziš, ko nič več ne pomaga? Vsedi se na mrzel kamen, gotovo ti bo odleglo. Zapomni gi! Dosedaj ste imeli nas kmete za neumne; sedaj je pa to minilo. Mi znamo tudi sami misliti. Pri zadnjih volitvah smo nesli plakate kit zastavo — pri prihodnjih volitvah bomo prišli z enakimi zastavami iz vseh vasi! Jeziš se, da sem predsedoval na volivnem shodu v Nazarjih! Čaj, kadar bodo imeli shod ptujski krotarji in Na-rcdovci — tedaj bodeš lahko tam ti predsedoval, in ninče se ne bode jezil, ker je v obče zaano, da gliha vkup striha. Zaletavaš se v moje rokodelstvo
—	no ali je Rebek fabrikaut? Vsak stan je časten, če se le človek v njem pošteno preživi. Majhna je moja hišica — a je mojal Aii je tvoja res tvoja? Če bi ti kedaj skozi čevlje palec pogledal — pridi v Like v mojo hišico, slape ti bom dal kar zastonj. V samostanski kuhinji nisem še pomival — v obed-nico so me pa že večkrat povabili. Ali se ti sline cedijo? Pri Tarnšeku res včasih pomagam — delati me ni sram. Toliko pa gotovo vem, da so mi istotam odprte vse sobe; dvomim pa, če bi bile tebi, ker je vprašanje, če nisi kaj v sorodu tistim, ki so že v „luknji bili". V cerkvi ne pobiram. Ne vem ali si slep ali pa ne hodiš t cerkev. Najbrž je oboje res. Očitaš mi široka usta; dobro, vsaj lahko solato jem — tebi se bodo pa tvoja še do ušes raztegnila, ker se znaš tako grdo lagati in obrekovati. Praviš, da sem general III. reda, Tretje-redniki so bili papeži — kralji in cesarji, tretje-rednik je tudi, pravijo, dr. Lueger, župan stolnega mesta Avstrije. Glejte v kakšni imenitni družbi sem. Prepričan sem pa, da je biti veliko boljše v družbi teb, kakor pa v tvoji bratovščini, sicer bi mi kedaj kdo prav lahko rekel, da sem lump. To je moj odgovor! Piši, kar hočeš in kolikrat se ti zljubi, mene ne spraviš v nobeno nevHjo; temveč še vesel sem. Saj je znano, da sršeni ližejo samo sladke hruške, ne pa tako piškave lesaike kot si ti. Z Bogom, prijatelj, pa se še pusti kaj videti.
Mozirski župan, c Trbovlje. Preuogokcpna družba hoče upe ljati za svoje podjetje v Trbovljah električno razsvetljavo.
c Samomor. Na večer dne 24. m. m. je hotel orožnik aretirati v Hrastniku 19 letnega premogarja Konrada Mastnak, ker je bil ns, sumu, da je okradel blagajno na Ojstrem. Predno pa ga je mogel orožnik preiskati, potegnil je revolver in se ustrelil v sence. Hoteli so ga prepeljati v bolnišnico, toda je med potom že umrl.
Brežiški okraj.
b Katol. polit, društvo „Sava" za brežiški in sevniški okraj priredi javno politično zborovanje v nedeljo dne 8. julija t. 1. ob 8. uri na Blanci pri Rajhenburgu pri „Lenčku". Dne/ni red: 1. Splošni politični položaj, poroča g. državni poslanec dr. Ant. Korošec. 2. Pomen polit, draštev. 3. Deželno gospodarstvo. 4. Volilna preosnova. 5. Slučajnosti. K obilni ud 'ežbi vabi odbor.
b Političen shod v Zagorju. V nedeljo dne
8.	julija bo shod slov. kat. političnega društva za kozjaaski okraj v Z*g ri v gostoljubni hiši gosp. Medvešeka m sicee pod milim nebom. Začetek točno ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi Z^gorjane in sosede	odbor.
b Za uboge žrtve v Vidmu. Državni poslanec dr. Korošec je v seji cd torka dce 3. julija stavil vprašanje na pravosodnega ministra, zakaj se že vendar enkrat ne reši zadeva onih ljudi v Vidmu, ki so bili vsled krivih izpovedb dalj časa po nedolžnem zaprti it so s tem trpeli veliko škodo na časti in premoženja. Zahteval je, da se jim vsaj premoženjska škoda p ivrne.
b Šolske počitnice v brežiškem okraju so preložene na dobo med 1. avg. ia 1. oktobrom.
b Policaj na zatožni klopi. Znani brež!ški policaj Schalloun je zopet tožen zaradi pretepa in žaljenja časti. O tem človeku so že interpelirali poslanci ministra. Takrat smo navedli, koliko že ima na vesti in da sploh ni sposoben vsled tega za policaja. In vendar še vedno čuva pravico!
b V Savi je utonil pri kopanju 15 letni Janez Ban, kovaški učenec pri g. Šjrbeca v Vidmu. Blizu Brežic so ga potegnili iz reke.
b Sromlje. V dopiBU „Slov. Gosp." št. 25 iz Gornje Pohanee, kateri dopis se pa v Gornji Pohanci ni pisal, poroča neki dopisnik o zavratnem umoru Janeza B»hča u Ziol. Da se je to hudodelstvo storilo v sromaljski župniji, obžalujemo možno, ali to ne pomaga sedaj nič. Nelepo od dopisnika pa je, da poroča o grožnji, kstero bi bili Gorujepohančaui izrekli, kar ni resnično. V teku d eh let je gotovo sto in sto sosednjih Zdolaaov prišlo v Gorajo Po-hanco oziroma v Sromlje in vendar se prej ni nobenemu niti las skrivil. Nelepo je tudi, da omenjene fante Obsoja, kakor bi se že znilo, da so krivi. Kakor vse kaže, so fanti bržčas nedolžni, in mogoče se bodo morali krivci iskati kje drugje in ne med sromeljskimi župljani. S daijika preiskava bo to že dognala. Omenjeni Franc Petan je imel krvavo obleko, ker mu je iz nosa kri tekla, kar so baje priče ž<3 izpričale. Sploh so večinoma vsi fanti iz dobrih, poštenih hiš, in nikdo pri nas ne verjame, da bi bili krivi groznega umora. In dokler jih sodnija ne spozna za krive iu jih ne obsodi, jih tudi Zdolani ne smete za krive imeti in v celi svet njih krivdo razglasiti.
b V Prevorji se bodo vršile v ponedeljek dne
9.	julija občinske volitve. Bračkijanec, slabo znani Gubenšek p. d. Figi, ki šuuta že po sosednjih občinah, bi rad bil župan. Vrli narodni Prevorjani bodo gotovo storili svojo narodno dolžnost in se tega Človeka odkrižali.
Drobtinice.
d Vapnena voda — sredstvo proti bradavicam. Angleški zdravnik dr. C ¡ojser je prišel slučajno do dejstva, da odstranjuje notranja uporaba apnene vode bradavice. Ker mu je bila motena prebava, je zaužival skozi cel teden vapneno vodo in pri tem je opazil, da je bradavica, katera je kljubovala vsem sredstvom, odnadla. Na to je na-svetoval vsem bradavičastim znancem in prijateljem za zajutrek kcz&rec vapnene vode z mlekom, in pri vseh so izginile bradavice tekom par tednov.
d Kenguru je ime živali, ki živi v Avstraliji. Ko je prišel Cook na svojem- raziskovalnem potovanju na avstralske bregove, je v del na brega divjike, ki so ubili čudno žival. Ii rcal sa je ter ubito iival odkupil. Ko je vprašal divjake, kako se žival imenuje, so mu odgovarjali „Kenguru" t. j. „Mi vas ne razumemo". In to ime je dal -potem živali.
d Pravilo izkušnje. Neki stari kmet je učil svojega sina: Ako reče hlapec: „Konji našega gospodarja", tedaj je hlapec za nič, plačaj mu, bar mu gre ter ga spodi. Ako hlapec reče: rNaši konji", ga smeš pridržati. Ako pa reče: »Moji konji"* pu-tem je izvrsten in ne moreš ga dovolj plačati.
dilo 52 otrok, a živih je 48, in sicer 31 dečkov in 17 deklic. Nikoli ni dobil samo po enega otroka, temuč vedno po dva, tri, štiri in enkrat celo pet.
d Atentati na vladarje v zadnjih 50 letih. Napad, ki je bil dne 31. maja izvršen proti mladi španski dvojici, je dal francoskemu lista „Gil-Blas-u" povod, da je sestavil listo o atentatih, izvršenih v zadnjih 50 letih proti kraljem, kraljicam in predsednikom. Le na kratko je omeniti razne dvorne revolucije in upore, tako dvorno revolucijo proti turškemu sultanu Abdul Azizu (1876), upor proti generalu Venanciju Flores, predsedniku urugvajskemu (1863), punt proti polkovniku Balta, predsedniku peruan-skemu (1872), ustaja proti dr. Garciji Morena, predsedniku ekvadorskemu in iz najnovejšega časa dvorna revolucija proti srbskemu kralju Aleksandru in kraljci Dragi. Umorjeni so bili v zadnjih 50letih: Karol III., vojvoda parmski, umorjen leta 1854 od sedlarja Antona Carza. Črnogorskega kneza Danila je umoril eden njegovih podanikov, imenom Eadič, ker je bil pregnan iz Crnegore (1860); predsednika ameriških Zjedinjenih držav Lincolna je leta 1866 umoril igralec Booth. Leta 1868 je bil umorjen v Topčideru srbski knez Mihael; leta 1881 ruski car Aleksander II.; istega leta je Gaifielda, predsednika Zjedinjenih držav, umoril Guiteau; leta 1894 je Caserio umoril predsednika francoske republike Carnota; leta 1896 pa mohsmedanski fanatik Molah Režah perzijskega šaha Nasr ed Dina. Leta 1897 je bil umorjen Iriarte Borda, predsednik urugvajski; leta 1898 je Luccheni v Ženevi umoril avstrijsko cesarico Elizabeto; leta 1899 Caceres predsednika dominikanske republike v Ameriki; leta 1901. je Bresci v Monzi umoril italijanskega kralja Hamberta; istega leta Czolgocz predsednika Zjedinjenih držav Mac-Kinleya. — Iz-pcdleteli so nastopni atentati: leta 1852 atentat More-nosa proti španski kraljici Izabeli II.; 1855 atentat Pianorisa proti Napoleonu III; 1856 atentat Melanosa proti Ferdinandu II., kralju obeh Sicilij; 1858 atentat z bombami Orsinija proti Napoleonu III; 1867 atentat, ki ga je hotel v Parizu izvršiti Poljak Berozovski proti ruskemu carju Aleksandru II.; 1878. atentata Hodela in Nobilinga proti nemškemu cesarju Viljemu I.; 1878 atentat Moncarisa proti Alfonzu XII.; 1882 atentat M. Leaghra proti angleški kraljici Viktoriji; 1882 atentat Oberdanka proti cesarju Fran Josipu I.; 1898 atentat Kardizisa proti grškemu kralju Juriju; 1905. atentat izvršen v Parizu proti španskemu kralju Alfonzu XIII. in predsedniku Loubetu.
d Vojno strašilo na Angleškem. Neki čaBtnik angleškega generalnega štaba je priobčil zanimivo knjigo z napisom: „Mene Tekel, Upbarsin8, v kateri hoče Angleže opozoriti na nevarnost, ki jim preti od Nemčije. V ta namen si izmisli cel roman. V noči 31. maja 1908 napadejo nemške torpedovke in nemški rušilci torpedovk nenadoma v Portsmouthu zbrano angleško brodovje, ne da napove Nemčija prej vojsko. VeČina nemških ladij je sicer uničena, a tudi tri četrtine najboljših angleških ladij. Nato izkrcajo Nemci 250.000 mož brez topov in brez konj. Polovica nemških vojakov ima pa biciklje in častniki se polaste angleških konj. Tudi prežive se na račun angleškega prebivalstva. Nemci porazijo angleške čete, ki obstoje večinoma iz neizurjene milice. Pred Londonom se pojavijo Nemci, ki za-žgejo del mesta, vjamejo 500 Angležev kot poroke in jih odpošljejo 8 60.000 jetniki na Nemško. Angleži so prisiljeni, da sklenejo mir in plačajo 500 milijonov funtov šterlingov vojne odškodnine do avgusta. Nato napadejo Nemci tudi Francosko in pri tem kršijo tudi nevtraliteto Belgije. Mesca novembra premagajo Fracoze. Ko sklenejo mir razdele Belgijo med Nemčijo in Francozko. In 1.1910 napadejo Nemci Avstrijo. Tako sodi o bodočnosti angleški štabni častnik. Samo čudno, da je pozabil Nizozemske, po kateri se Nemcem že tudi cede sline.
'd Slaba letina na Ruskem. Ruski vladi prihajajo iz raznih pokrajin poročila o preteči slabi letini zaradi suše. Ruska vlada je zaradi tega prepovedala izvoz žita, dokler se ne pokaže, kakšna bo splošna letina na Ruskem.
d Višina milijon goldinarjev. Kako je visok steber milijona papirnih bankovcev po 10 kron, si je težko predstavljati. Nedavno je storil s tem poskus neki graditelj. Svežčič 100 komadov bankovcev po 10 kron, dobro stisnjen je visok 2 cm. Mdijon goldinarjev bi bil torej visok 40 metrov.
d Strelne vaje topništva pri Krškem se bodo vršile: za topničarski polk št. 9 od 25. do 30. t. m., za topničarski polk št. 8 od 8. do 19. avguita in za korni topničarski polk št. 3 od 10. do 18. avgusta.
d Letošnji manevri bodo na Kranjskem med Vel. Laščami, Ribnico in Kočevjem za pešpolka št. 27 in 47, med Cerknico in Postojno za peš-
polka št. 87 in 97 in lovski bataljon št. 7; na Koroškem med Kotarčem, Št. Vidom na Glini, Starim dvorom in Frežam za pešp. št. 17, 7, bosanski št. 2 in lovske bataljone št. 5, 8, 9 in 17. — Vaje bodo končane 4. septembra.
Narodno gospodarstvo.
Mednarodni poljedelski shod se bo vršil 1. 1907 na Dunaju, Na Dunaju se je že sestavil poseben pripravljalni odbor.
Vinska trta kaže povsod v Avstriji, kakor poroča poljedelko ministrstvo, prav dobro. Sadja pa baje ne bo mnogo vsled mrzlega in deževnega vremena.
Soparni hlevi. Nič ni slabšega, kakor če mora živina prebivati v soparnih hlevih. Živina se slabše redi in nam tudi slabo molze. Vsa krma manj zaleže. Žalibog, da se za take stvari naši gospodarji malo zmenijo in da jim je vseeno, ali živina trpi vsled preobilne soparice ali ne. Navajeni od nekdaj imeti živino v takih hlevih, jo imajo tudi nadalje. To pa ni prav! Soparne hleve treba izboljšavati; če ni drugače mogoče, saj s tem, da se napravijo v zid pod stropom primerno velike luknje, skozi katere vleče zrak. Take luknje j« treba napravljati na obeh nasprotnih straneh, da nastane pod stropom potrebni prepih. Taki hlevi so bolj zračni, bolj hladni in bolj zdravi v poletnem časa. Po zimi naj se pa te luknje zapro.
Našim naročnikom!
Red je prav lepa reč. Pred vsem je treba, da se naročnina na liste v pravem času pošilja. M«d čitatelji „Slov. Gospodarja" jih je mnogo, ki še lista za letos niso plačali; da veliko jih je še celo, ki so nam list na dolg se za lansko leto. Ako take naročnike, ki so list dobivali celo leto, ob koncu leta tirjamo za naročnino, večkrat nočejo plačati. Upravništvo ima na ta način veliko zgubo. Zato pa bodemo od zdaj zanaprej listi pošiljali le tistim naročnikom, ki ga bodo plačali naprej.
Prosimo torej cenjene čitatelje, ki nam še dolgujejo naročnino za letos ah morebiti celo za več let nazaj, da to v teku meseca julija poravnajo. Kdor ne bo poravnal naročnine do 1. avgusta t. L, njemu se list ne bo več pošiljal.
Da pa bodejo cenjeni čitatelji „Slov. Gospodarja" vedeli, do kedaj imajo list plačan in koliko je se naročnine na dolg, se bodo na to opomnili tekom meseca julija t. 1. na posebni dopisnici.
Upravništvo „Slov. Gospodarja".
Najnovejše novice.
V volilnem odseku so vkljub ugovoru slovanskih poslancev na predlog Nemcev začeli takoj z razpravo o Koroški in Kranjski. Nemci hočejo z večino glasov, katere so si pridobili v odseku, prodreti z vsemi svojimi zahtevami, da namreč dobijo na Kranjskem še ea mandat, na Koroškem pa ostane ta krivična razdelitev. Včeraj so obravnavah Koroško. Prvi je govoril poslanec Ploj. Dokazoval je grdo krivico, katera se godi koroškim Slovencem. Čeravno jim pripadajo trije mandati, so vendar dobili samo enega in še ta je dvomljiv. Nemško krivico je zagovarjal poslanec Lemisch. Tudi Wastian mu je pomagal. Pri glasovanju se je sprejel krivični predlog Nemcev. Koroški Slovenci so torej brezpravni. Za nemški predlog je zopet glasoval mednarodni socialdemokrat.
Slovenski fantje in možje po Pohorju, Kozjaku in Dravski dolini! Velika pevska in narodna slavnost, ki se bo vršila 15. julija v Rušah, se priredi takorekoč na čast nam prebivalcem po prej omejenih krajih. Naša dolžnost je, da gremo isti dan vsi v Ruše, da bodo tuji gosti videli, da smo še pošteni Slovenci, da nas še ni požrl nem-čurski zmaj. Pa še nekaj storimo! Na predvečer t. j. 14. julija streljajte po vseh gričih v znamenje, da je drugi dan narodni praznik za nas obmejne Slovence. Streljajmo, da se bodo našim požrešnim nemčurjem kar hlačke tresle in bodo mislili, da so se vsi Slovenci uprli zoper nje. Eden, ki bo.
Novo mašo bo imel pri Sv. Marjeti niže Ptuja 5. avg. novomašnik o. Bonaventura Savec, ka-pucin; pridigar č. g. F. S. Šegula, župnik pri Sv. Roku ob Sotli.
Velika Nedelja. Igro „Egiptovski Jožef" so fantje na Petrovo in 1. julija predstavljali prav iz-bomo. Vsi so rešili svoje naloge izvrstno, zlasti še, če se pomisli, da je bil to njihov prvi nastop. Le krepko naprej in neustrašeno, to je mladeniško, to je moško. Gledalcev bilo je vsakokrat natlačeno polno. Tudi vrli Ormožanci so spet pokazali, da se zanimajo za nas. tirala jim!
Milo zopet dražje. Tovarnarji mila so sklenili, milo zopet podražiti za 1 krono pri 100 klg. To je vže tretje podraženje mila v enen leta.
Društvena naznanila.
Fram. Ustrezaje prošnji tukaj šnega bralnega društva bo prihodnjo nedeljo 8. t. m. poljudno predaval g. dr. L. Poljanec o stvari, ki bo gotovo jako zanimalo framsko občinstvo. Prihitite k temu zanimivemu prodavanju vsi, ki si hočete Širiti svoje duševno obzorje.
Orehovavas pri Maribora. Dne 8. julija t. 1. slavi požarna bramba v Orehovi vesi svojo prvo društveno obletnico z veselico v gostilni Jožefa Mahorko v Orehovi vesi. Vzpored je naslednji: pozdrav načelnika, gledališka predstava „Župan", petje, srečolov in šaljiva pošta. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 80 v, preplačila se hvaležno sprejemajo.
Bralno društvo pri Sv. Ruperta v Slov. gor. priredi dne 8. julija veselico z gledališko igro: „Bob iz Kranja". Zatem prosta zabava, srečolov in priložnostno razveseljevale pri gosp. Krajncu blizu cerkve. Začetek igre točno ob 3. uri popoldne.
Velika Nedelja. Na gostiji Eukovčevi v Lešnici smo nabrali gostjo za našo prekoristno družbo sv. Cirila 7 K. — Slovenci, posnemajte v vsaki ves«li družbi vrle Lešničarje!
Hala Nedelja. Kmetijsko bralno društvo priredi dne 8. julija 1.1. na vrtu g. Senčarja veselico s petjem in z gledališko igro: „Ne kliči vraga", ter „Dobrodošli! Kdaj pojdite domu ?" Pri prosti zabavi s žaljivo tombolo in šaljivo pošto svira Kocmutova godba. Začetek ob 4. uri popoldne. V slučaju slabega vremena se veselica vrši 8. dni pozneje. K mnogi udeležbi vabi odbor.
Slovenski kolesarji iz ormoške okolice priredijo v nedeljo 8. julija izlet v Varaždinske Toplice. Snidejo se v gostilni g. Gomzija v Ormožu in sicer bode odhod iz Ormoža točno ob 4. uri v jutro. Ako bi bilo slučajno slabo vreme, se vrši izlet 15. julija. N^j nobeden kolesar ne opusti si ogledati znamenitosti Varaždinskih Toplic. Vsak: „Dobro došel!"	Jakob Vaupotič, priredite^ izleta.
Bralno društvo t Skalah pri Velenja priredi v nedeljo po prazniku sv. Cirila in Metoda ob 8. uri pri Dolfu veliko Ciril-Metodovo slavnost s petjem, igro, umetalnim ognjem itd. Sodelovala bo Šoštanjska narodna godba. Sosedna društva se uljudno vabijo.
Žetale. V nedeljo dne 8. julija predaval bo v Žetalah potovalni učitelj g. Jurančič o čebeloreji. Čebelarji in oni, ki hočejo postati, se k obilni udeležbi vabijo.
Llatnloa uredništva.
Št Jakob v Slov. gor.: Vaš dolg dopis nismo mogli spraviti v to številko! — Št. Lovrenc v Slov. gor.: Prihodnjič, bržkone v „Našem Domu". — Pasja vas: Hvala, tudi prihodnjič 1 — Mozirje: Istotako! Pozdrave! — Partije: Osebno in prehudo! Prosimo drugih vestijl — G. Jožef Mavrin, sedlar v Radomerju: Vaš popravek ne odgovarja § 19. t. z. O tej zadevi se bomo informirali in Vam rezultat naznanili. — Majšperk: Prihodnjič I
Za družbo sv. Cirila In Metoda je daroval
g. župnik Vojsk in Mohorjani Spodnje St. Kangote 10 K.
Tržne cene
v Mariboru od 23. junija do 30. junija 1906
Živila.	100 kg	odi		dLo	
					
		K	h	K	h
		15	80	16	60
		14	45	15	25
		—	—	18	60
		18	40	19	20
		17	20	18	—
		—	—	18	50
		16	20	17	—
		4	10	4	90
		—	—	6	—
	1 k«				
		—	26	—	30
		—	48	—	52
		—	-	—	—
krompir .....		—	6	—	8
		—	32	—	38
surovo maslo . . .		2	20	2	40
maslo......		2	40	2	60
ipeb, svež ....		1	40	1	48
ulje, kislo ....		—	—	—	—
ropa, kisla ....		—	—	—	—
	1 lit.				
		—	16	—	20
smetana, sladka . .		—	-	—	72
„ kisla . . .		—	—	—	80
	100				
	glav	—	—	—	—
	1 kom.				
jajc« ......		—		—	7
Loterijske številke.
Dne 80. junija.
Gradec .... 49, 51, 16, 27, 71. Dunaj .... 56, 6, 76, 81, 47.
Romanje k Mariji Pomagaj na Brezju 1906.
# ----—i— ---
Romarski vlak vozi po znižanih cenah v ponedeljek 30. julija 1.1. ob 9. uri 25 min predpoldne iz Maribora in sprejema romarje na vseh postajah do Trbovelj.
Yozni t*ed										Cine v	kronah
tje 30. j n 1 i j				K	Post Aj e	nazaj 1. avgusta				t II. r»zr.	III. razr.
9. uri 25 min predp. odide					Maribor	pride	5 ur 04 min. popold.			15.30	10-20
p	„ 37	n	n	ti	Hoče	n	4 „	54 „	n	15 30	1020
9'	n 45	n	ti	ti	Rače	D	4 n	46 „	9	14*80	9-60
9	„ 55	n	n	ti	Pragersko	H	4 „	35 „	n	14 —	9-20
10	n 05	»'	rt	n	Slov. Bistrica	0	4 „	25 „		18 —	8'SO
10	n 19	n	n	n	Poljčane	«	4 „	09 „	n	1250	8-60
10	„ 40	n	rt	n	Ponikva	JS	8 ,	47 „	JI	12 —	8--
10	„ 47	n	n	n	Grobelno	lj	3 „	40 ,	D	11.—	7-20
10	n 53	n	n	n	Št. Jurij	n	3 „	34 „	a	11.—	7-20
11	* 01	ti	n	n	Štore		3 „	26 „	n	1050	6-50
11	n 09	ti	n	ti	pije	£	3 „	17 „	m	1080	6-50
11	„ 22	n	n	ti	Laško	Jt	3 „	03 „	n	9.50	620
11	n 31	n	n	n	Rimske toplice	It	2 „	53 „	n	9'—	6.20
11	„ 46	n	r>	N	Zidan most	a	2 „	86 „	n	8-50	5-40
11	„ 66	»	n	n	Hrastnik	a	2 *	?5 „	s	8-—	5 —
12	» 03	j»	popold.	n	Trbovlje	t	2 „	18 „	»	8 —	5--
1	„ 02	n	n Pride		Ljubljana	odide	1 »	20 „	popold.		
1	n 10	»	n	n	n	pride 10 „		15 „	predp.		
2	„ 16	v	n	n	Otoče	odide	9 „	04 „	r		

I
Vozni listki se dobivajo: v tiskarni sv. Cirila v Mariboru; t kaplanijah: Celje, Braslovče, Kozje, Slov. Bistrica, Sv. Benedikt v Slov. gor., Brežice in v samostanu v Pluju. Od drngod se ■aj naročajo pri župniku Martin Medved, post» Laporje.
7j naročilom voznega listka se naj tudi obenem pošlje voznina. Na naročila brez VOznine se ne ozira. Vozni listki se začnejo razpošiljati 15 julija; pošiljajo se na nevarnost naročnik»; vsakemu romarju se posije z listkom spomin n» romanje, ki obsega natančen vozni red, red službe božje na Brezju in nekaj dobrih spominov. Neporabljeni vozni listki se ne sprejemajo nazaj in voznina se ne vrne.
Vič. gg. duhovnike in prijatelje romanja prosim, da blagovolijo romanje razglasiti ter romarjem pomagati, da skupno pošiljajo voznino in naročajo vozne listke. Trud povrni „Marija Pomagaj"! Čč. gg. dnhovnike, ki bi hoteli romarje spremljati in spovedovati, prosim, da se mi javijo. Romarski vozni listki ne veljajo za drage vlake, ampak samo za romarski vlak.
Na Brezje pridemo v ponedeljek okoli 4. ure popoldne; v torek popoldne si lahko romarji ogledajo raj slovenske zfmlje — Bled in obiščejo cerkev Matere božje na otoku. Romarski vlak vozi iz Otoč v sredo 1. avgusta ob 9. uri 04 min.; v Ljubljani stoji 3 ure, da si lahko ogledajo belo Ljubljano. Odhod iz Ljubljane ob 1 uri 20 min.
Romarji imajo na Zidanem mostu, v Celju, Pragerskem in Mariboru zvezo z večernimi vlaki. — Možem in mladeničem, ki se hočejo udeležiti katoliškega shoda v Ljubljani, se naznanja, da se bo ob isti priliki tudi priredil posebni vl»k.
MALA ©25WAWJXA
Vsaka beseda stane » vin.
Ti in sera t i se sprejemajo samo proti predplačilu. — Pri vprašanjih na = upr&vništvo se mora pridjati znamka za odgovor.	:
Velika najemninska vila ter
ena družbinska hiša, obe s sadnim in zelenjadnim vrtom, z vodovodom, stanovanje za vpokojence, vila turi za gospodo jako primerna, se proda, Več pove Anton Merzhun, Maribor, vino-rejske ulice 28	424 4
Dijaka se sprejmeta pri boljši stranki na stanovanje in hrano v Mariboru. Naslov pri upravništvu. 423 2
Novozldans hiša stremi sobami, dvema kuhinjama, svinjskimi hlevi, lep vrt in pol orala polja, je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj št. 252 v Gor. Pobrežu pri Mariboru. [415 6
Gostilna se kupi ali v najem vzame v kaki prilični vasi ali trgu. Kdo, pove upravništvo.	407 2
Učenca z dobrimi šolskimi izpričevali in iz poštene hiše sprejme takoj trgovina Andrej Goloba vdova v Koprivnici, Štajersko.	408 1
Mline ali pakle iz lesa za žito čistiti prav dobro izdeluje Blaž Kožar, mizar v Goričici, pošta Sv. Jurij ob už. železnici.	416 1
Trgovski sotrudnik, soliden dobro izvežban manuiakturist, spreten prodajalec se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom pri Vinko Šket v Ilirski Bistrici na Notranjskem. [2
Štampilje
iz kavčuka, modele za pied-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in gra-ver v Mariboru, gosposka ulica št 15. 757 45—88
Podobarskega in pozlatar-skega učenoa sprejme Svojmir Nemec, podobar in pozlatar v Gornji Radgoni.	417 2
Posestva z gostilnami, prodajalnami, kmečka in veleposestvo prodaja in ponuja Slovencem pod ugodnimi plačilnimi pogoji v mestu in na deželi I. Homan, Velikovec, Koroško. [418 1
Barvarsko orodje se proda po nizki ceni pri Antonu Lekše v Mozirju, Štajersko.	419 3
Mizarski učenec se sprejme pri Antonu Lekše, mizarski mojster v Mozirju.	420 3
Dekla ali hlapeo se sprejmeta )ri mlinarju Kuschtera, Mosmiihle in sfeudorf 18, pošta Andritz pri Gradcu Plaču po dogovoru, delo je pri kravah in na polju.	421 1
Enonadstropna hiša, sposobna za letoviščnike, trgovina z mešanim blagom, ki obstoji že dolgo, zraven okoli 6 oralov zemlje, blizu želez, postaje in župne cerkve, v bližini je kopališče Topolšica, se pod ugodnimi pogoji da v najem. Natančneie pogoje pove lastnica Ana Hleb v Šoštanju. 422 3
župnik, počta Laporje.
Pozor! Citajf Bolnemu zdravje!


440 52-47
Pozor! Citaj! Slabemu moč!
Pakraike kapljice in slavonska sel, to sta danes dve naj-priljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo m t najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
PakraJke ktpljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih In črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo žganj ^ o male in velike
C, odstranjajo mrzlico in vse bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in
i
madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — N^j vsakdo naroči in naslovi: Peter Juriiirf, lekarnar v Pakraeu itv, 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 ateklemii« (1 ducat) 5 K, 24 stekleni»« (2 ducata) 8 K 80 v, 36 stekleni«» (8 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleniiis (4 ducati) 16 K, 60 stekleniiis (5 ducatov) 18 K.
Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska sel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu bašljn, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in oda tanj uje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah.
Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih stekleni« 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročje naravnost od mene pod naslovom:
P. Jurišic, lekarnar v Pakraeu 100, Slavonija.
Vsake vrste debla od 4 metre dolžine kupim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozarjem posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor.	1—5
Staro železo« baker, mesink, svinec, cin, cink kupuje po najboljši ceni Alojzij Riegler, ključavničarski mojster, Maribor, Flossergasse št. 6. 309 1—10
Dijaki se sprejmejo na hrano in stanovanje za prihodnje šolsko leto. Lepa, svetla soba v bližini srednjih šol. Strogo nadzorstvo' Naslov v upr. 404 1
Lepo posestvo se proda. Ima 18 oralov zemljišča, travniki, njive in gozd, tudi lep sadonosnik. Živine se lahko redi 12 glav, prav sposobno je za mlekarno, oddaljeno 1 uro od Maribora na Gorički strani. Poslopje prostorno in lepo zidano. Več pove Anton Logarič pri Sv. Miklavžu, pošta Hoče.
896 1
Lepo posestvo v Poberžah pri Mariboru se proda. Hiša z dvema sobama, živinjski hlevi, studenec, dva velika vrta z brajdami za dva polov-njaka vina, ena lepa njiva, pol ure od Magdalena, št. 18.	399 1
Dva Singer-šlvalna stroja)
eden z gonilom za roko, drugi za noge, skoraj nova, se po ceni prodasta. Kokol Fr., Koroška cesta 43, Maribor. 408 1
Dijakinje se sprejmejo na hrano in stanovanje k pošteni slovenski družini. Na razpolago je tudi glasovir. Naslov upravništvu.	3—1
Najcenejše, najodličnejše in najlepše pokritje je
Patent zarezna strešna opeka
in
Patent stisnjena zarezna = strešna opeka =
naravno rdeče žgana in črno impregnirana, katera se dobi pri
D. Tombah 1
Jurovcili pri Ptuju.
cene primerno nizke. delo solidno in se v teku tedna izgotovi. lišp ni treba odstraniti. za vse v snažen je :: izročene stvari se jamči.::
H. VOLK
76 Šoštanj — Štajersko 20 |(emična prafojca
nrejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča na, snažanje vsako-:: vrstnih oblek itd. ::
Colomn fine »grške g'd-
OCUdlllC 180; iz gnjati zelo priljubljene 1*30; dunajske 86 kr; bolj fine gld. 150 za kilo.
finiat d la Praga 1
Ulljal brez kosti gld. 1.20; pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 86"kr; slanina £8 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo. Fine kranjke klobase, vel., ena 20 kr.
Slivovka !5oeiiet£ t
šilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej
Janko Ev. Sire
v Kranja.
:: Ustanovljeno leta 1885. :: Mnogo priznanj o doposlanem ::	blagu.	::
5 Kupujem vedno 161
brinjevo olje.
Slovenci!
Spominjajte se ob raznih prilikah naše dične, pre-potrebne šolske družbe sv. Cirila in Metoda!



- i •
Želodčne kapljice
(z zaščitnim znakom sv. Marka.)
600 let je že stara lekarna, kjer se izdelujejo po preizkušenem zdravniškem navodilu žeioilrne kap« 1J lee <prej Markove kapljice). Te po receptu, ki mi g* je
izročil neki zdravnik, prirejene želodine kapljice so posebno priporočljive z» o hranjenje trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nervoz-
nost, bledica, pomt.nJ-koiije spanja, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave in
vsled tega tadislabe tvorit ve krvi. — Te kapljice afcinkujeip posebno ob pre-hl&jenju želodca oslablje-nju želodca, slabi prebavi in s tem spojenim zaprtje aa ter pomanjkanju teka.
ZAKONITO ZAJAMČENO.
Izvleček iz prostovoljnih zahvalnic, ki mi dohajajo vsaki dan:
Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od dolgo-letne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 ducata. Velespoštovanjem HENRIK KUBKICHT, krajni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. Pošljite mi že 12 steklenic.. JOSIP SCIINEIDER, posestnik na Dunaju Wiedner Hauptstr.
Želodčne kapljice se pošiljajo: I ducat (12 steklenic) po 4>— K.	3 duchte (36 steklenic) po II'— K.
5 ducatov (60 steklenic) 17*- K.
prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali po poštnem povzetju — Razpošilja samo
GRADSKA LEKARNA, ZAGREB
358 7—20 Trg sv. Marka št 68, poleg cerkve sv. Marka.


Poziv!
Jurij Wittmaier tudi Wiedmaier ne je izselil okoli 1. 1876 z ladiio BGutteabei-fl;a iz Bremena v Novo Zelandijo in tam v mesta Briroiogbam Aukland umrl. On je baje rojen ca Štajerskem. Prej je delal več let v nekem premogo\ nikju na P/u:kem. Bil je na enem očesu skoraj popolnoma felep 5 čevljev 9 palcev angleške mere velik in baje ni bil nikoli pri vojakih. Umrl je 55 — 60 let sta*. Z »pustil je nekaj premoženja in naj se takoj oglasijo sorodniki rajuega pri podpisanem sodišču ali pa pri zapuščinskem kuratorju g. dr. Karolu Greistorfer, odvetniku v Gradcu, G&vm trg 16—17.
C. kr. okrajna sodnija Gradec okolica, odd. Vil.
dne 5 junija 1906.	382 2
Za Marijine družbe
je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne
krasne svetinje iz aluminija.
Od sedaj lahko vsakdo dobi tukaj tudi = vsakovrstne druge svetinje. ——
Najboljše
kose in srpe
iz najboljšega srebrnega jekla ::
— ter K tem primerne ——
brusne kamne
priporoča po najnižjih cenah
Štefan Kaufman
trgovec z železni no v Radgoni zraven mestne hranilnice.
Lepa vila
1 nadstropna, velik vrt, hlev, v bližini kolodvora, se proda za 6000 gld. Naslov v upravništ /u. 2
IÜ1
—1" i k ¿'JLüfe^aíSÍÉíto .
rrrmmi
-t.

Zalivala.
Ob bridki izgubi na?e preir^ge hčere oziroma svakinje
Marjete IVlajerič,
učiteljice pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah,
izrekamo tem potom za obilne dokaze sočutja in spremstvo k večnemu počitkn predrage rajne, za prdarjene krasne vence c. gg. učiteljicam in c. gg. učiteljem in častiti duhovščini kakor tndi drugemu občinstvu naj-toplejo zahvalo.
V Mariboru, dne 27. junija 1906.
Rodbina Majerič. Rodbina Janžekovič.
Kline pase
primerne za = kilo:
vsako
z peresom ali brez tega, :: životne pase :: (trebušne obveze) pokončne držaje, podlage za ploske noge, apa-rate za životna »krivljenja in umetne ude .-.
izdeluje ceno in izvistno vsled dolgoletne prakse
bandažist	128 9-4
Franc Podgoršek,
= Maribor, Burggasse 7. =

i k svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrugo .*.
„CROATIA"
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ===== Zagreba--
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognja po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Glavni zastop ,Croatie' .'. v Mariboru, Koroška cesta štev. 9.
Zastopniki se iščejo po. vseh večjih krajih Kranjske, 7i3	Štajerske in Koroške.	51—37
mmmmamma
MM
Ki«
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta 19 V Medjatovi hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19
sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zava- ££ [K rovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter po-streže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema ){)( zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih,
kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. 3t3C nn = ~ Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. _ -nn
Glavno poterjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor, u 24-
Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim!
MH
MMMM
Isdajatelj i» laJn^ni* ,Katri. (Uk. drnjtvo."
Odgovorni ortdeik : Ftrit Lttkmr
Tbk tbkwm it. uirlta.