k== ' N asi O'* — Ačldrea* NOVA DOBA 6117 St. Cia Ir Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 388») Bratstvo, poštenost In nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jed- noie more isto obdržati na častni X r- to. (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Entered »s Second Clas3 Matter April 15th, 1925. at The Post Otlice st Cleveland, O., Under the. Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3d, 1917, Authorized March 15th, 1925. — — ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Oo Co ŠTEV. 23 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, JUH® 6TH - SREDA 6. JUNIJA 1984 VOL. X. — LETNIK X. ČUSTVENE IN DRUGE slovenske VESTI Kljub hudi suši kampanja za J obivanje novih članov .J. S. ednoti ni usahnila tekom ‘,eca maja. Iz glavnega ura-iir Je dne 2. junija poslano 'lov niŠtvu Nove Dobe 51 na-fj(l(l°v ^ovih članov odraslega Uji da se vpišejo v naslovni ‘ novimi člani prednjačijo stva; Arrowhead, št. 184, j, ’ Mirin., ki je pridobilo 5 °v> Colorado Sunshine, št. bj|o' ^er>ver, Colo., ki je prido-^ člane, in društvo Jadran, j,. ~3, Hazleton, Pa., ki je ^biln v vi p o elane. , dva člana so pridobila sle-I ® društva: št. 2, Ely, Minn.; ' Lorain, O.; št. 22, So. Chi-ni-1 št. 30, Chisholm, Min-’■ ?a> št. lil, Leadville, Colo.; U °°' Ely, Minn.; št. 207, Mc-'e’ Pa.; št. 221, Center, J ln št. 222, Gowanda, N. Y. Dtj.° er>ega novega člana so ® 'la društva št. 9, 11, 21, Ijj f' 45, 71, 108, 125, 132, JHj' 155> 162, 171, 180, 183, 204, p 2l8, 224 in 225. ^‘Pomniti treba, da so to % ^iU1’ odraslega oddelka, VsCJ?gl')'an' V seznam'cu’ je bil Ij^v Vtle£a urada poslan uprav-- 11 Nove Dobe dne 2. junija. 0 novih članov mladinci]. °ddelka so društva pri-cl tekom meseca maja, še ni bilo sporoče- ? a«eno število vseh v maju •krilih članov odraslega finskega oddelka bo pri-ijj. 0 kakor hitro dobi uredba ^Ozadevno poročilo iz gl. ^ je šesti mesec kampa-je upati, da se bodo ^ ^ Posebno v tem mesecu 5t>ov S 'dobivalijem novih .l'a ^o u'3P®h polletne anie tem lepši. , jj „ JSK.I društev v zapad-\^eilnsylvaniji bo skupno z št. 33 JSKJ priredila v nedeljo 1. julija. Pik- **6 K '° vršil na Potočnikovi l'zu Center, Pa. piknikov nazna-naša društva iz sledečih TjN ij4 pa > v soboto 9. ju-društva št. 40 J. S. ,■ ^ ; vršil se bo na vrtu * °ma in se bo pričel ob Cjoldne; e> Ul., v nedeljo 10. \J.’ ^'knik društva št. 92 ,Wh'itVl‘-l Re bo v Oak Grove; intv'ValIey’ Pa,> v nedel'i° i Piknik društva št. V _____________ % ^ayo 34-letnice ustano-i l/^tva št. 15 JSKJ v me-> l e. K Colo., se bo v nede-fw!Uli''a vršil velik piknik vi farmi. ^0[jj _ ----- '!ij0 Nove Dobe naj iz-. v s ®°števati, da Nova Do-Pravil JSKJ ne sme ’ dopisov ali člankov, \ ^]j Se priporoča izvolitev 0,1ega kandidata, člana ' v ta ali oni politič- Nije' sklepu zadnje kon- IJH Pa sme glasilo Nova ^r'°bčevati plačane poli-^ase- Za take oglase ,.V e''° Posebni pogoji in po-l » i?1e’ 'l'b je določil gl. \ se v upravništvu V ti. 'W--------- v '°venske šole S. N. . ^Velandu, O., ki se je a^e na 2. strani) RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA JSj it NOVA POGODBA, sklenjena med Zedinjenimi državami in republiko Cubo, odpravlja vse ameriške predpravice na Cubi. Z novo pogodbo postane Cuba v resnici neodvisna država. S prostovoljno odklonitvijo protektorata, bo ameriška vlada mnogo pridobila na ugledu med republikami Srednje in Južne Amerike. Sedanja vlada Zedinjenih držav je s to gesto dejansko pokazala, da neče nikake nadvlade nad manjšimi sosednimi državami. VLADA Zedinjenih držav ima na razpolago še deset tisoč milijonov dolarjev, katere lahko v sledečih 13 mesecih porabi v boju za odpravo depresije. Eksperti sodijo, da ta vsota ne bo porabljena v označenem času. HUDA SUŠA, ki je objela skoro dve tretjini Zedinjenih držav, je uničila ogromne komplekse žita in drugih poljskih pridelkov. Požgani so tudi pašniki in velike črede živine bo treba poklati. Mnogokje so u-sahnili studenci in potoki in plovba na večjih rekah in deloma tudi na Velikih jezerih je radi upadle vode ovirana. Po suši povzročena škoda v Zedinjenih državah se ceni nad tisoč milijonov dolarjev. Ves mesec maj je bil po srednjem zapadu nenavadno suh. Proti koncu maja je pritisnila še huda vročina, kar je seveda sušo še povečalo. Junij se je pričel z nenavadno vročimi dnevi. V Clevelandu je vročina dosegla 95 stopinj, v nekaterih okoliških mestih pa se je dvignila nad 100 stopinj^ V Colo-radu, Montani in Nebraski so koncem preteklega tedna dobili izdaten dež; za mnoge pridelke pa je dež prišel prepozno. V državah ob Velikih jezerih vlada še vedno suša in huda vročina. O hudi suši poročajo tudi iz Indije, Rusije in iz balkanskih držav. POTREBNE IZNAJDBE o a* $ se za ike k ja- ina 'i' h m V OBEH ZBORNICAH zveznega kongresa je bil sprejet zakon za zvezno kontrolo borznega poslovanja, proti kateremu so se finančni magnati do zadnjega z vso silo upirali. Kontrola finančnega poslovanja bo poverjena komisiji petih č 1 a n o v, katere imenuje predsednik Zedinjenih držav. STAVKA v Toledo, O., ki je trajala 10 tednov, je bila 4. junija končana. Unijski voditelji in zastopniki Electric Auto Lite Co. so podpisali pogodbo, glasom katere se delavci vrnejo takoj na delo. Delavci so dosegli petprocentno zvišanje plač in pripoznanje unije. Velika stavka v jeklarski industriji preti izbruhniti z dnem 15. junija. General Johnson skuša s posredovanjem pretečo stavko preprečiti, pa dosedaj še ni mogel pokazati nikakega u-speha. Delavci so odločeni, da to pot izvojujejo priznanje uni-'je v jeklarski industriji, lastniki jeklarske industrije pa priznanje delavskih unij odločno odklanjajo. PETORčKE je dne 28. maja porodila Mrs. Olivia Dionne, 25letna žena farmerja, blizu mesta North Bay, Ontario, Canada. Vse so deklice in vse živijo. Vse skupaj so tehtale-13 (Dalje na 2. strani) Na kongresu iznajditeljev, ki se je nedavno vršil v mestu Seattle, Washington, je predsednik kongre?a, Mr. A. G. Burns, dejal, da razni iznajditelji hodijo preveč po neki u-glajeni poti. Rekel je, da dežela ne potrebuje več novih mišjih pasti, avtomobilskih signalov in odpiračev konzervnih škatljic, ampak mnogo drugih praktičnih iznajdb, ki bi prispevale k udobnostim življenja. Dober trg bi bil po mnenju Mr. Burnsa na primer za praktične okenske zastore. Sedanji zastori, ki se vlečejo doji in spuščajo gori, so silno nepraktični in povzročajo mnogo sitnosti. Zelo praktično bi bilo tudi, če bi perutninarji vzgojili take kokoši, k'i bi legle jajca, katerih lupina ne bi bila krhka, da bi se toliko jajc ne pobilo in pokvarilo. Morda bi se to dalo doseči z gotovo vrsto kokošje hrane. Neki Herman Krum-land v Bryonu, Calif., že dela tozadevne poizkuse. Svoje kokoši krmi z zdrobljenim listjem in semenjem mehikanske gumijeve rastline (guayule) in baje je dosegel že lepe uspehe. Lupine jajc namreč niso več krhke, ampak nekoliko gumiju podobne. Papirnato spodnje perilo za poleti bi predstavljalo veliko komoditeto. Na vsaki gasolin-ski postaji ali v hotelski čakalnici, kjer se prodajajo cigare, bi potnik lahko za majhen denar kupil sveže papirnato spodnje perilo ali ‘“pajamas,” umazano staro perilo pa bi vrgel v koš za papir. Tako papirnato poletno perilo bi moralo biti pripravno za nositi in poceni. Po požaru Iroquois gledališča v Chicagu, ki Je zahteval mnogo žrtev, je mala iznajdba napravila gledališke kulise in scenerije negorljive. Vse je tako prepojeno z gotovimi kemikalijami, da sicer gorljivi predmeti v dotiki z gorečo bakljo pač zoglenijo; toda ne dajo plamena. Na enak način bi moral biti prepariran les za zgradbe in za pohištvo, kar bi preprečilo večino požarov. Poleg tega bi bil tako prepariran les tudi varen pred črvi, mravljami in drugimi mrčesi. Proces za tako prepariranje bi moral postati bolj enostaven in poceni. Za košnjo vrtnih trat imamo male kosilne stroje na električni pogon in za čiščenje preprog električne čistilce (vacuum cleaners). Zadnjo zimo, ko je bilo ponekod mnogo snega, so premožnejši ljudje v prodajalnah železnine povpraševali za stroje na električni pogon, ki bi odmetavali sneg s hodnikov. Tudi tukaj je polje za praktičnega iznajditelja. Aeroplani potreb u jejo še mnogo izboljšav, predno postanejo splošno prometno sredstvo, kot so danes avtomobili. Velik denar bo napravil tisti, ki bo izumil praktičen aero-plan, ki se bo mogel s hišnega dvorišča dvigniti navpično v zrak in seveda na sličen način varno pristati na malem prostoru. Radio-oddajnim postajam bi bila zelo dobrodošla naprava, ki bi kazala, koliko radio lastnikov pretrga zvezo, če se jim kak program ne dopade. Na ta način bi podjetniki pronašli, ! katere pevce, glasbenike in šaljivce občinstvo rado posluša in katerih ne mara. | Trdi gumbi na perilu, ki se v (Dalje na 2. strani) \ PROBLEMI PRISELJENCA SEZONA STRIŽENJA Vi} --------- Sezona striženja lahkovernih človeških “backov” je vedno odprta in brezvestni prefri-garici ta posel tudi neprestano vrše. Kjerkoli čutijo količkaj finančne “volne,” jo skušajo ostriči. Mesto Škarij se taki prefriganci poslužujejo sladkih besed, lepo pisanih načrtov in ničvrednih ali dvomljivih delnic. Pri tem je zanimivo in čudno obenem, da lahkomiselnih backov nikdar ne zmanjka in da se dajo gotovi backi, ki so bili od gotovih oseb že enkrat ostriženi ali oskubljeni, ponovno striči in to v vsaki sezoni. Spomladi in začetkom poletja pa se vrši striženje, ki predstavlja v mnogih deželah, vštev-ši Zedinjene države, znaten in soliden prirastek narodnega premoženja. V pomladnem času ostrižejo namreč ovčarji o-krog 500 milijonov ovac in ko-štrunov in letni pridelek volne se ceni na poldrugi milijon ton. Približno desetina tega pridelka odpade na Zedinjene države. V državi Texas se pridela letno do 50 milijonov funtov volne, v Montani 30 milijonov in po nekaj manj v državah Wyoming, Oregon, Utah in California. Nekaj ovac se goji v vsaki državi naše Unije, a pretežna večina se jih pase zapadno od reke Mississippi. ---- C. C. C. taborišča Vprašanje: Ali bodo zopet rekrutirali za C||c. C. (Civilian Conservation Camps) taborišča? Kako starost zahtevajo? Odgovor: Pričakuje se novo rekrutiranje dnej 11. julija t. 1. Mladi ljudje v starosti med 18. in 25. letom, ki so dobrega moralnega značaja Sn zdravi, nezaposleni in neporočeni, se lahko vpišejo za ^Žest mesecev. Prednost imajo oili, katerih najbližji sorodniki djobivajo javno podporo (relief) in ki so voljni od kazati del svoje plače v korist svoji družini. Sedanje pristojbine za naturalizacijo Vprašanje: Ali je res, da so znižali pristojbine za naturalizacijo? Odgovor: Da. Ilačenši od 21. aprila so bile pristojbine znižane za polovico, pjt tudi za več. Od tedaj “prvi ipapir” stane $2.50. Spričevalo o prihodu, ki ga mora dobiti prosilec za “prvi papir” in k'ktero pristojbino je treba priložiti k prošnji za “prvi pap4“ stane tudi $2.50. Za “drugSpapir” je treba plačati $5.00. I Druge natu-ralizacijske pristojbine, kot ona za prepis “prvegf” jn “drugega papirja” (od $10 na $1) in za spričevalo derifativnega državljanstva (od $10 na $5), so bile tudi znatno znižane. Inpzemci, ki so pa(dli na breme javnega 1* * Kvote si določajo krajevna društva sama po krajevnih razmerah. Te kvote so lahko sestavljene iz novih članov odraslega oddelka, iz novih članov mladinskega oddelka ali iz novih članov obeh oddelkov. ❖ ❖ *5*» Naša kam pa/n j a še ne bo zaključena s 80. junijem, časa za nabiranje novih članov je še dovolj, toda razveseljivo in za našo Jed,noto častno bi bilo, če bi poročilo glavnega tajnika za prvo polletje izkazovalo znaten napredek v članstvu. =1« * Naša f. S. K. Jednota je skoro 105-procentno solventna, njeno poslovanje je točno in pošteno in, njen ugled je prvovrsten Naša Jednota je poleg tega izključno bratska podporna organizacija, brez vsake verske ali politične primesi. Pennsylvaniji zelo slikovite. Pennsylvania ima milijone gričev in najmanj dvakrat toliko cestnih ovinkov in klancev. Ceste pa so krasne, kar dokazuje, da se gasolinski davek res porablja v svrho, za katero je na^-menjen. V Strabane sva se moj tova-riš-šofer in jaz najprej pozdravila z nekaterimi starimi prijatelji, nato pa z idilično Drenikovo zidanico. Po strmi rebri nad zidanico .je cvetela divja vinska trta, v hramu pa je bilo že vse zrelo in užitno oziroma pitno, čast, komur čast! Po preliminarnih pozdravih in okrepčilih sva bila s tovari-šem-šolerjem deležna še nekaterih zaključnih točk programa seje Zveze JSKJ društev. Teh ne bom navajal, ker to je delo zapisnikarja. Zakaj ga pa imajo! Po zaključeni seji je bilo kosilo, nakar se je razvil piknik, brez posebnega programa in brez stoloravnatelja. Take a-fere so meni najljubše, kajti z redom sva že od nekdaj skregana, komando in diktaturo pa mrzim čqz vse na svetu. Na pikniku je bilo zastopano lepo število slovenskih naselbin za-padne Pennsylvanije, torej je bilo dovolj vzroka za pozdravljanje, nazdravljanje, debatiranje, povpraševanje, navduševali je in vse drugo, kar spada v t.akozvano prosto zabavo. Tudi brez nageljčkov in sladkih deteljic ni bilo- Ko sem bil pred tedni povabljen na omenjeni piknik, sem odgovoril, da morda pridem in da bi bilo morda umestno, če pripeljem kozo s seboj. To iz čisto prozaičnega vzroka, ker moram namreč večkrat moj re-belni želodec tolažiti z mlekom. Bilo bi tor9j praktično, če bi imel živo mlekarno vedno s seboj na svojih potih. Koze seveda nisem pripeljal na piknik iz enostavnega vzroka, ker je nimam; koze se ne pobirajo na cestah, posebno ne v Clevelandu. Slavno občinstvo pa jo je nestrpno pričakovalo in me vse vprek spraševalo, kje je koza. Zdi se, da je bilo občinstvu mnogo več za kozo, kol zame. Toda piknikarji so pokazali svojo izna j cilj i v°Ht in dobro dušnost v najodličnejši meri. V naselbini so poiskali mlado kozico in jo v slovesni otroški procesiji pripeljali na Piknik, nakar so naji P° vse^ Podpisih medsebojno predstavili.^ Jaz sem rekel “halo,” ona pa je odvrnila s sramežljivim “me-e-e!” Bilo je jako ganljivo. Bradico je imela lepo, obrazek prijazen, gledala pa je prav kozjepored-no; kaj še bo, ko doraste! Rogov ni imela nič, toda neki kozji ekspert mi je pojasnil, da so koze vseh vrst v mladosti brez rogov, toda mnoge postanejo rogate, ko odrastejo. Požrtvovalnost piknikarjev pa s tem še ni bila izčrpana. Sklicali so narodni svet, naložili na člane kozji davek, z nabrano vsoto pa so kupili kozo, nakar so jo izročili meni v večen spomin svojega odkritosrčnega prijateljstva. Ves ginjen sem se zahvalil za toliko naklonjenost, toda v čašo veselja je takoj padla pelinova kaplja. Kako zdaj spraviti nenavadno darilo v Cleveland! šofer Janko je odločno izjavil, da štirinogatih koz ne prevaža, četudi spadajo še v mladinski oddelek, in sploh, da je njegov avtomobil samo za dva. Proti pravoreku šoferja ni priziva na višjo inštanco in treba se je bilo vdati v usodo. Predsednik društva, sobrat Mikec, je končno obljubil, da bo osirotelo kozico začasno adop-tiral in po očetovsko skrbel zanjo, dokler ne bo prilike za njeno transportacijo v Cleveland. Tako smo se ločili. Zaklicali smo si “good bye,” kozica je prijazno pokimala s svojo lepo bradico in rekla “me-e-e-e,” šofer Janko je zatrobil in zadrvila sva se po idiličnih pennsylvanskih in west-virginijskih klancih in ovinkih proti beautiful Ohio. Tako se je zaključilo prvo poglavje kozje romance in drame. Na poti domov mi je, ne vem zakaj, prišla na misel znana Kettejeva popevka in, da bi se šofer ne dolgočasil, sem jo na glas citiral: Koderkoli hodim, veš, kdo z mano hodi? Tvoja lepa bradica ! Kaj da z mano hodi, to naj Bog razsodi, — tvoja lepa bradica ! Zmešala mi glavo je, kot Evo zlodi, tvoja lepa bradica!” A.J.T. -------o-------- POTREBNE IZNAJDBE (Nadaljevanje s 1. strani.) Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki llT. Minnenot* GLAVNI ODBOR a) Izvrševalo! odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukefian. IH. Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Q Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleveiauu. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARB, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely. Minn. „ v. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. AROH, 818 Chestnut St., Pittsburgh m Urednik-upravnlk glasila: ANTON J. T1RBOV1C, 6117 St. Clair a Cleveland, O. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. n 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh. ^ 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joue». 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely. Minn. ___ GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton. O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK. 70 Union Ave.. Brooklyn. N- *• 3. porotnica: ROSE SVSTICH, Ely, Minn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane, Pa. Jednotino vradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Avc,t Cleveland, O. ________________ ZDRUŽEVALNI ODBOR: Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O. l}] 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joll«. 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. ___________________ Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Chlcfl ------------------------------------------------------------------- ttirf* Vb« stvari, tikajoč« b« uradnih tadev, naj b« poSiljajo na S’!*.70*®-! b« denarna poftiljatve pa na glavnega blagajnika. Vb* pritožb« in pro**”* slovi na predsednika porotnega odbora. ProSnj« sa sprejem novih clano ta zvišanj« zavarovalnin« in bolniška sprifi«vala naj s« pošiljajo na zdravnika. Dopisi, društvena naznaniJa, oglasi, naročnina nečlanov in |*nd, bIovov naj b« pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Av«., Cl«v t»-Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša Jugoslovan varovnlnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejse podpore svojin ^0( Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Am«n»‘ * ^ p»J hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva * piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega &vre}eTP* neoziraje se na njih vero. politično pripadnost ali narodnost. Jednota tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko »kem oddelku do 18. Jeta. Pristopnina za oba oddelka j« prosta. Premoženj« znaša nad $1,600,000.00. Odrasli oddelek j« nad 104% Bolv«nt«n, mladinski nad 2,000ft* it! ttio v ;ial] toy, H ( id] h H lard E S1 led on. v KAMPANJSKE NAGRADE ddelka Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega ° je predlagatelj deležen 50 centov nagrade. i\y Za novcpridobljene člane odraslega oddelka pa so P gatelji deležni sledečih nagrad: (]či za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.00 nag’ .g. za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1.50 na= ^ za člana, ki se zavaruje za $1000,00 smrtnine, $3.00 na^^Jel za člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine, $3.50 nag ^e, za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $4.00 j cA Poleg označenih nagrad za posameznike bodo uPra,. ^ L do posebnih nagrad društva, ki tekom kampanje prido ali več novih članov. Ta posebna nagrada za društva z** centcv za novega člana odraslega ali mladinskega oddeli® -----------------------—% 50 U na vsako ramo vrečo ^jdo* ječmena, da je krenil p* .j pj* mu. Priči sta ga spren1 ^*jed°' ^ potu, mlinar pa ga 3e^-0i' Y, val s strehe svojega mli11*1^ ^ Ho di korenjak je dobil stav0(j Y0 mu ni nihče pomagal na P -eie ^ 5 km in ker se je V, pred svojim hišnim P* ^ %{ Dobiti bi moral še 200 jjli- ^ in mlinarjevo sestro H*1 ^ jef ^ nar pa se je stave s^e&jj|ujc !\ mladeniča ovadil, češ,( \{ z mlina odnesel 100 ^ žita. Stvar se je hitro bo ^ po vsem okolišu, se' y( vijo, da je med najnes ^ mi mlinarjeva Hata, k1 ^ da na vsak način h°te ’,, D,*1' za pokopavanje h11'*1 * ] ^ navadno blizu kakega ^ ^ k ali pa tudi na svoji P°tar»je' ta način je nastalo ' pO^’L ^ že 130 muslimanski tjV ^ lišč. Pravilnik, ki ^ jjo 1 sedaj vakufski svet, P , ^ ^ šil vprašanje POk°P* m o*® \ način, da bo odpravl ‘ ^ h ^ L no izbiranje pr°stoi° P v bove in da bo od s(3( -h j \ kopališč udbral «**, rfrt, ,' s čimer pa roparji niso bili zadovoljni. Slednjič so obe ženski trdo zvezali, nakar je ostal eden pri njih kot straža, druga dva pa sta se spravila na delo. Pretaknila sta spodaj v sobah vse omare in pobrala iz raznih predalov več denarja v bankovcih in pa nekaj v srebru. Nato sta roparja odšla v podstrešno sobo, kjer je spala gluhonema hči Jakšetove, Jožica, pretaknila sta tudi tam vse o-mare in pobrala tudi iz teh več denarja in zlatnine. Skupno so se roparji polastili nekaj nad 3000 Din gotovine. Razbojniki so odšli še v klet, kjer so popili deloma pa razlili okrog 15 1 vina. V hiši so se po končanem poslu zadržavali še kakih 45 minut in mučili ženske. Počutili so se popolnoma varne. Po odhodu razbojnikov se je naj-prvo osvobodila vezi Klančar-jeva, ki je potem razvezala še gospodinjo. V zgodnjem jutru sta obe hiteli obvestit orožnike, ki so se takoj odpravili na zasledovanje. Kakor sta pripovedovali Jakšetova in Klan-čarjeva, so bili razbojniki naj-brže domačini od nekje z Dolenjske, ker so govorili domače narečje. Zanimiva stava. Nevesinj-sko sodišče se bo v kratkem ba-vilo z zanimivo tožbo, ki izvira iz pravilno sklenjene in dobljene nenavadne stave. Mlinar Mešan Džemič iz Bijenja se je raz-govarjal z mladim šahimagi-čem, ki je iz svoje, dobrih 5 km oddaljene domačije prinesel žito v mlin. Med razgovorom je Šahimagič dejal, da bi brez tuje pomoči in brez počitka prinesel domov tudi 100 kg žita. Mlinarju se je zdela to prazna bahanja in je dejal, da da mu da 100 kg in še 200 kg povrh, če to stori. V pogovor sta se vmešala še dva soseda in mlada mlinarjeva sestra Hata. K svoji ponudbi je mlinar še pristavil, da da mladeniču še svojo sestro za ženo. šahimagič je vzel stvar za resno, stava je bila pravilno sklenjena pred pričami in mladeniču so naložili ENGLISH SECTION OF Official Organ of the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEAU3ERS CURRENT THOUGHT Your Union and Mine Adopt Resolution to Honor Louis Adamic many members fully realize that the SSCU belongs Oft ^ len we read about our Union being: “One for all and m °ne,” without analyzing the real significance of that n our Constitution. Too often that phrase fails to reg-;iaijne real meaning in our minds, and as it is read super-appears like a myth that is forgotten soon. ne for all and all for one” can be construed to mean that lumber enjoys the same privileges and advantages as are ■ by any other member, and that the entire membership each member—all of whom possess equal rights. m, llr Union as a legal entity is the property of the members. 1(6 a corporation of stockholders who direct the company’s s through the directors, our Union of competent members P°l'c’es our Organization through the Supreme fleeted at the quadrennial convention, ut \ye are not oniy mere stockholders. As members WE ® ORGANIZATION. Through the branch lodges sit- ■ 111 various parts of the United States we carry on the work T sscu. Wh uere a corporation has branch plants set up to manu-certain commodities and different outlets to carry on °f its business, our Union, a fraternal benefit organiza-,®s “manufacturing” branches to enroll new members, e the products of the manufacturing concern, become our Union. W ^e the quality of the product manufactured that %'r *c^entified with the corporation, our members become with the character of our SSCU. ® only thing our Union sells is fraternal benefit insur-vhich protects the member against death, sickness, acei-°Perations and disability. * * * en.l’oy rights means also to assume duties. r°ugh the local lodge we can make known our views, factions, suggestions, and opinions. Thus the branch ^fleets the wishes of its members. criticism, opinions and beliefs are not the only neces-’jftji'j'^’edients that go to make up our finished product—the aOv11^1 e' as raw matei'ials, labor and supervision con- 3 '■he real substance of an automobile, so does the diligent Oft 011 every member constitute the REAL CREATIVE ^ in the local branch. * * * rn^ °Ur lodge can be the most active group of its kind in your Un*ty. It can also become the most dormant unit in the °U1, lodge can be a great source of interest to all members, y °thers who will jump at the chance of becoming part of lodge can also be of no interest to the members, and y eiltly 0f no interest to the outsiders. ^of°Ur can provide social recreation, and be a center y s°cial activities in your community. '()dge can become so important a unit in your com-iiH ^at it cannot be dispensed with. Your lodge also can Y most needless group in your locality. n become so attractive that members will ^ 6Ver.V meeting. Your lodge also can become so dull that j s Will find every available excuse to stay away from the Y&s. fC»r '°dge what you—the member—makes it, and u Put into it will show up in the final analysis. h 'lik 'te % To Th 'fli, cati( \ unit y. of. 11! ,e^ to 11 » •? K op11 ,vo,r 'f* K‘ I of ^il and Methodius No. 1 U ]Vr; —— ^ nri--—Members of SS. Methodius Lodge, No. ;jv ’ Please take notice that \vj],^Ulle 10th our meet-held at the Yugo-■ °Hal Home every sec-ay of the month betu 6 hours of 4 p. m. and Hh K Kovach, Secretary. -------- rO HAVE RIVAL bean, next to rice the e ’n Japan and China of become a com-Vrt ^le Cow> says the De-^ j ^ Agriculture. This ° ^ n principally in contains a milk to animal milk, grown for forage, 5 at*Ve^y sma11 scale> ;K ^ * W^.tx , tiow is your son V; jj6 be went to Hplly- i. ^ihre6 Seemed to be a very y°Ung man. that’s just it He’s twice already for ^omise. Lodge No. 40 Completes Plans for Big Celebration ,>i Claridge, Pa.—All arrangements have been completed for the big time to be held Saturday, June 9, at Claridge. We cordially invite all members of neighboring lodges and their friends to attend this big celebration. Free admission to the picnic grounds including auto parking will be in force. A small charge of 25c will be made for dancing to the best music. So, don’t forget Saturday, June 9 from 2 p. m. until ???. The place is Claridge. Admission is free as is parking. Committee in charge has completed arrangements to assure all of its guests plenty of entertainment for that day. John Regina, No. 40, SSCU. Young Composer—So you think my composition will be played after Beethoven, Mozart, Tchaikowsky and achma-ninoff are forgotten? Critic—Yes—but not until then. Western Pennsylvania Federation of SSCU Lodges adopted the following resolution at its regular meeting held Sunday, May 27th, at Strabane, Pa.: “Whereas the article ‘Who Built America,’ published in the April issue of ‘Common Sense,’ was written by Louis Adamic, one of America’s foremost writers, and, “Whereas the article ‘Who Built America’ was reprinted, in the original in the Nova Doha ■issue of May !), and a Slovene translation published in the Nova Doha, issue of May 16, “Be it, resolved, that the Western Pennsylvania Federat/ion of SSCU Lodges honors and thanks Louis Adamic, who, in Ills article 'Who Built America,’ denounced the groundless criticism of the, immigrants and their children made in one of the issues of ‘The Saturday Evening Post,,’ and informed the fair-minded American public of the contributions made by Ike immigrants, especially those of Jugoslav, and. in fact, the entire Slav origin, towards the building of America both materially and intellectually.” The foregoing resolution is contained in the minutes of the meeting of the Western Pennsylvania Federation of SSCU Lodges published in the Slovene section of this issue of Nova Doba. Members of the Federation also requested an English translation of the resolution to be published in the English section of Nova Doba. “Who Built America” was reprinted in the English section of Nova Doba issue of May 9, by special permission from the publishers of “Common Sense” magazine. The resolution adopted by the WPF of SSCU Lodges is significant in that it recognizes the work of Louis Adamic in behalf of the immigrants and their children. That such a resolution was not first proposed by the American-born children of immigrants is regrettable since “Who Built America” first appeared in the English language. ^_______ St. Joseph, No. 140 Morley, Colo. — I ui’ge all members of St. Joseph Lodge, No. 140, SSCU to attend the next regular monthly meeting which will be held June 12 at the YMCA. Meeting is scheduled to commence at 6:00 p. m. Among the important matters for discussion are that of raising a fund for our treasury and the place of future meetings. I also urge all members to pay the assessments by the 25th of each month. Those members who fail to meet their obligation by the 25th of each month will be suspended. I will not stop at the homes of the members anymore to collect the assessments. Our South Slavonic Catholic Union is conducting a campaign for new members, and offering attractive cash awards to those who secure successful candidates for membership. So, do not forget to bring at least one new member to the meeting June 12. Joe Kos, Secretary. --------o-------- Lcuis Adamic’s “The Native’s Return” is to be released in London, England this month. Two book clubs already have selected the book for month of June for distribution among its members: Book Society of England and English Book Guild. It is apparent that “The Native’s Return” will be as great a success in England as it is in America, where it continues to be among the best sellers in the non-fiction field. Some Facts and Figures Arrowheads Take Two! of Campaign Drive Antonia Dragich will be valedictorian at the Chisholm, Minnesota high school commencement exercises held this week. Uste Rupar is president of the senior class, Eva Kotyk, secretary and John Poznar,’ treasurer. At the Eveleth, Minn, high school commencement exercises to be held this week Annie Pavelich will deliver the valedictory. During the annual Class Day, held the early part of this week, which precedes the commencement exercises, and which includes stunts of different organizations in the school, John Veranth was chairman of “Football.” At the invitation of officials of Milwaukee, Wise. Museum of Art IT. Gregory Prusheck, American - Slovene artist of Cleveland, 0. is holding an individual exhibit this month of some 86 paintings, his latest works. According to reports Artist Prusheck will visit Milwaukee either June 17 or June 24. The management of Milwaukee Museum of Art plans to hold a Yugoslav Day at the exhibition. Some of the paintings on exhibition have won prizes for Prusheck in other exhibits. Month of May continued to show an auspicious sign for enrollment of new members. According to the June 2 mailing list report made by the Home Office in Ely, Minn., 51 addresses of newr adult members were listed to receive copies of Nova Doba. Leaders during the month of May are: Arrowhead, No. 184, of Ely, Minn., 5 new members; Colorado Sunshine, No. 201, of Denver, Colo., 4 new members; and Jadran, No. 223, Hazleton, Pa., 3 new members. The following lodges enrolled 2 new members each: No. 2, of Ely, Minn.; No. 6, of Lorain, O.; No. 22, of Chicago, 111.; No. 30, of Chisholm, Minn.; No. Ill, of Leadville, Colo.; No. 200, of Ely, Minn.; No. 207, of McIntyre, Pa.; No. 221, of Center, Pa.; and No. 222, of Gowanda, N. Y. The following lodges enrolled 1 new member each: Nos. 9, 11, 21, 26, 39, 45, 71, 108, 125, 132, 149, 155, 162, 171, 180, 183, 204, 209, 218, 224 and 225. Number of new juvenile members enrolled during May has not been reported to date. The exact number of new members enrolled by each lodge will be published as soon as figures have been completed and made available for Nova Doba office. Although the campaign is showing more than average amount of interest, members should strive to make the present drive for new members an event that will go down in the history of our Union. Let’s all make “a long pull, and a strong pull, and a pull altogether” and put over this national drive for new members. George Washington Lodge, No. 180, SSCU, of Cleveland, O., will sponsor novel entertainment for its members at the next meeting to be held Friday, June 8, in the Slovene National Home. All the members are urgently requested to attend this meeting as the committee on arrangements promises to spring a surprise. Customer—I wish to buy an appropriate gift for a bride— something timely and striking. Merchant—How about a clock?. Interlodge League of Cleveland, O. will hold a very important meeting next Monday, June 11, at Nachtigal’s Real Estate office. Representatives of all lodges, including those of SSCU are requested to be present. Committee on basketball rules will have a report to make. -------o------- WALL STREET Wall Street in New York received its name from the fact that in the time of Peter Stuy-vesant a palisade or wall was built across Manhattan along that line to protect the Dutch colonists from a threatened British attack. The wall was remoVed before 1700, but the street along it has ever since been called Wall Street. Boosts His Lodge Wifey—Darling, do you trust me? Hubby—Trust you, my precious—certainly I do. Whal; in the world prompted you to ask such a question? Wifey—Well, I notice that the pocket in which you keep your money is fastened up with a safety pin. Denver, Colo.—This is station SSCU, Colorado Sunshine of Denver broadcasting. Set your dials everybody and tune in, and “are you listening?” Well, folks, I guess all of you have heard what a wonderful lodge we have; nevertheless, we can’t help talking about it. Colorado Sunshine is the best, take it from me. Every member has new ideas and it seems that our lodge adopted that slogan: Every member get a new member,! I can hardly wait until the next meeting takes place because the entertainment committee always has a surprise waiting for us. At the last meeting we had ice cream and cake. Mrs. F. J. Smole made a delicious cake, and I’ll bet that even the “shadow” couldn’t catch the “weasel” as fast as we ate that cake. We also had some of that stuff the four bachelors have stored in their cellar. I suppose everyone of you have heal’d about our trip that we will make to Salida. All of us are making preparations to go and even saving our pennies and nickels to spend for the occasion. I know the sun won’t disappoint us that day because we want to see the “shadow.” We are anxiously waiting for the day to make the trip. Until then keep smiling with Colorado Sunshine. F. J. Smole, Sec’y, No. 201, SSCU. Ely, Minn.—Hello folks, here we are at the local athletic field where the Arrowheads are all set to take on Camp 704 C. C. C. The boys are all primed for action, when umpire Gerzin yells “Play ball!” Martin Krai is doing the mound work for the A’s, and can he curve that ball! The first three batters go out in order. Then the A’s come to bat. Barney Banks takes the second delivery of Dolores, 704 hurler, and wallops it into deep right field for a home run. From then on the game was a walkaway for the A’s as they piled up run after run, inning after inning, until the score was A’s 15, Camp 704, 5. Then that Memorial Day game with Company 701. Again Martin Krall granted only six hits, as the A’s scored six runs to win by a score of 6 to 1. The A’s seem to have hit their stride, and are aching to schedule more games. If any of you out-of-town clubs want games, just write to Louis Kompare, who manages the Arrowheads and a game can be arranged. Let’s have many answers to this request. Matt (Barney) Banks was awarded the American Legion medal at the graduation exercises held in the Washington School auditorium on May 31st. This medal is awarded each year to the boy who is outstanding in athletics, and scholarship in four years of High school. Barney was a member of the football and basketball teams for four years, and truly deserves this splendid award. Frank (Babe) Antonsich, who is on the Range Facts news staff, as is Little Stan, visited in Ely a few days ago. Frank is very interested in hearing from a Jean Kolman who resides in Cleveland on E. 53d St. Well, for more news. Little Stan will be seein’ya. So long! Stanley Pechavar, No. 2, SSCU. --------o------- HELEN KELLER A One-Man Agency Meeting Do you want a new idea to start the New Year? Hold a One-Man Agency Meeting with yourself as chairman, principal speaker and audience. Invite yourself to attend this meeting in the “alleged” recreation room at the county infirmary. Just go in there and make a speech to yourself about old age dependence with a roomful of rocking chairs each occupied by a gray-haired old lady in her faded blue and white uniform. You’ll be surprised at what a swell speech you can make! And it will be the best one you ever heard! Or better still . . . hold your meeting in an orphans’ home, in a room filled with boys and girls ranging from those who are half grown to toddlers who can scarcely walk. Make your little speech to yourself while you hold one of those babes in your arms. Don’t mind the interruption if some two-year-old wants to make a speech of his own. Couldn’t you make a swell speech to yourself about a Juvenile Endowment or Educational Policy? Rememer, they are there because someone, some place, failed to do what hould have been /lone. You are almost willing to gamble that after such a meeting you would be able to sell as never before, with a presentation shot full of fervor that results from the belief that Life Insurance is the only safe financial plan of salvation that people can adopt. If you’ve got a tough prospect that refuses to recognize his responsibility to himself or his family, take him out for a little spin in your car. Pull up in front of the Old Folks’ Home or the Orphans’ Home and park for five or ten minutes. Just sit there and let him do his own thinking. You won’t have to talk much. About all that could be said anyway is: “Do you want to take care of them now or do you want the county to take care of them later?—Fraternal Monitor—United Mut-terings. Every member. member get a neiv Helen Keller, who was born in 1880, w’as left deaf and blind by an illness when she was 19 months old. She was educated by Anne Mansfield Sullivan (Mrs. John A. Macy), who still remains as her mentor. Through the efforts of Miss Sulivan and C. A. White of the New England Conservatory of Music, Miss Keller has learned to talk. There was never anything organically wrong with Miss Keller’s speech, as there rarely is with persons who are deaf and dumb. Speech is an imitative faculty, and the deaf are unable to reproduce sounds because they fail to hear them. That Miss Keller has learned to talk in spite of this is one of the most remarkable mental accomplishments known. Although able to obtain information only through the sense of touch, she graduated from Rad-cliffe College in the usual four-year term. She is the author of seven books and many magazine articles. She reads Braille and can “listen” to a person talk by placing her fingers lightly on his lips. o----------- Oldbatch—Your wife seems to be a very up-to-date woman. Bingo—Huh? She’s away ahead of date. Why, man, she’s already borrowing trouble for next year. Origin of “Undertaker” “Undertaker” in the sense of a person who prepares the dead for burial and manages funerals originated as a euphemism. An undertaker, literally is anyone who undertakes a project or venture; a promoter; a contractor. In order to avoid unpleasant suggestions people fell into the habit of referring to one w'ho undertook the management of funerals simply as an undertaker. Thus it acquired a special significance, which it has retained while the term was losing its original meaning. Now the word “undertaker” is so familiar that it is no longer a euphemism and many undertakers call themselves morticians. o------------ Old Lady at Telegraph Office—What will it cost to have my umbrella sent to me by telegraph? Telegrapher—Why, Madam, it can’t be done. Old Lady—Don’t try any of your smartness on me, young man. If you can send flowers and money by wire why can’t you telegraph my umbrella? -------o------- About the severest loss any man can sustain is the loss of opportunity. , Colorado Sunshine Members Make Trip To Lookout Mountain Denver, Colo.—Soon we will be on our way to Salida, and I will have time for only one more article in which to let you know of our final plans. Before going on I Wish to say that our next regular meeting will be held Tuesday night, June 19; so all of you who can possibly attend this meeting kindly do so as there will be matters of great importance up for discussion. There will be also a special meeting at the home of this writer on June 7; all members who can do so should attend this meeting for it, too, is important. Decoration Day was well celebrated by all in Denver. Four carloads of Colorado Sunshine members gathered the night before and planned a long trip to Tabernash, Colo., which is a distance of about 100 miles from Denver up in the mountains. It was very hot on the day we left Denver, but on reaching our destination we could have used our overcoats, for there was plenty of snow. A few snowball fights among the members proved a real source of pleasure. But soon it was time to start for home. On our way back we made a short stop in Idaho Springs, an old-time mining, town, which seems to be coming back to what it was some forty to fifty years ago. Our next stop was on Lookout Mountain, where the body of one of our greatest Indian scouts is buried, namely, William Cody, otherwise known as “Buffalo Bill.” I am sure that most of you have read about “Buffalo Bill.” It was 9 p. m. when we arrived on top of the mountain. From its peak can be seen Golden, Colo., which is some 1100 feet below it; and Denver, which is some 19 miles distant from this mountain looks just like the heavens when the stars are shining bright and twinkling through the night. It certainly was a beautiful sight; also a> great trip. I wish to take this opportunity to thank the drivers of our cars for their kindness in taking all of us on this trip. And we know that a better one will be the one we take to Salida. So until then, keep smiling with Colorado Sunshine. F. J. Smole, Sec’y, C. Sunshine, No. 201, SSCU. : Wilderness ,E STAN ness island. The trail is reaching its end as the paddlers pass into Little Gabro lake. The night has fallen, and a cool breeze, carrying with it the sweet odor of the pines fills the air. Occasionally an owl hoots its challenge into the night, and from the distant shoreline a deer stands rigidly, wondering perhaps, Avhat these intruders were doing in this wilderness. The only sound heard for a while is the sound of the paddles dipping into the water, as the boys are so keyed up by this beauty that word of conversation ceases in the spell of the night. Meanwhile the boys paddle on into Big Gabro, their destination. Reaching the ranger cabin, the boys unpack the supplies and equipment, start a fire, partake of a little lunch, and after joking, laughing, and a last smoke, the boys roll in for the night. Ely, Minn.—It is a beautiful afternoon, the skies are clear, birds are twittering, and just about everyone you see has a smile on their faces. Little Stan roams towards the good old hangout, The Ely Gas and Oil station, where Joe Slogar, Po-pesh, Matty, Teddy, and the whole gang are in the middle of some very interesting “fish” stories. Everyone is in a very good humor, and fish stories are really good, especially when the boys are in the mood. Matty and Bronc (Popesh) had just returned from a three day trip into the wilderness of Gabro Lake, and they have an exciting story to tell us. The boys packed up with supplies and necessary equipment, and left town about 4 p. m. heading towards Frank Jenkos’ Silver City Resort, the starting point of the wilderness hop. Unloading their equipment into canoe the boys continued their trip by water. Paddling down the silver rapids, passing tall pines, high rocks which bordered the shore line, the boys, their paddles slicing the water with perfect rhythm passed into North Kawisniwi river, a wilderness beauty spot, and continued on into Farm lake, which is noted for its fishing. This lake is very treacherous in a high wind, as the waves seem to be as high as mountains, but they’re not! Night was overtaking the paddlers, a calm wind and a beautiful summer moon cast its reflections on the water. All this added that touch of romance into the hearts of the boys. Paddling became easier until the wilderness travelers hit Dead Men’s Rapids. The spring waters were high, and the boysjt coasted through these rapids 1 with ease. Then came the first 1 portage. The boys began packing the canoe and supplies for a distance of 136 rods, coming out into Clear lake, so named because of the crystal - like clearness of these waters. Passing through Clear lake,; another portage of 90 rods awaited the boys taking them 1 into South Kawishiwi river. A beautiful island right in the middle caught the eyes of these rearners. Really no artists drawing could do justice to the! wondrous beauty of this wilder- j Let’s All Get Behind the Campaign Just think of it, four lodges alone were responsible for the enrollment of one-fourth of the total number of new members, and the remaining 181 lodges responsible for the remaining three-fourths during the first four months of the SSCU national campaign lor new members. This fact is an indication of lagging interest on the part of the greater majority of lodges in our national campaign for new members. If 4 lodges can enroll some 115 new members in the first 4 months of 1934, why canBt the remaining 181 lodges enroll the proportionate number of 2704 new members for the following 4 months? [ Where there is a will there is a way. By getting behind the national SSCU drive, our members can double the present membership of the local branches. In order to spur the ambitions of the members our SSCU is offering the following cash awards: $4.00 for each member enrolled for $2,000 death benefit. $3.50 for each new member enrolledfor $1,500 death benefit. $3.00 for each new member enrolled for $1,000 death benefit. $1.50 for each new member enrolled for $500 death benefit. $1.00 for each new member enrolled for $250 death benefit. $0.50 for each new juvenile member enrolled. The foregoing cash awards are payable three months after enrollment. Let’s get behind our membership drive 100%. Life Insurance Is Bought First for “Mary and the World’s Fair Reopens on Grander Scale Rearrangement of last year’s exhibits in a new setting together with new novelties and innovations conspired to make a bigger, better and in many respects an entirely different show when the Chicago World’s Fair reopened its gates on May 26th for 1934’s edition of the Century of Progress Exposition. A new enlarged lighting system will add greatly to the pleasure of seeing the fair by night. An additional feature this year will be a series of villages which have resulted from the outstanding success of the Belgian village in 1933. A visit to these exhibits will give a pleasant insight on the scenes one might view abroad as the villages will be r ep rod uced i n faithful detail. Old medieval castles will provide the background for the Spanish village. Many of them will be replicas of famous old buildings, some dating back to the 1.1th century. Typical North Africa will be viewed upon a visit to the Tunisian village with its mosques and mullahs (priests), and its motley assembly of snake charmers, sword throwers and dancing girls, etc. Italy’s exhibit will have Roman temples and a leaning tower. A bit of the Alps will be portrayed in the Swiss village, the almost hear the rushing water of the lakes, and rivers, you J could almost hear the fish 1 struggling to free himself of the 1 hook and line. The boys’ eyes : glisten, and they seem to say, we’ll go again soon! They 1 meant it, too,! Joe Slogar interrupts with 1 his fish story. “You see, it was this way. A bunch of guys and myself were fishing at Silver Rapids. We all were in a motor boat. I had my hook and line in the water. I almost fell asleep at my post, when something : tugged my line, and myself. T (struggled to land this monster fish, when the fish pulls hard! iOver the boat and into the water I go! The fish is pulling me all over the lake . Am I getting a ride, or am I getting a ride! I (You probably don’t realize that Joe is a small man.) After 'tearing up the whole lake, the fish very obligingly brings me ‘back to the boat, and boards jWithme.”. . . Joe says that the guys didn’t even-miss him, and yet he proved that the smallest man could get the biggest fish! Well, it makes a good fish story I any way! !, We'll, should any of you dear readers come to Ely for your | vacation, drop in on Frank Popesh and Little Stan, we will take you out on a similar trip which you will never forget! Well, we gotta go now, so I’ll : be lookin’ for yuh! Stanley Pechavar, No. 2, SSCU. Morning. The sun peeps over the hills. It is only 4:30 a. in. but in the wilderness one does not think of time. As soon as the sun comes up over the hills, you awake. The early morning puts snap into the actions of the fellows, who, dressed only in Nature’s best, dash to the waters, and dive in. They stay in only a minute, however, because the waters are not any too warm as yet. Then the smell of flapjacks and bacon, j A wilderness breakfast! After cleaning up, the boys hop into the canoe, and paddle I ahead into treacherous Bald Eagle lake, through Parent lake and vicinity. The boys resolve to have 1'ish dinner. In go their lines, and, as Popesh says, the fish almost came out of the water after the hook. The ’fishermen related that they had to go to shore to bait their hooks, otherwise the fish would have had a real dinner! The days fly, and before we realize, the boys have to start the trip back, which is more interesting then the trip ahead. True, you see the same scenery, but that’s one thing about this ! wilderness, yeu never get tired gazing at the gorgeous views : it presents. J • We then come back into the s! oil station where the boys are : .just finishing their story. The ■ way they related it, you could town (with its watchmakers) nestling at the foot of a snowcapped peak and a troup of yodelers in the background. France will picture the old Montmartre quarter of Paris. Some of the British show places such as Ann Hathaway’s home at Stratford-on-Avon and the little old church where Gray wrote his famous “Elegy” will feature the English section. Ireland will reproduce peat bogs, flax fields, thatched cottages and gray castles surrounded by green verdure for which Erin is noted. Reproductions of Mount Vernon, Wakefield, home of Betsy Ross, the Old North Church and even Franklin’s printshop may be seen in the American village— lor America will have one, too. A German Black Forest village—the Schwarzwalder Dorf of olden days—will have a winter setting with snow and ice. A frozen mill pond will feature ice skating all summer long. If you forget to take a-long your skates, no doubt there will be a few extra pairs on hand so you can join in the fun. As the Germans are noted epicures, of course the scene wouldn’t be complete without several typical eating places. Success of the Enchanted Island, the fairyland of the children, insures its presence again —with 4 1 new attraction's. Here will be found the Laughing Forest, the Magic Mountain, the Gingerbread House, as well as the place called Adventure Land. There will be the giants, brownies and fairies of nursery tales not to mention small locomotives, air-p la n e s an d automobiles to drive, ponies to ride, games to play and a Buck Rogers theater with real movie shows. | Contractors have arranged ?,n exhibit of the latest in model homes to catch the eye of hon-aymooners and other home-seeking couples. There may also be seen the latest developments in household furnishings. Prospective home owners will get some woithwhile ideas at least. There, too, may be seen a “Subsistence Farm House” and a farm home of the future —of 1950. Radio fans w^° have never had the privilege of seeing ah actual broadcast will have an opportunity to see a real program go on the air. Regular programs every day with amateur stations working day and night. Many radio artists, orchestras and bands will furnish public concerts each day while the manufacturers will exhibit the latest developments in the radio field and the latest receiving sets. Of course the Sky Ride, a trip of 1,85° t’ee^ a cable car suspended 628 feet above the ground, will ^e doing business at the same place. A splendid view of the grounds and part of the city may be had from the cars but for those who do not wish to ride, a good view may be obtained from either of the two towers supporting the cable track, although not quite so thrilling. A new feature will be the talking telescopes mounted on the towers. These, when pointed at an object within the radius of several miles, will name the object as well as deliver a short lecture on it. An enlarged Hall of Science will be there where scientific progress will be outlined and folks may see for themselves many of the amazing things set down in Pathfinder’s science columns. One of the most interesting will be a drop of water magnified 2,000 times in which the tiny animals living in the water drop may be clear-ly seen as they reproduce, fight, eat each other and keep up the struggle for existence. In another building will be seen almost every conceivable type of conveyance employed since the days of primitive man. There will be the crude drags used before the discovery of the wheel; earliest types of wheeled vehicles; ox carts; chariots; all types of wagons; bicycles; and autos from a model built in 1863 on to the air-splitters of the present day. For those who go by plane, rail or bus or boat the rates are made attractive, and for those who choose to go in their own car, there will be adequate parkin# facilities in areas close to the various entrances. Admissions to the grounds will be 50 cents for adults and 25 cents for children. This general gate admission will admit visitors to all of the exhibit buildings operated by the fair corporation, the United States and foreign government buildings. Of course, special concessions will be extra but there will be miles of free exhibits of science, industry and education with various programs of free entertainment along the way. —Pathfinder ------o----- Rooster—What you grouch-,jing about now, mother? Old Hen—Why, first our L folks'went and bought an incubator to take away my job, and , now I see they’ve brought home some egg plant seed. There I ought to be a law about it. -----------------o---- 1 Little David — Say, Daddy, i what kind of things are an-t cestors? Dad—Well, son, that meant your relations that have gone before you. I’m one, and youi i grand-dad is another, r David—Then why do peoph l: go around bragging about then s so much? In the grim, stark tragedies | of life where the head of a family is fatally injured, his last words, his last thoughts, are for the wife and kiddies. When a ship is sinking at sea the unwritten law, enforced if necessary with bullets, is “women and children first.” Face to face with death itself, it is one of the outstanding marks of civilization that men recognize that these dependents upon their protection while living should have the first, and perhaps only, chance of continued existence as the waters close in upon them. This great truth was again brought home to the civilized world in the news despatches anent a recent mine disaster. Rescue crews exploring the mine where ninety-seven lives were lost in an explosion, found evidences that at least three men lived several hours after the rock caved in forever shutting out their hope of rescue. During these last few hours, with death gradually coming over the three, one miner wrote four notes which were found in his cap. The first note reads, “We are going to Heaven. We have plenty of time to make peace with the Lord.” Then as the miners realized that death was very near, he wrote, “We are weakening. Our hearts are beating fast. Good-bye, everybody.” The next note, written in almost unreadable scrawl, indicated the desperate situation of the men, and read, “We do not feel bad. All we think® . is our families. I world will be kind to tn The last note, so sera that it could be read only the aid of a magnify!^ said, “Dear Wife and a Still alive, but air is getting Oh, how I love you, MarK 4 It would seem ^eI!' pj jfc ments H. W. Mizell in t ig American Review, tha ^ the last hour comes, 'vltjgeSi is down in the poison ( j an explosion-rocked 1111 ^ ^ on a white hospital be > don’t think of the mon« ^ ^ have made or the j° b ko have held, or the cart e ^ chased, or the honors t 'e ^ -they think of their a 8 ^ And, though the dil'2 ^ bj forts of our fieldmen> ^ ^ sands of men have bva^, jVe unknown with a smile* ^ ^ they know that life *Ho will step in at once and those whose bapp»ieSS .f, Ijat more to them than We 1 j5 ce Poj The bulk of life insUlcllti !8. bought for the 1' u n d a111 ^p »ep] purpose of protecting ^ and the kids,” and the^ ^ who, having made the & ^ ^ sistently drives this ^^>1 \\ to the policyholder, wi ^ ^ ply repaid through fe'v jJ ses and a greater rene' come. . t fp) {• In the.writer’s opi11*0,1^ the beginning and unti ^ ’. q life insurance has been ^ (|0j, continue to be bough ^ pally for sentimental 1’ etfi and will therefore be 1 Jorc for the same reasons-"' o]^ nal Monitor. f,ik Nj if) ‘to -0- Adamic on Manual Labor In an Associated Press article released June 2 Louis Adamic championed the cause of manual labor. This is what he said: “Manual Labor shouJd get more credit for the part it has had in the building of the nation. Lack of respect for these people, too, has created one of the most vital problems the United States faces in connection with its foreign-born residents and their children. “The children don’t respect their parents, some of them ‘hunkies’ like me, if you please, because they work with their hands. Everybody wants a penthouse, a chauffeur, lots of money and a white collar job. “These second generation foreigners, there are 25 million of them, are an important new element in the United States, and one that few of us are aware of. “If these children could know of their racial and cultural backgrounds, realize that the manual labor their parents have done has been vital to the country, I believe they would lose their feeling of inferiority. “This manifests itself variously. Some become patriotic, only their patriotism is lip-ser-vice, without basis in conviction or feeling. Not a few turn their feeling of inferiority inside out and get tough and loud ; in some cases anti-social. “Those who do know of their rich backgrounds feel good. Now they are proud. The others are dangling in the air. That so many of them are criminals is an American development. 1 There is little crime, usually, in their own countries. i “Everybody seems to think : that things have picked up. But ■ 11 hey have an inner fear that the improvement won’t go on. . Working people are sort of lost. i They are sore and discontented, but not radical.” Funnybo^ „defS Father—Am I to u ^jr that there is an idiotsa y0u tween you and gi squirt who’s been »* around here? pa1 Daughter—Only y° ’ dear! o Zip! Wow! Young p pup tore through t room howling with P cj: “Why, Jimmie, w h the matter with mother asked. Jimmie explained' jse my finger and so I 1. ^ j*« If he can’t learn by I" S ed to, I’ve got ^ to tta Jfy some other way.” v« % ; is Mother — My rough. He’s alway^ to things and pullink ^ pieces. I don’t kn° do with him. ^ Friend—Why not dentist? > / Gladys—No, Mr-I’m not ready to n 'e Smarjtboy—WiH , know when you a*egejid‘ Gladys—Yes, I’1* j. wedding announc**^. Weed—GueM % 5^ stop calling my vVl Hay—Why? g Weed—It ^ her that she wants^, "° i lea115 " She—In the nit); the part of “OpP°l c n1 He—Did anyo1^ you?,| M I Sowerbier —’ n >• j that in China ha ^ ; cheap that when „y condemned to (l trouble, hiring il11 die in his place. | ** Sidebottom—' , iy man could f good living the’^ jje* substitute, could*1 . D k Si % V ; J* % % lo. "n «4 \ le Vs >1 s * s! ,l!i f* ft I* ds' e1 ett>' gflU jT V« glas bi«* gb»f col ^zsodbe gl. porotnega odbora J. S. K. J. 95-34. j|, v Josepha P. Graheka, J8 društva sv. Jožefa, št. j.. v Cadillacu, Mich., vsled etllu odklonjene bolniške podil °d 14. decembra 1933 pa ° januarja 1934. Član v nejšeni poročilu pove, da bo . goljen, ako se mu podpora , ° ri od 24. decembra 1933 pa i P U 18- januarja 1934. Član je fflif hudo poškodovan na prstih 1 eyi roki pri delu v tovarni ® *7- novembra 1933. a Podlagi prejetih poročil j , ^novega zdravnika, trdi v ,°ta, da je bil član zmožen, Ub nJegovi poškodbi, za lah-elo od 14. decembra 1933 j ej *n vsled tega neupravi-Poj. .d0 P°dpore. Po dodatnih i, pilih in pojasnilih o poškod-. člana, je porotni odbor L *1 s tremi glasovi proti j-fta: 1.) Predložena dodatna 0c>la in pojasnila zadosti ja-|(j ^^ajo, da član Joseph P. tat' n* ^*1 sposoben oprav- 1 kakega dela, vsled njegove ■“* | jg t0(lbe, od 14. decembra do ^nuarja 1934. 2). Član Jo-^ ■ P- Grahek je deležen bol- Ij«,e Podpore od 14. decembra 0 do 18. januarja 1934. 1. »ton Okolish, John Schutte, ^in Orehek, Rose Svetich, Zigman, porotniki JSKJ. * p . 103-34 Hit riZ'V J°sePhine Ulčar, čla-|G6 društva sv. Jožefa, št. 20, L', tu, Minn., vsled njej od-k J°ne bolniške podpore od ' l33°^°-Jra Pa d« 18. novembra . - Članica je prejela pod- V °d 16. septembra do 14. t^0.ra 1933. Vrhovni zdrav-!<)(] 'n lajnik sta odklonila ° vsled poročila zdravih c'anice, narejenega dne 14. Do,, /a 1933, in v katerem se i(ja°ta’ da je bila članica zrno C '^vljati dela od 14. okto-'^3 naprej. Članica je šla .Javnika in mu povedala, (dJl je bila podpora odklonjena ^ oktobra 1933 naprej, %, njegovega poročila. Njen ^ii n'^ je Potem naredil poji0 (nedatirano), v katerem L edan°, da je bila nezmo-^a delo zaradi bolezni okoli ^ Zdravnik je naredil ^4° P°ročilo dne 19. marca v katerem je povedano, ti f bila nezmožna opravljati,00 vsled bolezni od 14. l.a do 18. novembra 1933. lij s * Porotni odbor je razsoli^ s^i'imi glasovi: 1). Da ni Odloženih zadostnih do-1j(,h ’ da je bila članica vsled uoiezni popolnoma nezmo-j 2a delo od 14. oktobra do !j^0vembra 1933. 2.) Da se ^ C:Vu Poročilo njenega zdrav-'4 ji narejeno dne 14. oktobru Oo> ker se isto smatr« ™. kot ■* resnično in verjetno, Poročilo, narejeno več _^j °ev Potem. 3.) Da se po-abšče vrhovnega zdravnici glavnega tajnika v tej za-*=las je bil, da je bilo \ °cd zdravnika zadosti vid-^ (!<>] Je bila članica nezmožna V’ ’n da je upravičena do °d 14. oktobra do 18. «88. Oko-lish, John Schutte, Hn r1? Orehek, Rose Svetich, '&man, porotniki JSKJ. DOPISI 5^, Pittsburgh, Pa. • X * nik seje zveze j. IVs 1 DRUšTEV v za pad ni M 27 Van*ji> ki se je vršila \ ‘ ^aja 1934 v Strabane, C ani“- ; ,,, s"inik A. Eržen .ie otvo-',0 ob 10:30 dopoldne Cas). pozdravil vse na-I ^f'i Uls *-° P n i k e društev in jim ^ ^)loeal, da složno deluje-^ot °r'^ 2veze in J. S. K. ^ledicVsplošn(im- lcanje imen uradnikov navzoči so vsi, z izje- ;her ses ie, i in« )tW tW ypll y \V< jiil*{ ,„t tti«1 ib(i 11' ire el ,ice i\ lio' ,e> if 1* ? ,d"' .ri111 f ie' S i« ■st! p>' 'a i; le 5» ,1” t«1., ie' / f / ’CV J. mo F. Previča, katerega na tej seji nadomešča sobrat J. Demšar. Zapisnikar Sneler prečita zapisnik prejšnje seje, ki se z malimi popravki sprejme. Sledi poročilo tajnika, ki prečita račune dohodkov in izdatkov. Blagajnik in nadzorniki potrdijo, da so računi v redu in pravilni, nakar jih zbornica vzame na znanje. Na tej seji so bili navzoči zastopniki sledečih društev: Za društvo št. 4: John Demšar in Rudolph Pleteršek; za društvo št. 12: Frank Peklaj, Frank Alič in Frank Golob; za društvo št. 26: Paul Klun, Joseph Pogačar, Ignac Podvasnik in Jchn Jurgel; za društvo št. 33: Frank Schifrar, Joseph Škerl in Anna Eržen; za društvo št. 40: Louis Bele, John Zupančič, John Turk in Rudy Yerina; Za društvo št. 116: Alex Škerl; za društvo št. 138 : Steve Janko, Thomas 'Kužnik, William Kužnik in George Kepchia; za društvo št. 149 : Ignac Tomšič, Anton Tomšič in Mihael Tomšič; za društvo št. 196: L. P. Boberg, J. J. Furar in I. J. Jerele; za društvo št. 203: Joseph Tomšič, Anton Leskovec in Anton Klemenčič. Večina društvenih „zastopni-lcov je mnenja, da bi morali naš sklad onemoglih na vsak način obdržati na njegovi prejšnji podlagi. Nekateri menijo tudi, da glavni urad ni ravnal pravilno, ko je dal na voljo članom, ki nečejo plačati naklade v onemogli sklad, da lahko opustijo zavarovanje v istem. Mnenje zastopnikov je, da bi ;>;ak član moral plačati naklado v sklad onemoglih, dokler je ista potrebna. Vsi mlajši zastopniki, kakor tudi zastopniki angleško poslujočih društev, bi radi vedeli, kaj je prav za prav z našim športnim skladom. Mnenje vseh je, da sklad onemoglih ne potrebuje pomoči iz športnega sklada. Kljub temu, da se je denar športnega sklada porabljal za sklad onemoglih, je bila vse eno potrebna naklada za istega, da so se mogli kriti izdatki za stare in onemogle člane. Vsak član lahko premeni svoj certifikat iz načrta “A” v načrt “AA” in si tako lahko izposodi od Jednote potrebno vsoto za pokrivanje svojih asesmentov. Končno so se tudi časi v splošnem nekoliko izboljšali in majhen izredni asesment v sklad onemoglih, dokler je ta izredni asesment potreben, ni več tako breme, kot je bilo. Mnenje društvenih zastopnikov je, da naj bi glavni odbor določil, da se dohodki športnega sklada zopet začnejo porabljati v svrho, za katero so bili prvotno določeni. Konvencija je dala glavnemu odboru pravico, da dohodke športnega sklada zopet začne porabljati za gojitev športnih aktivnosti pri J. S. K. J. društvih, kadar smatra, da je čas za to primeren. Mnenje zastopnikov je, da bi bila kampanja za nove člane zlasti med mladino bolj uspešna, če bi se zopet začele podpirati športne aktivnosti pri društvih JSKJ iz športnega sklada. Odbor Zveze je med sejama to je med 28. januarjem in 27. majem t. 1., sklenil, da se plača za vsakega novopridoblje-nega člana odraslega ali mladinskega oddelka 25 centov nagrade iz zve zine blagajne. Zbornica je bila mnenja, da je bil ta ukrep zvezinega odbora umesten in koristen in se je odboru dala zaupnica. Zastopnik društva št. 12 priporoča, da bi se'za neko staro članico plačalo asesment iz sklada onemoglih. Pojasni se, da članica lahko izpremeni svoj certifikat iz načrta “A” v načrt “AA,” nakar lahko dobi posojilo iz svoje rezerve za plačevanje asesmentov. Na seji Zveze, ki se je vršila 28. januarja, je bilo sklenjeno, da Zveza priredi piknik v tem poletju. Po kratki razpravi je bil stavljen in sprejet predlog, da Zveza priredi piknik skupaj z društvom št. 33 na Center, PŽ. Kakor hitro bo odbor društva št. 33 našel primeren prostor za piknik kje v okolici Centra, bo v Novi Dobi naznanjeno, kje in kdaj se bo vršil ta piknik. Eden zastopnikov predloži izrezek zapisnika seje glavnega odbora, iz katerega je razvidno, kako je glavni odbor tolmačil neke nejasne točke pravil. Glavni odbor ima po pravilih pravico tolmačiti nejasne točke, toda mnenje zastopnikov je, da naj bi se tolmačenje točk 501, 505 in 507 nekoliko ublažilo. Nato je sklenjeno, da se prihodnja zvezina seja vrši 23, septembra na Centru, Pa. Član društva št. 26 J. S. K. J. predloži zbornici v razmotriva-nje in sprejem sledečo resolucijo: “Z ozirom na članek “Who Built America,” katerega je za aprilsko izdajo revije “Common Sense" napisal naš rojak, priznani ameriški pisatelj Louis Adamič, kateri članek je bil ponatisnjen v Novi Dobi z dne i). maja v originalu, dne 16. maja pa priobčen v slovenskem prevodu, — izreka seja Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji pisatelju Louisu Adamiču priznanje in zahvalo, ker je s člankom “Who Built America” sijajno pobil ne-osnovana, naselnikom in njihovim otrokom namenjena kritiziranja revije “Saturday Evening Post,” ter vsem pošteno mislečim Američanom, jasno in prepričljivo povedal, koliko so priseljenci, posebno priseljenci' jugoslovanskega in sploh slovanskega izvora, pripomogli k zgradbi in veličini Amerike, materialno in duševno.” Po nekaterih pojasnilih je bila gornja resolucija od zbornice navdušeno sprejeta, z dodatkom, da se jo priobči v zapisniku zvezine seje ter da se naprosi uredništvo Nova Dobe, da resolucijo p'riobči tudi v angleškem prevodu. Zbornica izreče zaupnico publicijskemu odseku, katerega tvorijo sobr. Rudolph Pleteršek, Martin Hudale in John Koklich. Sklenjeno je bilo soglasno, da omenjeni še nadalje tvorijo publicijski odbor Zveze. Nekoliko pred * zaključkom seje ste se iste udeležila tudi gl. odbornika, sobrat Janko N. Rogelj, 1. glavni nadzornik, in sobrat Anton J. Terbovec, ured-nik-upravnik Nove Dobe. Predsednik Eržen ju je zbornici predstavil, nakar sta se odbornika zahvalila in navzoče pozdravila. Sobrat Janko N. Rogelj je na stavljeno vprašanje zborovalcem razložil, kako se razvija vprašanje združevanja jugoslovanskih podpornih organizacij. Poročilo so zborovalci vzeli na znanje. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik Eržen je zaključil zborovanje ob 3:30 popoldne. Za Zvezo JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji: Joseph Sneler, zapisnikar. Chicago, III. VAŽNO ZA ČLANE stavbin-skih in posojilnih društev, kakor za naše rojake v splošnem. Prilike, ki jo sedaj nudi zvezna vlada, ne' smemo prezreti. Iz glavnega urada zvezne banke Stavbinskih in Posojilnih Društev iz Washingtona sem prejel te dni pojasnilo o novem dodatku zveznega zakona, tičo-čega se zveznih posojil in pomoči Stavbinskim in Posojilnim društvom, včlanjenim pri tej vladni instituciji. V kratkem povedano, ta dodatek pooblašča zveznega blagajnika, da investira v delnice stavbinskih in posojilnih društev $3.00 zveznega denarja za vsak $1.00 posameznega delničarja stavbinskega in posojilnega društva. To je, ako ima društvo $100,000.00 podpisanih akcij od članov, isto dobi lahko od blagajnika zvezne vlade 300 tisoč dolarjev, katere potem društvo lahko porabi za posojila svojim članom, da si grade domove, popravijo hiše ali karkoli. Razume se, da to vladno pomoč dobe samo tista stavbin-jska in posojilna društva, ki so združena s to vladno organizacijo, to pa zato, ker ima vlada na ta način boljši pregled in kontrolo nad poslovanjem in upravo takega društva. Zvezni pregledovalci knjig in finančnega stanja društva so za vlado in člane društva tem večja garancija za varstvo investiranega kapitala. * Stavbinska in posojilna društva so bila do sedaj popolnoma odvisna od bank in privatnih posojil za kapital, potreben za financiranje gradbe domov in izplačila dozorelih delnic. Splošni polom finančnih zavodov po deželi je povzročil tak kaos v deželi, da so tudi najmočnejša stavbinska in posojilna društva, radi protekcije svojih članov, morala prenehati z izplačili zapadlih delnic. S tem ni rečeno, da so delničarji stavbinskih in posojilnih društev izgubili denar. Ne, njih denarje varen, ampak ker je depresija povzročila splošno brezposelnost v deželi, ljudje niso imeli zaslužka in niso mogli plačevati obrokov za posojila tako točno, kot bi, če bi delali in imeli zaslužek. Posledica tega je bila, da so bila stavbinska in posojilna društva prisiljena začasno prenehati z izplačili, da ohranijo hipoteke in za-.sigurajo varnost ne samo za tiste, ki so vložili svoje prihranke v stavbinska in posojilna društva, ampak tudi za one, ki so prejeli posojila od teh društev, da so si postavili svoj dom, in da ga ohranijo pred izgubo. Ko so banke po deželi krahirale, je rastla finančna kriza, dom za domom je šel na boben, ker s krahom banke so bili ljudje prisiljeni vrniti posojila, ki so jih dobili od teh propadlih bank. Novega posojila ni bilo mogoče dobiti in ga je težko dobiti tudi sedaj, trg je postal prenapolnjen, cena domom je padla in ljudje so gu-bili na vseh straneh. Na drugi strani pa imamo sliko stavbinskih in posojilnih društev, ki so kljub temu kra-hu prevedrila krizo, ki so ostala finančno trdna, kjer ni noben delničar do sedaj izgubil niti enega centa in ga menda tudi ne bo. Res je, da so skoro vsa društva bila prisiljena omejiti izplačevanje, -to pa največ radi tega, da obvarujejo slehernega pred vsako eventuelno izgubo. Vlada je imela vse to dobro pred očmi in končno je prišla do prepričanja, da so stavbinska in posojilna društva eden najmočnejših ekonomskih stebrov, da so stavbinska in posojilna društva lahko velik faktor za povrnitev prosperitete v deže- lo, kajti z denarno pomočjo, ki bi jo prejela ta društva, bi oživelo zanimanje za gradnjo domov in hiš in če bi se ta industrija oživela, začele bi poslovati žage, tovarne, cementarne; oživel bi prevoz, obrat v trgovinah bi se povečal, v splošnem vse bi šlo na boljše. Ljudje bi zopet zaslužili, in to je glavno, ker z zaslužkom bi se zopet povrnila zaupnost v deželo. Ni pa treba misliti, da bo vlada kar sipala denar v naročja stavbinskim in posojilnim društvom. Predno bo vlada in vestirala en cent v stavbinsko in posojilno društvo, bo moralo isto dokazati, tla je finančno na trdnem stališču, da je vse v najboljšem redu in da ni nobene nevarnosti, da bi vlada ali ljudje oziroma delničarji gubili. Društva, predno bodo sprejeta v to zvezo, morajo vložiti prošnjo za sprejem in predložiti točen izkaz finančnega stanja. Vse to potem pregledajo zvez- ni pregledniki in odbor Federal Home Loan banke. Če je vse v redu, je sprejem v zvezo gotov, društvo’ potem enostavno pride pod vladno nadzorstvo, ne da bi izgubilo svoje entente. Za nas Jugoslovane je to velike važnosti. Imamo lepo število svojih stavbinskih in posojilnih društev, 11a katera je lahko vsak rojak ponosen. Pretežna večina našega naroda ima svoje domove, mnogo je takih, ki imajo zemljišča že kupljena in bi gradili hiše, če bi mogli dobiti posojila na tak lahek odplačilni način, kakor ga nudijo stavbinska in posojilna društva, mnogo je takih, ki bi radi kaj dozidali in popravili, pa jim sedaj ni mogoče vsled vzrokov, ki sem jih prej navedel. Mnogo naših rojakov je brez dela, ki so v pomanjkanju, je pa tudi mnogo takih, ki delajo stalno, imajo stalen zaslužek, dom plačan in morda tudi kake prihranke, ki jih skrivajo doma, boječ se nesig,urnosti bank in drugih finančnih zavodov. Ta nesigurnost in nezaupnost je tudi vzrok, zakaj toliko delničarjev zahteva, da jim stavbinska in posojilna društva izplačujejo njihove prihranke. Če bi ljudje vse to dobro premislili, bi lahko videli, da se jim ni bati izgube, če imajo svoje prihranke vložene pri teh društvih. Njihova zaupnost v varnost pri teh društvih bi takoj prekinila krizo, vsled katere še sedaj trpe in ovirajo hitrejši povratek k normalnosti. Sprejem enega ali drugega stavbinskega in posojilnega društva v zvezo te zvezne (Federal Saving and Loan Association) bo dokaz vsakemu, da je društvo na solidni finančni podlagi, 11a tako solidni podlagi, da je zvezna vlada pripravljena investirati tri dolarje za vsak poedini dolar, ki ga delničarji vložijo. Naša društva ne bi smela zamuditi te prilike in bi morala takoj ukreniti potrebne korake za vstop v to zvezo. Jugoslovansko Stavbinsko in Posojilno društvo v Chicagu je na svoji seji direktorija ugodno sprejelo ta namig od strani vlade in takoj sklenilo da se priglasi za pristop. Finančno stališče tega društva je solidno in vse bo odvisno največ od tega, kako bodo glasovali delničarji na posebni seji, ki bo sklicana nalašč v ta namen. O tem več prihodnjič. Za Jugoslovansko Stavbinsko in Posojilno Društvo: John Zvezich, predsednik. Joseph Steblay, tajnik. Pittsburgh, Pa. Sezona raznih prireditev v dvoranah se bliža koncu. Rojakom v Pittsburghu se nudi še ena prilika, da vidijo nekaj zanimivega'. V nedeljo 10. junija ob dveh popoldne in v pon-deljek 11. junija ob osmih zvečer, bo naša mladina pokazala kaj zna, z lepimi in zanimivimi predstavami. (Rollicking Revelers present “Minutes of Melody.”) Pridite, da vidite muzikalične in odrske sposobnosti naše mladine,!. Kje se bo to videlo? V Slovenskem domu na 57. cesti! Vstopnina za odrasle bo 25, za otroke 10 centov. Paul Klun. Ely, Minn V upoštevanje članom društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 JSKJ. Počenši z mesecem junijem se bodo naše redne mesečne seje vršile v Jugoslovanskem narodnem domu. Seje se bodo vršile vsako drugo nedeljo v mesecu in se bodo pričenjale ob štirih popoldne, člani so vabljeni, da sc udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v Jugoslovanskem narodnem domu v nedeljo 10. junija. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 1 JSKJ: Joseph Kovach, tajnik. New Duluth, Minn. članom in članicam društva sv. Šrca Jezusovega, št. 128 J. S. K. J. naznanjam, da se bodo društvene seje od sedaj zana-prej vršile vsako drugo nedeljo v mesecu, kot po navadi, pa se ne bodo začenjale»ob eni uri, ampak ob TRETJI URI POPOLDNE. Torej naj vsak upošteva, da so naše seje prestavljene od ene do tretje ure popoldne. Ker se bodo seje pozneje pričenjale bo prilika za vse člane in članice, da se istih udeležujejo. Sestrski pozdrav! — Za društvo št. 128 JSKJ: Anna Podgoršek, tajnica. Pittsburgh, Pa. Vsem članom Slovenskega doma naznanjam, da zaradi dramske prireditve ni bilo mogoče obdrževati redne mesečne seje prvo nedeljo v mesecu, niti ne bo to mogoče na drugo nedeljo. Seja se bo torej vršila tretjo nedeljo, to je 17. junija. Pričela se bo ob eni uri popoldne, to je eno uro prej kot po navadi, in to zaradi društvenih sej. Prosim člane, da se v velikem številu udeležijo seje 17. junija. Dolžnost vsakega dobrega člana je, da se zanima za korist tega našega zavetišča, kjer moremo včasi dati duška pravemu slovenskemu življenju in razvedrilu, da s tem nekoliko pozabimo na vsakdanje skrbi. — Za Slovenski dom: Paul Klun, predsednik. S. K. J. so tem potom vabljeni, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 10. junija. Seja se bo vršila v navadnih prostorih in se bo pričela ob eni uri popoldne-. Na omenjeni seji bomo imeli za u-krepati o precej važni zadevi, zato je želeti, da bi bilo članstvo polnoštevilno navzoče. — Na svidenje v nedeljo 10. junija!— Za društvo št. 155 JSKJ: Paul Ilovar, tajnik. Trinidad, Colo. Člane društva sv. Andreja, št. 84 JSKJ poživljam, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 10. junija. Zaradi nekih neprilik pri društvu se je vršila izredna seja, na kateri je sprejel mesto začasnega blagajnika do prve redne seje sobrat Louis Shain. Zadeva se mora dokončno urediti na prihodnji seji, zato je važno in potrebno, da pridejo na prihodnjo sejo 10. junija vse člani našega društva. Bratski pozdrav in na svidenje! — Za društvo št. 84 JSKJ: Jacob Prunk, tajnik.. Morley, Colo. člane in članice društva sv. Jožefa, št. 140 JSKJ, poživljam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila dne 12. junija ob 6. uri zvečer v YMCA prostorih. Treba bo nekaj ukreniti v podporo naše društvene blagajne. Posebej še poživljam bolniške obiskovalce, da pridejo na sejo poročat o stanju bolnikov in se s tem izognejo kazni. Vsak ve, da je v teh časih težko plačevati še kazni, poleg asesmenta. Vsi člani so tudi prošeni, da plačajo svoje asesmente najkasneje do 25. v mesecu. Kdor ne bo do tega dne plačal, bo suspendiran. Tajnik ne more zakladati za nobenega. Priporočljivo je tudi, da bi pridobili za naše društvo kakšnega novega člana za odrasli ali mladinski oddelek. — Na svidenje 11a seji 12. junija, da ukrenemo vse najboljše za naše društvo in Jednoto. — Za društvo št. 140 JSKJ : Joseph Kos, tajnik. Blaine, O Naše društvo “Napredni Slovenci,” št. 155 JSKJ, dosti dobro napreduje, lahko bi pa še bolj, če bi napredka ne zadrževale slabe delavske razmere. Tukajšni premogovnik obratuje zdaj le po en dan na teden Upam pa, da se v kratkem razmere obrnejo na boljše, kajti po navadi dobi ta rov vsako leto naročila za na Velika jezera: pričakujemo, da dobi to naročilo tudi letos, kar bo pomenilo večjo zaposlitev. Kadar se obrne z delom na boljše, bom poročal v listu. Upam, da bo pri boljšem zaposlenju tudi naše društvo bolj napredovalo, tako finančno, kot po številu članov. Vsi člani in članice društva “Napredni Slovenci,” št. 155 J. Central City, Pa. Člane in članice društva “Veseli Slovenci,” št. 198 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno u-deležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 10. junija, ker bomo imeli neko važno zadevo za rešiti. Kar žalostno je videti, da pridejo 11a sejo večinoma sami društveni odborniki. Meseca maja nas ni bilo niti toliko na seji, da bi bili mogli isto otvoriti. Pozimi ni toliko zamere, če se eden ali drugi ne udeleži seje, toda poleti bi morale biti seje vendar polnoštevilno obiskane. Posebno vsake tri mesece enkrat bi morali vsi člani priti 11a sejo. Sklenjeno je bilo, da tem potom obvestim članstvo našega društva, da se bo društvo poslu-žilo kazni, ki jo določajo pravila, za člane, ki se ne bodo u-deleževali sej. To bo veljalo za vse člane, ki niso nad deset milj oddaljeni od zborovalnih prostorov. Po navadi je tako, da pridejo člani pogledat tajnika le takrat, kadar kateri zbo- li. Pravilno pa bi bilo, da bi sc zbrali vsi člani enkrat na mesec na redni seji. To spada v dolžnosti članstva. Apeliram torej na člane in članice našega društva, da se zavedajo te svoje dolžnosti in gotovo pridejo na prihodnjo sejo, ki se bo vršila 10. junija. Sestrski pozdrav! — Za društvo Veseli Slovenci, št. 198 JSKJ: Frances Bratina, blagajničarka. Chicago, 111. Redna, seja društva Zvon, št. 70 JSKJ, ki se je vršila 19. maja, je bila prilično dobro obiskana, vendar pa ne povoljno, kakor smo pričakovali. Kot je bilo objavljeno, smo po seji i-meli prosto zabavo za naše članstvo. Bilo je vsega dovolj, prigrizka, kakor pijače, vina ir, kar je najbolj važno, je bilo sklenjeno, da se to ponovi in sicer po prihodnji seji, ki se bo vršila v soboto 16. junija. Poleg vina bodo na razpolago tudi razni prigrizki in to brezplačno, namreč vsak bo lahko jedel in pil, ne da bi kaj doplačal. Torej ne pozabile na prihodnjo sejo. Bratski pozdrav! John Gottlieb, predsednik. Barberton, O. Vsem članom in članicam društva sv. Martina, št. 44, J. S. K. Jednote se naznanja, da je seja dne 27. maja t. 1. sklenila, da se vsakemu članu in članici, zavarovanim tudi za bolezen, naloži naklada za mesec junij po en dolar ($1.00), tistim pa, kateri so zavarovani samo za smrt, pa po petdeset centov (50c). To naklado je drutvo moralo naložiti, da dobi skupaj denar, s katerim se bo plačalo šestmesečne društvene stroške. Iz društvene blagajne ni kaj vzeti, ker je suha. Posušila se je zato, ker se je iz nje pomagalo plačevati asesment za tiste, ki vsled brezdelja sami niso mogli plačevati. Vsi tisti pa, kateri se udeleže piknika našega društva dne 17. junija, na koncu West Ilo-pocan Avenue, in plačajo naklado pred piknikom ali na pikniku, bodo dobili, ne da bi še posebej kaj plačali, pivske in lunch tikete za celo vsoto naklade. Torej je vsak na dobičku, ako se piknika udeleži. Začetek piknika bo ob eni uri popoldne. Preskrbljeno bo za jedila in pijačo in za ples se bo (Dalje na 6. strani) Rado Murnik: NA BLEDU (Nadaljevani«) Izlikal je in prekladal po predalih stare omare in tiho žvižgal. Nenadoma pa je vzkliknil: “Le čakaj, jaz mu pokažem, kako prijetno je človeku v zadregi! V glavo mi je puhnila vesela misel. Ha, ha, ha! Poglej, dečko, to je tista umetna brada, ki sem z njo včasi paradiral pri diletantskih predstavah. Nihče ne bi verjel, kako pretvori človeka. Na jo, sinko, pomeri jo in poglej se tamle v ogledalu!” Dal mi je ponarejeno črno brado iz zelene škatljice, mi ogrnil rjav havelok in mi poveznil širokokrajen klobuk na glavo. “Krasno!” se je radoval in si mencal roke. “Nihče te ne spozna. V sredo zvečer, med slavnostnim plesom, uprizorimo veseloigrieo. Nikomur se ne. bo treba učiti nobene vloge, nobenega odra ne bo, vse pojde samo po sebi. Prvo ulogo bo igral ravnatelj Jarnik. Sicer pa: Pst!” 18. Z ljubico sva si skrivaj dopisovala po dvakrat na dan. Pisemca nama je prenašala Nada, ki sva jo jako slovesno imenovala za tajnega ljubavnega “slona.” Elefantovala bi nama bila gotovo v vsakem oziru odlično, saj je sama ljubila in zatorej dobro vedela, kako huda bolezen je ta presneta ljubezen! Toda izza onega usodnega Velikega Šmarna sta oče in teta stražila Olgo kakor hranilnično knjižico. Že v drugem pismu mi je pisala Olga, da je prejel papa list od mojega dunajskega načelnika, ravnatelja Kvapila, in da je od tedaj nenavadno dobre volje! Zastonj sem ugibal, kaj na. to pomeni. — Z Dunaja pa sem dobil uradno obvestilo, da so mi podaljšali dopust. Na Bledu so se pripravljali na sijajno jezersko veselico. Pozno popoldne pred slavnostnim večerom sem sedel z Osojnikovimi in Zoretovim Jako pod veliko lipo na vrtu. Izza zelenja bližnjih jablan so gledala že ordela jabolka in solnčnica, kraljica avgusta, se je uklanjala pod težo velikih cvetov. V jezeru so se kopale poslednje zlate luči. Janezek je zlezel na klop in zašepetal materi nekaj na uho. “Storjo o Blejskem jezeru bi rad spet slišal, ker je bil priden,” so dejali mati, “pa ne vem, če bi bilo gospodu Kalanu všeč?” “O, prosim, prosim, še prav rad bom poslušal!” Oča Martin so si zapalili svojo kratkocevno gorjuško čedro, mati pa so začeli: “V davnih, davnih č^isih ni bilo na Gorenjskem ne jezera ne gora ne Save ne Triglava. Co do bele Ljubljane pa še dalje doli je bila skoraj sama pusta in močvirna ravnina. Zato so Blejci poslali narbolj koražno, pobožno in brhko deklico V, sveta nebesa Bohka prosit, da bi puščavo izpre-menil v lepe pa rodovitne kraje. Punčka je prišla na vse zgodaj pred nebesa. Vrata so bila še zaklenjena. V nebesih je bilo še vse tiho, vse je še spalo. Deklica počene na zlati prag, svoj cekarček dene zraven sebe in čaka, čaka. Kmalu pa prileti kar cela procesija duš. Vsem se zelo mudi v nebesa. Najprej trkajo in kličejo sv. Petra, naj jim odpre, potlej pa na vse pre-tege vlečejo za zvonec in bunkajo bumbumbum! kar s pestmi po vi-atih. Vsi rinejo s komolci proti zaprti veži in kmalu od-pehajo ponižno Blejko, da mora stati revica čisto zadaj, čeprav je prišla prva. Vratar sveti Peter nejevoljno gleda vse to skrivaj skozi linico. Možiček je od večnega prepiha pri vratih ves prehlajen in nahoden; tudi zelo, zelo star je že in napol gluh. Ko začnejo nebeški petelini peti, odklene težka zlata vrata, močno kihne in prav pošteno ozmerja najnepotrpežljivejše duše. Pravi: “No, no, no! Kakšna manira je pa spet to, kaj? Kdo bo pa gledal in poslušal tak semenj pred durmi? Saj pravim — komaj človek vstane, pa se mora že jeziti! Potrpite no malo, saj je še prostora dovolj v nebesih! Pri nas se izgrda prav nič ne doseže — to vam pa že povem — le dobro si zapomnite pa sram vas bodi! Najprva pride danes na vrsto tistale majhna punca tam zadaj, ki ste jo tako grdo odrinile od kljuke. Ve druge pa le še čakajte za pokoro in poboljšajte se, če ne pa ne vem, kako se vam bo kaj godilo! Amen.” Tako jih ozmerja sveti Peter pa spet kihne, da se vse potrese. Duše se zelo prestrašijo in se hitro umaknejo. Blejska deklica stopi prva čez nebeški prag. Sveti Peter zaklene trikrat za njo, si pogladi dolgo belo brado in reče prav prijazno: “Punčka, ti si pa res koražna, da se nisi bala sama potovati tako daleč. Zelo, zelo je lepo pri nas — no, saj boš koj sama videla. Prav nič se ti ne bo tožilo po domu, rajtam. Igrala se boš med našimi angeli zlate barvice in ne-beškanje, pa tudi malo peti jim boš pomagala, kadar se ti bo ljubilo. Kmalu boš domača in rada ostaneš pri nas vekomaj!” Zdaj pa deklica zasliši nebeško petje in godbo. Ustavi se in poslu-ša, posluša! Oh, angelci pa že tako lepo pojejo in godejo, da se vsa zamaknjena kar ne gane! Sveti Peter jo pocuka za rokav in jo spremi dalje. Komaj jo angelčki zagledajo, pa koj k njej! Vsi so je zelo veseli, ker je tako fletna, ponižna in prijazna. Vsi jo pozdravljajo in ji dajo srečko. Z veliko zamudo prideta s svetnikom do božjega trona, ki se sveti iz zlate meglice pod pisano mavrico. Sveti Peter pa gre po prstih nazaj dušam odpirat. Nebeška lepota omami deklico, ki se vsa trese v svetem strahu. Kar zasliši glas božji: “Nikar se ne boj, dušica nedolžna, pa povej kaj bi rada!” Ta neizrečeno dobrotljivi glas ji da pogum. Brž poklekne in poprosi za Gorenjce tako verno in zaupljivo, da jo dobri Bog Oča koj usliši. Samo migne angelčkom, pa prenesejo lep kos nebes na zemljo! Ko proti mraku, prilete spet domov večerjat, pa vidijo, da so davi v naglici pozabili Savo Dolinko in Savo Bohinko doma! Sveti Peter je pa že zaklenil nebeška vrata, ker hodi s kurami spat. Zvonec je pa dobro zamašil z ruto. Angelci se ustrašijo — kaj bi se pa tudi ne! — in milo vzdihujejo: “Oh, oh, sveti Peterček ima ključe pod zglavjem. Zelo bi ga jezilo, če bi ga zbudili! O Ježeš, Marija, kaj bo pa zdaj, kaj bo pa zdaj? Kaj poreče jutri Bog Oča? Oh vendar no!” V teh hudih škripcih1 pa se spomnijo prijazne majhne Gorenjke. Prav lepo jo prosijo, naj jim za božjo Kriščevo voljo pomaga in naj gre neutegoma prosit Marijo, preljubo Mamko božjo, in milega Jezusa, ki ima tako rad pridne otroke. Deklici se zasmilijo ubogi revčki, ki so tako žalostni. Ustreže jim prav rada. Marija, z lepo zlato krono na glavi, ji koj prijazno pokima in usmiljeni Zveličar ji reče: “Blagor njim, ki živo verujejo in zaupajo! Le potolaži mi an- gelce! Naj bo v božjem imenu — do jutri zjutraj bo napaka že popravljeia, amen!” Vsi veseli se angeli zahvalijo punčki, potlej pa lepo molijo, povečerjajo in gredo spančkat. Drugo jutro vstanejo na vse zgodaj in se hitro umijejo. In lejte! Ko je dan odzvonilo, so skozi line zagledali pod sabo na zemlji obe Savi pa toliko nebeške lepote zraven obeh, da so se jokali od samega veselja. Angelske solze so rosile iz nebes na zemljo — od angelskih solza se je zlilo Blejsko jezero!” Vsi smo veselo pohvalili pripovedovalko, le Osojnikov oča so* diplomatsko molčali. Čez nekaj trenutkov pa so dejali: “Jaz vem pa take, ki so od konca do kraja resnične.” Poslal sem po vina in prosil moža naj nam pove kaj izza mladih let. Iztrkal je čedro ob klop si pogladil trdi obriti obraz s kore-njaško rjavopegasto levico in vzkliknil živahno: “Ej — mladost, mladost! Kakšen ptič sem bil včasi — ej . . . ej! Vseh muh sem bil poln!” (Dalje prihodnjič) -------------o------------- saj sva kantumacirana. Tedaj- bolj strogimi očmi‘drugih profesorjev. Tako se je dobro začeti pomotni kontumac tudi srečno iztekel. UDOMAČEN JE ŽIVALI Janko Kač: KONTUMAC PO POMOTI Ne bom vas moril z običajnim pasjim kontumacom, zato vas prosim, da poslušate do konca hudo zgodbo. Tudi vam se lahko pripeti, da boste po pomoti kontumacirani in vam bo moja zgodba, če že ne naravnost v pouk, pa vsaj v uteho. Štiri leta sva se vozila dan za dnem v celjsko gimnazijo iz Št. Petra z Drčevim Jožetom. Dr-čevega Jožeta ne poznate. Kako ga pa tudi boste, ko se danes piše za Josipa Koželja, živino-zdravnika, ki varuje pred tri-hinami, smrkavostjo in kugo u-živalce mesa v Celju. Takrat še ni bilo toliko potujočih dijakov kakor danes, ko so postali ti učeni romarčki prava šiba božja za potnike in sprevodnike. Polne so jih ulice, polne čakalnice, polni vagoni. V naših časih je moral imeti vsak potujoči dijak v mestu svoje zasilno stanovanje, nekakšen “Absteigquartier.” Midva z Drčevim Jožetom sva ga imela na temnem dvorišču pri neki jajčnici. Njen posel je bil tak, da smo se le redko videli, čez dan ni bilo nje doma, zvečer sva se pa midva odpeljala. Zgodilo pa se je, da je zbolel prav pod nama v pritličju iste hiše otrok in umrl. Uradno so ugotovili, da je vzela otroka Škrlatica. Prav nič se nisva od kraja zanimala za bolnega otroka. Ko so pa mrlička odnesli, sva opazila, ko sva šla zjutraj v šolo, v pritličnem stanovanju v belo haljo oblečenega gospoda, ki je važno hodil po sobi gori in doli. Sam šment vedi, odkod mi je prineslo zapeljivo misel: kaj, če bi se dala žalostna otrokova smrt izkoristiti za naju . . . “Mar ne bi vprašala gospoda zdravnika,” sem omenil tovarišu, “če bi nemara ne kontu-maciral tudi naju, saj stanujeva vendar v isti hiši?” Jože je vesel pogledal v vedro majsko jutro, poskočil in vzkliknil: ‘Poskusiva, morda pa pojde.” Ojunačil sem se in vprašal kar skozi odprto okno: “Gospod doktor,! Midva sva študenta in prosiva, če sva tudi kontumacirana, ko stanujeva v tej hiši.” — Prav prijazno se je nasmehnil gospod zdravnik in menil: “Seveda, seveda, samo po sebi umevno, šest tednov ne smeta v šolo.” Skoraj osupnila naju je ta njegova beseda, saj nisva pričakovala, da bi se nama tako na široko nasmehnila sreča, da bi smela nemoteno'po mrkih profesorjih z grozečimi aoristi, sinusi in kosinusi uživati čar ma-jevih dni. Lepo sva se zahvalila gospodu zdravniku in poslala v šolo po tovariših pošto, da sva kontumacirana. Nikoli ne bom pozabil tiste ga maja, ko sva se potepala z Jožetom vse dni po gmajnah, hribih in gričih, kakor da ni nikjer na svetu nobenih šol in nobenih profesorjev. Po treh tednih pa se je vsa ta rajska glorija naravnost strahotno končala. Prav prešerno sva se izpre-hajala sredi dopoldneva po me stu, češ, kdo nama pa kaj more ci zakliče Jože ves prepaden: “Poglej, poglej!” Ozrl sem se. Cesta je bila prazna, le neki moški je rinil pred sabo ročni voziček, ki mu pravijo Ljubljančani ciza. Začuden pogledam tovariša. “Kaj ga ne poznaš?” — je strmel Jože vame z ostekleneli-mi očmi. “Od kod pa ga naj!” — sem se vedno bolj čudil. * ‘“To je venda'r tisti gospod doktor, ki naju je kontumaci-ral!” je vzkliknil Jože, Prav tedaj se je moški okre-nil in se nama zvitoprijazno nasmehnil. Z grozo v srcu sem spoznal, da ima tovariš Jože prav. Kakor ukopana sva obstala in zrla brezizrazno drug drugega. Iz stranske ulice je leno prikorakal stražnik, ki ga je Jože plaho vprašal: “Prosim, gospod stražnik, kdo pa je tistile gospod?” po-kazavši na moškega, ki je rinil cizo. “To je mestni desinfektor,” je kratko revknil stražnik in se odzibal dalje. Vsi preživeti lepi majevi dnevi so izginili brez sledu pred hudo skrbjo, ki se je naselila v najinih srcih, Kaj početi? Po daljšem posvetovanju sva sklenila iti k mestnemu fiziku ih mu potožiti nesrečo ter ga prositi za pomoč. Slabo sva naletela pri zagrizenem Nemcu. Doznavši najino zmoto je namršil obrvi in se zlobno nakremžil: “Sama pripišita sebi posledice! Takih študentov, ki ne ločijo neumnega desinfektorja od učenega zdravnika, naša država ne potrebuje.” Sedel je in zapisal na listek par vrstic in naju odslovil. Po dolgem odgonetanju sva razbrala čudovito učene zdravniške hieroglife. Zapisal je za najino “opravičijo,” da ni bilo prav nobenega vzroka za najin izostanek iz šole. Že sva videla grozeč ravnate-jev obraz, ko nama prisoja za to usodno pomoto dolge ure zapora, ki bo prinesel slab red v vedenju in žalostne počitnice. Tedaj pa se je zasvetila pred nama odrešujoča podoba najinega razrednika, kratkovidnega dobričine profesorja Gangla. “Morda pa ne bo prečital najine obsodbe, ko bo videl zdravniški žig na papirju,” nama je šlo po glavi, čeprav je bilo upanje predrzno, vendar je potolažilo najini hudo preizkušeni srci. Drugo jutro sva nesla ob začetku ure oba tisto zdravnikovo izjavo razredniku. Dobrohotno je z enim samim očesom šel preko pisanja in naju sočutno pogledal izpod naočnikov: “Velja za obadva?” Veselo sva mu pritrdil21 in obljubila, na njegov poziv, da bova vse zamujeno prav naglo nadomestila. Malomarno je vrgel razrednik usodno listino med ostala opravičila v miznico. Vso uro naju je premikal strah, kaj, če bi šel profesor natančneje prebrati opravičilo. Komaj je zazvonilo, je odšel razrednik iz razreda, že j.e hitel na oder France Šetinc (naj v miru jočiva!) > ki Je imel ključ od katedra, in vzel zdravnikov listek iz miznice tei ga rešil ta ko pred bolj radovednimi ii Kot lovski plen naletimo na divjega konja, prabivola in divjo kozo že na jamskih slikarijah stare kamenite dobe', najstarejša domača žival pa je pes, ki je postal to bolj sam po sebi nego po človeški pomoči. Njegova prednika volk in šakal sti-četa še danes za odpadki okrog nomadskih taborišč in človeških bivališč ter svarita človeka s svojim tulenjem pred nevarnostjo. To je bil tudi vzrok, da se je začel človek zanimati zanju in vzredil iz njiju prve pasme psa. ki jih najdemo v Evropi že 7,-.000 do 5.000 let pred Kr. Ena izmed teh pasem, volku podobna doga, se je razširila preko Evrope in Sprednje Azije (Mezopotamije) do Egipta in je v prvotni obliki izumrla, živi pa še danes v neki podobi bernardinca in turkestanskega ovčarja;, druga pasma, neka vrsta špica, se je razširila do Južne Afrike, in jo dobimo še danes. Iz šakala je v Egiptu^ nastala neka pasma hrta, ki živi še danes v podobi ibiza na Kanarih. Sam po sebi se je udomačil tudi prešič, ki je v staromezo-potamskih mestih imel vlogo čistilca cest. Najstarejšo upodobitev najdemo na slikah skrivnostne kulture Mohendža Dara ob Indusu iz 8. tisočletja pred našim štetjem. Udomačenega prabivola najdemo upodobljenega že na mozaičnem frizu svetišča El U-baid pri Uru (4000 let pred n. št.) in sicer v zvezi s pravilnim mlekarstvom, zebuja pa najdemo že v Mohendžu Daru. Ovco naletimo v močno različnih pasmah že 3000 in več let pred n. št. Udomačili so najprvo ovco brez volne, ki je imela obsežno pradavnino med Sredozemskim morjem, Bajkalskim jezerom in Indom. Nordijski mostiščarji so udomačili tudi že pasmo z volno. Kozo, ki je nastopala vedno v zvezi z ovco, najdemo upodobljeno kot domačo žival že v Uru (3000 let pred n. št.). Konj izvira iz srednjeazijskih step, kjer rabita njegovo meso in mleko nomadskim ljudstvom še danes za hrano. Udomačili so ga najprvo v zapadni Aziji in južni Rusiji, kjer je njegova prvotna divja oblika, tarpan, izumrla šele v preteklem stoletju. Kakšnih 5000 let je star relief iz Tel Halafa, ki kaže konja, ki je vprežen v bojni voz. V Uru so istočasno upodobili tudi že mulo, ki predstavlja križanje med konjem in oslom. Konja so prvotno uporabljali menda izključno kot vprežno žival za bojne vozove, šele pozneje za druge vozove in za ježo. Za poljedelske svrhe pa ga niso uporabljali v vsem starem veku. poti, zgrajenih je že več hotelov, drugi pa bodo še zgrajeni in urejeni bodo studenci, kjer bodo potniki lahko “kempali.” Klima te doline je pozimi zelo prijetna in zdrava, ker ni megle in hitrih vremenskih izpre-memb. JAPONSKI PREGOVORI Slab človek dela zlo, tudi če nič ne dela. Bolje je biti petelinova glava nego volovski rep. Mož, ki hoče ujeti dva zajca na mah, ne ujame nobenega. Dobro zdravilo ima grenak okus. Dober svet zveni neprijetno. Dan, ko napravimo načrt, je najboljši za izvedbo načrta. Kdor živi za denar, vidi vse rumeno. Prevejan orel skriva svoje kremplje. Stena ima ušesa in košček papirja oči. 'Modrijan sovraži greh, modrijan ne sovraži človeka. Prah ne moti oceana. Človek se ne spotakne gorami, temveč nad kamni. ; ,r +pi df' porne organizacije m v w želi. . Pri tej priliki se v sV0-,elT!jnl v imenu vse družine za^va1 vsem, ki so prišli nepozabne pokojnika kropit, ki s°.se°j spomnili z venci in cvetlica ki so prispevali za maše 7'av^ nice in ki so nam na koli način izrazili svojo na njenost in sožalje. Frank Bouha. DVA IZLETA Našim potnikom za stari Kraj dita dva izleta in slcer,. , 10. junija na brzoparni ILE DE FRANCE 14. julija na brzoparniku AQUITANIA * Na obeh izletih bodo im spremljevalca od New Y°*s Ljubljane. _ .. Drugi parniki in ,'n *.p Ker mi zastopamo vse lin*JJete P° lahko postrežemo tudi P?*(t drugi liniji ali parniku. P1 .koV. po vozni red vseh Parr Denarne Pošiljke )()(| U' Za $ 3.00 120 DinlZa $ »■*» zoO ' Zn 5.00 200 Din Za 18.00 300 j. Za 10.00 415 Din Za 26.J« sol K Za 11.85 500 DinlZa 44.00 ^o0|j ■ Za 20.00 840 DinlZa »•"“ „ 000 *• Za 2S.S5 1,000 Din)Za 174.?.u . naV6' Zaradi nestalnosti kurza. gor* dene cene podvržene sprem ali doli. Notarski posli juq \v Ako rabite pooblastilo, P°2 osel5 javo ali ako imate kak drug starim krajem, se vselej °*5rl LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, £ V 302 E. 72nd St.,. New *«»{ Interesente opozarjamo na na- Ulili HIMlIHIHIHIHim H1mi}}}}}}}}}*!--'''' VAŽNO ZA VSAKOGA KADAR pošiljate denar v star KADAR ste namenjeni v stari kra3 Urfli® * KADAR želite koga iz starega .„!*'] U }$■ ] KADAR rabite kako pooblastilo » » javo za stari kraj se o po J KARTE prodajamo za vse ^>0V^C*tud* najnižji ceni in seveda izlete- . m ye4" Potniki so z našim posredovanj'1"1 zadovoljni. , • „ toč"0 Denarne pošiljke izvršujemo {ta. zanesljivo po dnevnem V JUGOSLAVIJO Vu1JrfLlJ,SS |I‘i,i Za $ 2.50 100 Din|Za $ »•*. Za 5.00 200 DinlZa 17- Za 7.25 300 Din|Za 44.0« Za 11.75 500 l)in|Za J7.-J Za 22.75 1,000 Din|Za 174.0“ Navedene cene so podvržene prern je kurz. Pošiljamo tudi denar 1 ^ izvršujemo izplačila v dol*r iJite V Vašem lastnem interesu je, da v^ jn pred no se drugje poslužite, 7'a pojasnila. Co» Slovenic Publishing all) (Glas Naroda—Travel Bu jj, 21G West 18 St. New »° n nn iTn niTTTnnfTmTiTiuTiTiTi u1111 od do največje društva in posamezni^ izdeluje lično morfejrna venska unijska Ameriška 61 1 7 ST. CLAl S *.j0 :leveland,oi^ 1 ll Kandidat za okrajnega | komisarja j 2| v četrtem distriktu v St. Louis county,ju v MinnC?l 1 X John A. J ijpj j __________________________Mož, ki je služil v špansko-*1*11^ | ški vojni in ustaji na Filipih ’ ^ | žil je tri termine kot mestni » ^ || man in služi tretji termin p; pan. Ely je bilo prvo mesto v | nesoti, ki je dobilo osemurni jf nik; izposloval ga je John A. ,v# | On verjame v podporo g in farmerstva, temeljev te ( je j Največje vprašanje je izeIia vseh davkov. ■ A nad DOLGOTRAJEN POST V zoologičnem parku mesta St. Louis, Mo., imajo veliko kačo (python), ki neče ničesar jesti. Že šest let ni “pokusila” nobene jedi prostovoljno. Ko je po prvih dveh .mesecih ujetništva vztrajno odklanjala vsako hrano, se je kurator odločil, da jo bodo prisilno krmili. Vsakih šest tednov jo torej več mož izvleče iz kletke in jo drži, nakar ji vtaknejo v gobec gumijevo cev ter ji vbrizgajo 14 funtov smle^ega mesa in kosti. Nato uslužbenci z masiranjem spravijo vsiljeno hrano na pravo mesto. Kača to vsiljeno hrano prebavi v približno petih dneh, nakar se zopet posti do prihodnjega pitanja. DOPISI (Nadaljevanje s pete strani) dobilo dobro godbo. V slučaju slabega vremena je na prostoru piknika zadosti strehe za vse in slabo vreme ni treba nikogar plašiti. Društvo prijazno vabi-na piknik glavne odbornike naše Jednote, živeče v naši državi in ravno tako članstvo bližnjih društev, spadajočih k naši Jednoti, in prijatelje. Anton Okolish, tajnik društva št. 44 JSKJ. dri Co Jll) h Burton, O. ZAHVALA. — Tem potom se najtoplejše zahvaljujem društvu sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ v Clevelandu, O., za udeležbo pri pogrebu mojega sina in za prispevam denar za avtomobil. Obenem se naj lepše zahvaljujem J. S. K. Jednoti za hitro izplačilo smrtnine. Vsem članom, ki še nimajo svojih o-trok zavarovanih, priporočam, da jih takoj vpišejo v mladinski oddelek JSKJ, ker boljše pod- NOV NARODNI PARK Takozvana “Dolina smrti,” ki leži v južnem delu Califor-nije blizu meje države Nevade, je označena od vlade Zedinjenih držav kot narodni .spomenik ter bo postala neke vrste narodni park. Dolina smrti (Death Valley) je bila pred leti res to, za kar jo ime označa. Velikanska dolina je skoro popolnoma suha in v poletnem času neznosno vroča, ker leži znatno nižje kot morska gladina. Premnogi prospektorji in zlatoiskalci, ki so hoteli preko nje k zlatim najdiščem Califor-nije, so z vprežno živino vred tam podlegli silni vročini in žeji. Dolina smrti zdaj ni več tako strašna kot je bila, toda v doglednem času bo izboljšana tako, da bo tudi najbolj boječ av tomobilist upal potovati preko nje. Urejene bodo poti in ce ste, ki bodo opremljene s kaži 0 *ik 'ir, V '’ih del j Z ii V % \ v S H #kr h K\ .v ie v % fr S Hi