NAS ČASOPIS
Glasilo občine Vrhnika
LETO XVIII, ŠT. 186
OKTOBER 1992
		YU ISSN 0351-6180 I
		
		
Naš časopis in volitve
Čez mesec dni bodo v Sloveniji volitve, kar pomeni, da bomo morali po dveh letih in pol spet na volišča izpovedal svojo voljo. Stranke so že nabrusile svoja peresa, tako zelo, da bomo lahko tudi vrhniški časopis ta mesec še enkrat napolnili, tam okrog 27. novembra, da ne bomo motili volilnega molka.
Pri objavljanju predvolilnih besedil se bomo ravnali, ne glede na to, da bodo stranke tako ali tako same pripravljale besedila o svojem delu in svojih programih - po nekaterih načelih, od katerih ne nameravamo odstopiti.
Zavedamo se, da bodo ljudi zanimale vse stvari, ki bodo v zvezi z volitvami. Časopis je seveda vsaj v občinskem merilu razen strankarskih shodov in velikih medijev poglavitno propagandno sredstvo pri nas. Temu se ne more izogniti. Zato bo časopis ljudi opozoril na njihovo pravico in dolžnost, da se volitev udeležijo.
Že pri prejšnjih volitvah smo se ravnali in se nameravamo tudi zdaj po etičnih načelih: pisanje tudi v Našem časopisu bo torej pošteno, resnično, spoštljivo do drugače mislečih. Udarci pod pas ne bodo objavljeni. V Našem časopisu naj torej ne najde mesta obrekovanje, podtikanje, sramotenje, sumničenje in krivično obtoževanje. Stranke naj se zavedajo, pa naj ljudje še tako pravijo, da je poli-
tika pocestnica, da ljudje ne bodo volili nemoralnih in lažnivih prerokov. Lepo bi bilo ravnati po reklu, da tudi največjemu (tokrat političnemu) nasprotniku ne stori tistega, kar ne želiš, da bi on storil tebi.
V predvolilni propagandi so povsod po svetu sicer dovoljena pretiravanja, stranke zmanjšujejo druga drugi ugled, izzivajo se med seboj. Nevarno pa postane tako početje, kadar se pri tem zaneti preveč sovraštva in kadar politični nasprotnik postane tvoj osebni sovražnik. Tega je pri Slovencih preveč. Upati je, da bo predvolilna propaganda, ki bo prišla v naše uredništvo, taka, da si bodo ljudje, ki so politični nasprotniki, tudi po volitvah s skupnimi močmi zlahka prizadevali za skupen napredek.
Za uredništvo so v načelu vse stranke enakopravne, zato jim odmerjamo enak prostor. Kar bo več od tega, bo objavljeno posebej in označeno kot oglas. Pri prejšnjih volitvah se je to izkazalo kot dobra praksa, saj ni bila nobena stranka prizadeta v možnosti, da pove, kar ima povedati.
To naj bo prispevek Našega časopisa k letošnjim volilnim spopadom. Odločamo se namreč o tem, kakšno bo naše življenje v prihodnjih letih, kajti pričakovanja so velika.
TONE JANEŽIČ
Vinka Tomšiča izvolili za predsednika občinske skupščine
V četrtek, 29.10.1992, je bilo zasedanje vseh treh zborov Skupščine občine Vrhnika. Glavna točka dnevnega reda so bile volitve predsednika skupščine.
Že na prejšnjem zasedanju so bili sprejeti postopki za izvedbo volitev zaradi razrešitve dotedanjega predsednika Franceta Kvaternika. Do predvidenega roka, 30. 9.1992, so delegati in stranke posredovale komisiji za volitve in imenovanja samo en predlog in to za Vinka Tomšiča. Komisija je predlog sprejela ter ga posredovala vsem delegatom v izvolitev.
Na samem zasedanju skupščine pa so delegati z javnim glasovanjem soglasno izvolili Vinka Tomšiča za predsednika Skupščine občine Vrhnika.
Pogovor z njim na 2. strani.
zadnje veliko deževje ni prizaneslo občini Vrhnika, saj je bilo precej poplavljenega področja, narasle reke in potoki so prestopili bregove, hudourniki so marsikatero cesto poškodovali, ^ko da je gmotna škoda precejšnja. Zelo veliko vode je tudi na barju, celo novo zgrajena Mostova na cesti Blatna Brezovica-Bevke sta bila ogrožena, čeprav sta bila grajena na Podlagi analize stoletnih voda.
Delegacija vlade Slovenije v bivših tankovskih garažah pod Hrušico; Albin Gutman, Herman Rigelnik, Janez Drnovšek in Maks Tajnikar.
Ta teden so v okviru predvolilnih nastopov tudi Vrhniko obiskali najvišji predstavniki vodstva Slovenskih krščanskih demokratov. Med gosti sta bila najbolj imenitna Lojze Peterle, predsednik stranke in predsedniški kandidat SKD Ivo Bizjak. Najprej sta se ustavila na občini, kjer ju je sprejel župan Vinko Tomšič in jima izročil skromno spominsko darilo (knjigo Vrhnika, prečuden kraj in vsakemu stekleničko brinjevca, pristnega, so rekli), nato je sledil obisk v domu počitka. Gosta sta odšla tudi h kmetu Habetu, potem pa v Industrijo usnja, kjer jima je tovarno in njene uspehe predstavil direktor Anton Debevc. Zvečer je bilo v Cankarjevem domu predvolilno zborovanje: poleg Peterleta in Bizjaka sta se občinstvu, ki je povsem napolnilo veliko dvorano, predstavila še kandidat za državni zbor Vili Granda in kandidatka za državni svet Branka AliČ. »Megla se je dvignila,« sta dejala gosta, ko sta prišla na Vrhniko, dejansko pa je bil zvečer, ko so ljudje v Cankarjevem domu ploskali domislicam obeh gostov, tudi konec dolgega deževja. Na sliki: obisk v domu počitka.
2
OKTOBER 1992
NAŠ ČASOPIS
PIŠE PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA
Uspešni
Nekje že v osnovni šoli so nas učili, da nekatera področja na Zemlji poznajo sušno in deževno polovico leta (monsuni ipd.). Glede na to, kaj se dogaja pri nas, bo to kmalu začelo veljati tudi za naše kraje. Problemi, s katerimi smo se srečali najprej zaradi suše, sedaj pa še zaradi deževja, že mejijo na naravne nesreče, ki najbolj prizadenejo ljudi, ki s tem prostorom živijo in jim ta prostor v povezavi z naravo daje kruh. Naše ceste so po tem deževju bolj podobne hudourniškim strugam, kar pomeni, da bomo morali več pozornosti nameniti vzdrževanju cest tam, kjer so taki problemi najpogostejši. Letos so n.pr.: podivjali hudourniki, ki so veljali za obvladljive (Borovnica), zopet so se pokazale slabosti neustreznega odvodnjavanja (Podlipa-Smrečje), tako da je narava pokazala, da smo premajhni za njeno obvladovanje.
V teh deževnih dneh nas je obiskala tudi vladna delegacija, ki smo ji poskušali prikazati probleme v vrhniškem gospodarstvu, hkrati pa smo pripravili prvo javno predstavitev projekta Podjetniško-obrtne cone pod Hruševco. Nesporna podpora našim prizadevanjem se bo, vsaj tako upam, odrazila tudi v finančnem pokritju še potrebnih investicij. Razgovor z našimi gospodarstveniki je bil pač razgovor dveh, ki o nekaterih stvareh ne mislita popolnoma enako. Kljub temu me je ta pogovor še bolj prepričal, da je potrebno pomagati pri reševanju problemov uspešnih podjetij, kajti od tega bodo tudi neuspešna potegnila največ koristi. Kajti če rešujemo probleme neuspešnega, dostikrat rešujemo le njegove notranje probleme, ki se lahko razrešijo z uspešnejšo vodstveno ekipo, če pa rešujemo probleme uspešnih, dejansko rešujemo sistemske napake, ki znotraj podjetja niso rešljive. In naša vrhniška podjetja prav gotovo večinoma sodijo med skupino tistih, katerim bi morala prisluhniti tudi naša vlada.
Z VINKOM TOMŠIČEM, NOVIM VRHNIŠKIM ŽUPANOM, O TEM IN ONEM
Doma bo treba kaj narediti
Novega vrhniškega župana Vinka Tomšiča, zdaj še predsednika občinske skupščine, ki je bil izvoljen kot edini kandidat za naslednika inž. Franceta Kvaternika, smo na novem delovnem mestu srečali nekaj dni po izvolitvi. Za veliko mizo še ni sedel, malo še čaka, da bosta s prejšnjim predsednikom pregledala papirje, ki so pomembni za novo službo. Raje sede v kot sobe za sedežno
»To so najbolj kvalitetni ljudje, ki večino svojih moči pustijo drugod, v domačem kraju pa jih ni čutiti, saj se počutijo bolj Ljubljančani kot Vrhničani. Na tem področju krivda bivšega režima ni tako velika, kot mu jo pripisujejo, ljudje se pač ne počutijo več domačini tam, kjer so doma.«
G. Vinko Tomšič, sicer obrtnik in dejaven v krogih obrtnega združenja, potem član
OBVESTILO	
Občane Vrhnike obveščamo,	da bo imel
Vinko TOMŠIČ, predsednik Skupščine ob-	
čine Vrhnika, uradne ure:	
- ponedeljek, torek, četrtek in - sredo	od 10. do 14.
	od 10. do 12.
	SEKRETARIAT
garnituro, kjer vrhniški župani ponavadi sprejemajo svoje goste. Tisti dan je imel pomemben obisk, predsednika stranke, iz katere je sam, krščanske demokracije, g. Lojzeta Peterleta in krščansko demokratskega predsedniškega kandidata Iva Bizjaka, in seveda prejšnjega predsednika Kvaternika, ki se je tudi prišel pozdravit.
Čas do prihoda gostov smo izkoristili za kratek pogovor o tem, kaj zanj pomeni županska funkcija v občini, ki je nekje pod Ljubljano. Predsednik Vinko Tomšič je dejal, da je morala biti Vrhnika včasih kar pomemben kraj, če so do njega posebej potegnili železniško progo. Zdaj te ni več, čeprav se iz kraja vsako jutro kar 4000 ljudi preseli v Ljubljano na delo, in očitek, da je samo Dragomer spalno naselje, že zdavnaj ne velja več. Tudi Vrhnika sama se spreminja v veliko spalnico.
vrhniškega izvršnega sveta, posebej zadolžen za turizem in gostinstvo, na koncu še podpredsednik izvršnega sveta, ima zdrave poglede na področje, s katerim se je doslej ukvarjal in v tem še vidi velike možnosti. Pri tem je podoben v razmišljanju svojemu predhodniku v županski pisarni, ki je verjel, da bodo Vrhničani kdaj kaj bolj aktivni tudi na tem področju. Tako je lani podprl in tudi pomagal pri obujanju in obnovi turističnega bisera Pekla pri Borovnici, organiziral je ocenjevanje gostinskih lokalov, kakor je letos spodbudil ocenjevanje trgovin. Akcije so bile odmevne in novi vrhniški župan upa, da bodo spodbudile tudi vse drugo prebivalstvo vrhniške občine k razmišljanju, kaj narediti za promocijo Vrhnike. Osamljeni strelci bodo pač še naprej osamljeni, če ne bo splošne podpore.
G. Tomšič je dolga leta obrtnik, tudi v tistih časih je bil, ko
Sprejeta pozidava Betajnove
Takoj po izvolitvi je novi predsednik Vinko Tomšič na seji občinske skupščine prevzel besedo, se zahvalil za zaupanje in poslance pozval k tvornemu sodelovanju ter jih obenem naprosil za bolj redne obiske sej, da ne bi prihajalo do nesklepčnosti, saj so bili izvoljeni na demokratičnih volitvah od ljudi, ki jim zaupajo. Bivšemu predsedniku Francetu Kvatemiku pa se je v imenu delegatov zahvalil za
uspešno vodenje skupščine ter mu izročil spominsko darilo, sliko, ki jo je ustvaril akademski slikar Lapajne.
Tudi Franjo Modrijan, delegat in direktor ELLESA, se je v svojem imenu in imenu delavcev zahvalil Francetu Kvatemiku z besedami, da je imel enega boljših sogovornikov v času predsednikovanja. Izročil mu je izdelek Ellesa.
Nato je skupščina nadalje-
vala delo po sprejetem dnevnem redu. Delegati so razrešili dva člana izvršnega sveta, Vinka Tomšiča zaradi nezdružljivosti dveh funkcij in Marino Jereb, vodjo davčne izpostave na Vrhniki, ker se njeno delo veže na republiško upravo za davke. Kar precej časa so se delegati zadržali pri predlogu odloka zazidalnega načrta za Betajnovo. Bilo je nekaj zanimivih mnenj, ki naj bi jih izvršni svet upošteval pri realizaciji gradnje:
• pred gradnjo je treba najprej urediti infrastrukturo - kanalizacijo, vodovod, elektriko;
• v času izgradnje naj bi uporabljali staro tankovsko cesto.
Predlog odloka so delegati soglasno sprejeli tudi z mislijo, da je bil v javni obravnavi 60 dni in da ni bilo v tem času posredovanega'nobenega pisnega amandmaja.
Pri točki volitve in imenovanja se je malo zapletlo, ker Franc Volek ni bil izvoljen v komisijo za volitve in imenovanja namesto Cirila Hrova-tina, katerega so razrešili funkcije. Predlog ni dobil podpore predvsem zaradi nezaupanja v celotni kadrovski postopek. Zato bo treba do naslednje seje skupščine pripraviti nov predlog, kjer pa naj bi sodelovale tudi stranke.
Delegati so nato sporočili nekaj delegatskih vprašanj in mnenj. Zopet je bilo vprašanje za regionalno cesto M-10 Vrhnika-Ljubljana,    ki je
v vedno slabšem stanju.
V odgovoru je bilo rečeno, da sodi obnova te ceste v republiški načrt, za leto 1993 in to v več fazah. Prva faza naj bi bila ureditev od Črnega orla pa do Sinje gorice, nato pa po etapah do Ljubljane, pač glede na finančna sredstva.
Vprašanje je bilo tudi glede nadaljnje ureditve Robove ceste in Delavskega naselja. Kot vemo, je narejen nov pločnik, urejeni razsvetljava in kanalizacija, cestišče pa je v obupnem stanju. V odgovoru je bilo rečeno, da je republiška uprava za ceste obljubila, da bi obe cesti dokončno uredili še letos, vendar je to odvisno od vremenskih razmer.
Več poslancev je menilo, da bi ob volitvah moralo biti v občini več panojev za promocijo strankarskih kandidatov. Nakazana je bila možnost postavitve več panojev, vendar je potreben dogovor strank, ki bi panoje tudi financirale. Na koncu so delegati sprejeli še dodatno točko, ki so jo predlagali prenovitelji (SDP): volitev občinskega kandidata za državni svet v okviru volilne enote Vrhnika, Cerknica in Logatec. Po dolgotrajnem usklajevanju sta bila predlagana dva kandidata, Herman Bole (SDP) in Branka Alič (DEMOS). Na tajnih volitvah je več glasov prejela Branka Alič, ki je postala kandidatka skupščine občine Vrhnika za državni svet na volitvah v decembru.
S. S.
je bilo za obrtnike težko. Podražili smo ga, da na primer v Domžalah obrtnikom bolje kaže. Vinko Tomšič ima takoj pripravljen odgovor, da so pač v Domžalah okoliščine drugačne, saj je tam močna obrtna tradicija, ki je na Vrhniki še ni. Zavzema se za italijanski način urejanja teh zadev, saj je imel zaradi dobrega sodelovanja možnosti natančno opazovati, kako ljudem tam strežejo. Trdi, da je tudi nova možnost, ki se odpira z obrtno cono v bivši vojašnici, lahko zametek takega izročila. Objekti zdaj so, ljudje naj jih dobijo v dolgoročen najem. Če naslednik ne bo hotel prevzeti dela, obrtnika ali malega podjetnika ne bo tepla visoka investicija za delavnico, ki je delo vsaj ene generacije.
Vprašanje je bilo, kako je z gospodarstvom v vrhniški občini sicer. Pregled nad tem je imel kot član izvršnega sveta, vendar pravi, da so se tovarne v glavnem na oblast obračale, kadar jim je šlo slabo, kadar jim gre dobro, ne potrebujejo državnega vmešavanja, kot se temu pravi. Kar se Kovinarske tiče, ki je zdaj vsaj na zunaj največji vrhniški gospodarski problem, se ji svetlikajo obzorja, saj bo podobno blago, kot ga je izdelovala doslej, potrebovala tudi mlada slovenska država. »Nisem za to, da skupina strokovnjakov, ki jih zdaj imajo v tovarni, odide in se razkropi. Tak tim je težko spet spraviti sku-
paj.«
Kar nekako nejevoljen je nad dosedanjim delom delegatov v občinski skupščini. Zdaj ji predseduje in pravi, da bodo do konca mandata lahko napravili še kaj koristnega. Pravi, da so morda ljudje od ljudi, ki tam sedijo, pričakovali preveč, je pa tudi res, da bi se dalo več narediti že do zdaj.
»Ko se je oblast pred dvema letoma in pol spremenila, je bilo videti stanje rožnato in začeli smo z velikimi načrti. Potem pa se je hitro obrnilo, razmere so se vsaj za 150 odstotkov noslabšale. Marsičesa zastavljenega ni bilo mogoče izpeljati.«
Kako je sprejel kandidaturo za predsednika občinske skupščine? »Stranka krščanskih demokratov me je predlagala. Na zamisel o tem je prišel prejšnji predsednik Kvater-nik. Sam sem računal, da bi bil za to bolj sposoben kdo drug. Vendar je strankarsko disciplino le treba upoštevati.«
Novemu vrhniškemu županu, ki predseduje tako raznoliki občini, kot je vrhniška, želimo v nadaljnjem delu dosti uspeha. In obilo poguma, s katerim bo strpno in s pravega konca poprijel za vsak trd oreh, ki mu ga ponuja funkcija. Uradne ure, ki so objavljene posebej v okvirčku, pomenijo tudi ure odprtih vrat za vse, ki bi mu radi povedali kaj o svojih problemih. Kakor ga poznamo, se tudi pametnih predlogov ne bo otepal. (N. Č.)
BRANKA ALIC KANDIDATKA
ZA
DRŽAVNI SVET
Branka Aiič je bila izvoljena na zasedanju Skupščine občine Vrhnika za kandidatko v državni svet 2. volilnega okraja (Vrhnika, Logatec, Cerknica).
Zaposlena je v Zdravstvenem domu Vrhnika kot glavna sestra, stanuje v Dragomerju in je naša občanka že 10 let.
V ta kraj, v ljudi tukaj, je vtkanih 20 let mojega življenja. Dolg in lep čas. Na tukaj zastavljenih teme- \ Ijih družine in mojega dela je zrastlo marsikaj lepega' in dobrega. Brez težav to ne bi imelo svoje cene.
Mnogi občani me poznajo in srečujejo v svojem vsakdanjem življenju na ulici, v trgovini, avtobusu, cerkvi in na svojih domovih. Delam, gospodinjim, hitim. Vsak svoj prosti trenutek skušam podariti človeku - tistemu, ki rabi pomoč. Predvsem me poznajo mnogi ljudje, ki jih bremenijo take ali drugačne stiske; ko trpijo v bolečini svoje bolezni, družinskih težavah ali pa ko se veselijo uspešnega ozdravljenja rojstva novorojenca...
Čas, kakršen je bil in je, ponuja vedno kaj novega - izziva. Menim, da se je človek dolžan odzivati in sooblikovati ga. Času ne smemo dovoliti, da nam uhaja. Tudi jaz želim prispevati v tem času in prostoru po svojih močeh. Ne ukvarjam se s politiko, ker menim, da je načrtno ukvarjanje s politiko računica.
S svojim delom in odnosom do sočloveka želim prispevati k ustvarjanju novih, boljših, poštenih odnosov v tem času in prostoru. Vrhnika, 3. 11. 1992
PREDSEDNIK VLADE
JANEZ DRNOVŠEK NA VRHNIKI
Nazoren prikaz
uspešnega
gospodarstva
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je s svojimi sodelavci podpredsednikom Hermanom Rigelnikom, ministrom za drobno gospodarstvo dr. Maksom Tajnikarjem in pomočnikom obrambnega ministra Albinom Gutmanom v petek, 16. oktobra, obiskal Vrhniko.
Sprejem je bil v spodnjih prostorih učnega centra, v bivših tankovskih garažah, kjer naj bi bila obetavna podjetniška cona. Gostom je predsednik IS Vili Granda najprej na kratko predstavil rezultate vrhniškega gospodarstva, s poudarkom na drobnem gospodarstvu, katerega na Vrhniki v veliki meri podpiramo. Tako je delež malih in srednjih podjetij v skupnem gospodarstvu že dobrih 54% in presega vsa slovenska povprečja. V nadaljevanju pa je vodja agencije za oddajo vojaških nepremičnin Marija Marolt nazorno prikazala načrte ter bodočo dejavnost podjetniško obrtne cone na prostoru nekdanjih tankovskih garaž. Poudarila je problem lastništva nad sedanjimi objekti; da bi obrtno-po-djetniška cona polno zaživela, bi potrebovali najmanj milijon mark v tolarski protivrednosti za izdelavo majhne infrastrukture.
Nato je spregovoril Janez Drnovšek, ki je bil vidno zadovoljen z dosežki vrhniškega gospodarstva, še posebno pa je pohvalil načrte za ureditev bivših vojaških objektov v civilno  perspektivne namene.
Obljubil je tudi vso pomoč same vlade in njihovih služb za proučitev pravne možnosti lastništva objektov ter finančne podpore, pač glede na sedanje gospodarsko stanje celotne Slovenije. Herman Rigelnik je še poudaril, da ob obiskih po raznih krajih sirom Slovenije ni videl take plastične in nazorne predstavitve neke perspektivne dejavnosti, ki bi jo bilo treba v celotni Sloveniji bolje podpirati. Zato tudi upravičeno lahko govorimo, da bodo to namesto garaže za tanke postali obetavni podjetniški inkubatorji.
Navzoči so bili tudi vsi dose-daj znani podjetniki obrtne cone, ki so z zanimanjem poslušali predstavitev ter goste zasuli z raznimi vprašanji.
Minister Maks Tajnikar je
med odgovori tudi povedal, da je vlada že sprejela nekaj spodbujevalnih ukrepov za možnost boljšega širjenja podjetništva. Posebno zanimiva je ustvarjalna mreža malega gospodarstva, kjer je že več kot 300 posameznikov in to mora prinesti uspeh. Na koncu pa je predsednik vlade Janez Drnovšek še komentiral sprejete carine na naše blago, ki ga je Hrvaška vlada uvedla že pred meseci.
Takoj po tej uvedbi carine na Slovensko blago je Slovenija tokrat reagirala le simbolično, vendar smo se po zavrnitvi podpisa na gospodarskem sporazumu med obema državama odločili za uvedbo povračilnih ukrepov. Te pa bomo takoj ukinili, če bo hrvaška pristala na prosto trgovino.«
Nato so se gostje vrhniške občine razdelili v tri skupine: Janez Drnovšek in Herman Rigelnik sta odšla na razgovore z gospodarstveniki Vrhnike in Logatca v Industriji usnja na Vrhniki, gostitelj je bil direktor Anton Debevec; minister Maks Tajnikar je odšel v Dom obrtnikov, kjer so ga sprejeli številni vrhniški obrtniki; pomočnik obrambnega ministra Albin Gutman pa je bil v učnem centru gost poveljnika Toneta Turka.
Simon Seljak
Predsednika vlade Janeza Drnovška sta sprejela Vili Granda in predstavnik skupščine Janko Drobnič
Več kot izvažajo, več izgubljajo
V okviru turneje (verjetno predvolilne) je Vrhniko obiskal predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, in je skupaj s podpredsednikom vlade mag. Hermanom Rigelnikom odgovarjal na vprašanja vrhniških in logaških gospodarstvenikov. Te so predvsem zanimala neugodna valutna razmerja, prevelike obremenitve gospodarstva, previsoke obrestne mere, finančna nedisciplina, nesprejetje lastninske zakonodaje in pospeševanja izvoza.
Dr. Janez Drnovšek je uvodoma dejal, da je za vlado pomembno, da sliši pripombe in predloge gospodarstvenikov glede gospodarske politike vlade. Poudaril je, da je vlada skušala urediti lastninjene in izvesti gospodarsko prestrukturiranje, sprejela pa je že ukrepe za zmanjšanje previsokih obrestnih mer. Skuša pa tudi zmanjšati stroške države ter doseči socialen mir. Za dosego tega cilja je vlada že pripravila nova izhodišča za dogovarjanje s sindikati. O lastninski zakonodaji je dejal, da ne moremo prestrukturirati gospodarstva dokler ni urejeno vprašanje lastnine. Dodal je, da vlada skuša pomagati pri sanaciji podjetij, zato je že izpeljala razpis za sanacijo podjetij, da bi vsaj ozkemu krogu podjetij nekako le pomagali iz težav. Vsako odlašanje na tem področju le poslabšuje sedanje razmere v gospodarstvu.
Predsednik logaškega izvršnega sveta Vladimir Puc je vprašal, kdo stoji za vse večjo centralizacijo, saj republika še
vedno vztraja z republiškim skladom o gozdovih. Dodal je, če občini še to vzamejo, ne bodo imeli kaj početi. Friderik Kovač, direktor vrhniškega Lika, je dejal, da so že dolgoletni izvoznik, predvsem v Ameriko. Poudaril je, da v podjetju več delajo, vendar se jim izguba veča, predvsem zaradi prevelikih obremenitev, neugodnih valutnih razmerij ter previsokih obresti na posojila.
Mag. Herman Rigelnik je dejal, da je bil dolar dolgo časa precenjen. Vlada se je z Banko Slovenije dogovorila za pospeševanje izvoza, prav tako bo tudi vlada sama pripravila ukrepe za pospeševanje izvoza v okviru novega predloga za renominacijo republiškega proračuna. Povedal je, da bodo gospodarstvo kmalu nekoliko razbremenili, saj bodo znižali zdravstveno in socialno zavarovanje.
Predstavnik logaškega Klija je dejal, da za podjetje boj za preživetje ni dovolj. Poudaril je, da tudi oni veliko izvažajo v Ameriko, in imajo podobne težave kot Liko. Vprašal je tudi, kaj se bo zgodilo v primeru, da lastninska zakonodaja ne bo sprejeta.
Predsednik vlade je dejal, da vlada ne more administrativno določati tečaja, saj počne trg s ponudbo in pov praševanjem in s tem se je treba sprijazniti. Mogoče je le posredno vplivati na ponudbo deviz. Povedal je, da vlada upa na skorajšne sprejetje lastninske zakonodaje, saj je vlada storila vse, da bi do sprejetja te zakonodaje tudi prišlo.
to
Vsekakor pa je vlada že pripravila ukrepe za zajezitev divje privatizacije, kakor tudi ukrepe za poostritev finančne discipline.
Direktor logaškega Valkar-tona Franc Jerina je dejal, da morajo zaradi tržne ekonomije zniževati cene, kar pa panogam, ki so pod vplivom države ni treba. Prav tako je njegovo podjetje prisiljeno skoraj 80 odstotkov plačilnega prometa opraviti s kompenzacijami, monopolistom pa v tem ni treba sodelovati. Poudaril je, da je direktorjem v sedanjih gospodarskih razmerah, ko lastnina ni dorečena, sindikati pa so vse močnejši, zelo težko voditi podjetja.
Podpredsednik vlade je dejal, da republiška skupščina mora sprejeti lastninsko zakonodajo, saj so sedanje razmere v gospodarstvu nevzdržne. Poudaril je, da mora imeti družbena lastnina titu-larja. Dokler ne bo sprejeta lastninska zakonodaja, tudi tujci ne bodo vlagali pri nas in to nam tudi zamerijo.
Anton Debevc, direktor Industrije usnja Vrhnika, je dejal, da bo treba nekaj storiti, saj tudi usnjarji lahko preživijo le, če izvažajo. Poudaflf je, da morajo izvoziti za šest do sedem milijonov dolarjev blaga na mesec. IUV je skoraj popolnoma usmerjena v izvoz, saj na domačem trgu proda le tri odstotke proizvodnje, dobro polovico denarja od izvoza pa porabi za uvoz. Dodal je še, da pri tujih partnerjih ne bomo resen sogovornik, če bomo le kampanjsko izvažali.
Dr. Janez Drnovšek je dejal, da si vlada prizadeva organizirati izvozno gospodarstvo, saj lahko le tako naša država preživi. Pri tem pa še posebej računa na že uveljavljene izvoznike, ki so že osvojili določene dele tujih trgov.
ZDENKO MATOZ
Fasada in kar je za njo
Prebivalci bloka Vrtnarija 6 A so napisali dolgo pismo, iz katerega povzemamo samo bistveno: za brisalci svojih avtomobilov so dobili opozorila, naj ne parkirajo na zelenici. Pravijo, da narava površin, ki naj bi bile zelenica, zaradi nasutja z ostrim peskom ne kaže na to, dasi ravno priznavajo, da je pred vhodom znak za prepoved parkiranja. Razlog, zakaj svojih avtomobilov ne parkirajo na za to določenih mestih, je prvi ta, da je takih
označenih mest za 17 avtomobilov, v bloku pa je 30 lastnikov avtomobilov. Drugi razlog je neurejena okolica, zasuta s kamenjem in zagrajena z armaturno mrežo, za njo pa je razmetan različen gradbeni material.
Vse to obkrožajo hribčki in dolinice slučajno narite zemlje. Razlog, zakaj so avtomobili pred blokom, pa je varnost avtomobilov. Še en razlog je, da ponoči včasih celo stanovalci sami ne vedo, kje se zavije k njim domov. Upajo torej, da bo ko-
munalni redar njihovo težavo rešil v prid javnega interesa in želja stanovalcev. Slika tega območja kaže vse njihove težave. Da pa bi bila popolna, smo v uredništvu poskrbeli za okrasni dodatek: okolico, ki že tako ali tako ni najbolj prijetna, še bolj neprijetno zmoti slabo ciljanje, ki si ga privoščijo prebivalci prej omenjenega bloka, kadar mečejo smeti v kontejner. Ko se bodo naučili točnejših zadetkov v kontejner, bodo poskrbeli, da bo vsaj deloma okolica bloka ljudem bolj prijazna.
"per aspera ad astra "
Skupni prodajni center invalidskih podjetij
Oktober 1992
Novo!
Ljubljana Bežigrad 11 Telefon: (061) 129-224 (061) 128-121
Novo!
OKTOBER 1992
NAŠ ČASOPIS
liberalni mMoivkvii socialni i>kmokkati krščanski demokrati narodni
Pravi demokrat je samo demokrat
Razlika je očitna
ATI
demokratska stranka
EKOLOŠKA PROBLEMATIKA V OBČINI VRHNIKA
Umazancev ne marajo
PRIPRAVE NA VOLITVE
Zbor demokratov Vrhnike
V Cankarjevem domu je bila 3. 11. 92 okrogla miza demokratske stranke na temo Ekološka problematika v občini Vrhnika. Udeležba je bila solidna, saj je bilo prisotnih lepo število zainteresiranih občanov. Kot gost se je okrogle mize udeležil g. Anton Peršak, razpravo pa je vodil g. Igor Novljan.
Glede na dejstvo, da so ekološki problemi nadstrankarski, se je to pokazalo tudi v razpravah posameznih diskutantov. Razprava je zajemala tri glavne smeri:
1. Ekološka problematika v Sloveniji tudi v odnosu do Evrope. Kaj naj bi storila država na tem področju in kako bi morala ustvariti pogoje za realizacijo in spreminjanje v nekaterih okoljih že nemogočih razmer. Zaostajamo tudi na področju zakonodaje, kjer bo nujno treba pospešiti izdajo zakonov.
2. Občinska problematika z vsemi velikimi problemi. Tako je glede na potreben čas za določitev novih programov nujen v čim krajšem času obvezujoč dogovor na ravni občine, za določitev prioritet v naslednjem obdobju. Predvsem naj bi učinkovit sistem financi-
Uvoženi odpadki
Že na prejšnji seji skupščine je delegat ZELENIH Zdravko Bricelj postavil naslednje delegatsko vprašanje:
a) Ali je bilo na območju občine Vrhnika res uvoženih 50 ton odpadne plastike iz Zahodne Nemčije, ki bo predelana in ob tem še dodatno obremenila že tako problematično okolje.
b) Če je bil uvoz realiziran - sprašujem, če ima uvoznik tehnološke kapacitete za neoporečno predelavo tujih odpadkov.
Odgovor so delegati prejeli
ranja predstavljal osnovo razvoju komunalne dejavnosti. Razvoj komunalnega gospodarstva v občini in s tem ekološke problematike naj bi opredeljevale sledeče usmeritve:
- določiti prioritetni vrstni red izgradnje posameznih objektov in s tem poskušati nadoknaditi zamujeno za izgradnjo:
- čistilne naprave Vrhnika
- kanalizacijske prevezave
- deponije
- zaščite vodnega vira ter reševanja problemov posameznih krajevnih skupnosti
3. Ekološki problemi v posameznih krajevnih skupnostih so veliki. Tudi tu se ne bo dalo
z gradivom za 19. skupno sejo ter dodatno na sami seji:
1. Na območju Vrhnike je bilo v času od 6. 7. do 24. 7. 1992 pripeljano 56.380kg odpadne plastike. Uvoz je opravil STENPLAST z Vrhnike iz ZR Nemčije. Za predelavo odpadne plastike obstajajo naprave v okviru STENPLAST, ki pa služijo trenutnim potrebam proizvodnje za brizganje izdelkov. Te naprave niso namenjene mletju uvožene plastike. Odpadna plastika je namreč pomešana, zato je pred mletjem v granulat potrebno tudi sortiranje na različno vrsto plastike.
2. Uvoz posebnih in nevarnih odpadkov je vezan na posebna dovoljenja Republiških organov. V danem primeru ta dovoljenja pri uvozu niso bila
povsod naenkrat pričeti z izgradnjo objektov, predvsem kanalizacijskih. Z vključitvijo stroke naj bi se tudi za KS določile prednostne naloge na osnovi števila prebivalcev, ali onesnaženosti okolja, zaščite vodnih virov itd.
Družba in mi vsi se bomo v prihodnosti morali zavedati nujnosti varovanja okolja in za to biti pripravljeni tudi nekaj plačati. Če se temu ne bomo v kratkem prilagodili, bomo zašli v situacijo, ko rešitev, ki se sedaj še vidijo, ne bo več. Adijo Evropa, saj umazancev nihče preveč ne mara.
I. N.
zahtevna, carina pa tudi ni ravnala v skladu s predpisi za uvoz te plastike. Za predelavo te plastike menim, da zaenkrat niso zagotovljene tehnološke kapacitete.
Trenutno je odpadna plastika še zložena v balah. Uvoznik namerava te bale zaščititi z posebnimi mrežami, ki bi preprečevale, da bi se plastika raznašala po okolju, (odgovor posredoval sanitarni inšpektor občine Vrhnika)
Izvršni svet občine pa je posredoval svoj sklep na sami seji:
Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje naj prične s postopkom za odstranitev črnega odlagališča plastičnih odpadkov, ki so last Str-žinarja Jožeta.
Vrhniški Demokrati smo na zboru stranke v torek, 3. novembra obravnavali priprave na volitve v držani zbor in državni svet, ter dosedanje delo stranke.
Poročilo o dosedanjem delu stranke je podal predsednik občinskega odbora Demokratske stranke Vrhnika g. Bojan Ščukovt.
Povedal je, da je stranka
v kratkem času svojega obstoja usmerila delovanje predvsem v obravnavanje aktualnih političnih tem in z organizacijo okroglih miz in javnih tribun omogočala soočanje pogledov in stališč stranke z mnenji zainteresiranih občanov o tako pomembnih temah, kot so lastninska zakonodaja, razvoj lokalne samouprave ter varstvo okolja in urejanje prostora.
Ker na Vrhniki Demokrati v zborih občinske skupščine nimamo svojih delegatov, ki bi neposredno zagotavljali vpliv stranke na občinsko politiko in razvoj je delovanje stranke dokaj omejeno. Stranka bo zato v naslednjem obdobju storila vse za čimuspešnejšo predstavitev lastnih programov razvoja Vrhnike na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja.
V želji po čimuspešnejšem nastopu na bližajočih se volitvah je bil del sestanka namenjen seznanjanju z volilno zakonodajo. Ugotovljeno je bilo, da je volilna zakonodaja precej komplicirana, da to pomeni dodatno angažiranje stranke ter nujnost pametne strategije stranke v volilnih pripravah.
Na predlog občinskega odbora stranke smo obravnavali kandidaturo g. Igorja Novljana za državni zbor.
Kandidaturo g. Novljana, člana vodstva stranke, uspešnega direktorja PRIMISA (včasih Zavod za načrtovanje Vrhnika) ter uglednega družbenega delavca na športnem in kulturnem področju so člani stranke soglasno podprli.
G. Novljan se je za podporo zahvalil ter povdaril, da je sprejel kandidaturo po daljšem in tehtnem razmisleku ter da predstavlja zanj resen izziv.
Na koncu je bila sprejeta odločitev, da v soboto 14. novembra v gostišču Močilnlk organiziramo ples Demokratov, na katerem bomo predstavili predsedniškega kandidata g. Jelka Kacina ter našega kandidata za državni zbor g. Novljana.
Ker je na ta dan Martinova sobota, je to razlog več, da se srečanja udeležite tudi Vi.
R. Beuermann
Vodstvo okrogle mize Igor Novljan, Tone Peršak in Bojan Sčulnovt
Divja odlagališča odpadkov v občini Vrhnika
Pri spremljanju divjih odlagališč v naši občini ugotavljamo, da število le-teh v glavnem ne narašča, ostaja pa problem starih, ki jih ne uspemo sanirati.
Edino uradno odlagališče odpadkov v občini je na Tojni-cah in tam je možno brezplačno odložiti odpadke tudi v popoldanskem času oziroma ne glede na delovni čas Komunalnega podjetja.
Precejšen premik v reševanju problema divjih odlagališč je bil storjen, ko so se pripravljale čistilne akcije na pobudo »Zelenih«, saj je bila s pomočjo lovcev, vodstev KS, ribičev, Turističnega društva in drugih evidentirana in vnesena v karto večina divjih odlagališč v občini. Vodstva KS so se jih začela zavedati in ljudi vzpodbujati k sanaciji, oziroma vsaj k prenehanju odlaganja odpadkov na takih krajih.
Lahko pohvalimo delovanje KS Borovnica, ki je uspešno sanirala večino divjih odlagališč, nabavila kontejnerje za odpadke za zbiranje v predelih, kjer je večina kmečkih gospodinjstev, tej organizirala zbiranje s traktorjem po tistih ulicah, ki so preozke za sme-tarsko vozilo.
Rednega odvoza odpadkov zdaj še ni v KS Zaplana in Podlipa in verjetno ni naključje,
da so v bližini teh KS tudi »živa« divja odlagališča.
Vodstva teh KS in krajani se premalo zavedajo, da taka odlagališča ne samo da estetsko motijo, temveč ogrožajo podtalnico. Po odloku o ravnanju z odpadki, ki je veljaven že od leta 1986, bi morale KS, kjer ni rednega odvoza odpadkov s specialnimi vozili, nabaviti kontejnerje.
Izgovorom, da v vaseh ni odpadkov, nihče več ne verjame, saj izkušnje v Ligojni, Blatni Brezovici, Bevkah in Ni-ževcu pričajo o nasprotnem. Mogoče bo več reda na tem področju uvedel nov zakon
o varstvu okolja, saj bodo sankcije za kršitelje precej visoke.
Naslednji problem, ki ga opažamo v centru Vrhnike in Borovnice, je čistoča okolic stanovanjskih blokov. Te površine so pač od vseh in od nikogar, zato so večinoma zanemarjene in polne drobnih odpadkov, čeprav so povsod nameščeni koši za odpadke.
Izjema so zelenice v Gradišču, na Krožni poti in Na zelenici, kjer kurjač na lastno pobudo enkrat na dan počisti vse površine in okolico kontejnerjev za smeti.
Predlagamo, da bi pri drugih stanovanjskih blokih zaposlili občane, ki delajo prek javnih del. Tako bi bili Vrhnika in Borovnica z minimalnimi stroški za korak bliže turistično lepo urejenim krajem.
Komunalno podjetje Vrhnika Medobčinski inšpektorat Občina Vrhnika - komunalni nadzor
SLOVENIJA JE MLADA.VOLI ZANJO!
ZDRUŽENA LISTA
Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije
Komemoracija na Drči
Zveza borcev občine Vrhnika je v nedeljo, 1. novembra, pripravila komemoracijo pri spomeniku padlih borcev na Drči. Ob kulturnem programu, za katerega so poskrbeli godba z Vrhnike, pevski zbor LIKO in recita-torki osnovne šole Ivan Cankar, se je zbralo kar lepo število občanov Vrhnike. Vsem zbranim je spregovoril Franc PASETTA in med drugim tudi rekel:
»Tu v grobnici počiva 52 padlih partizanov in drugih žrtev, ki smo jih po vojni prenesli iz slovenskih gozdov, začasnih grobišč in iz drugih krajev. Na nagrobni plošči pa so imena vseh padlih in pobitih, na čelu grobnice pa imena drugih žrtev oku-
pacije iz širšega območja Vrhnike, tj. nekdanje in najbrž bodoče občine. Številni od njih so pokopani na rednih pokopališčih, mnogi pa so ostali brez obeleženih grobov po naših gozdovih in po tujini.
Prva komemoracija je bila ob odkritju tega spomenika novembra 1949. Od takrat se naših žrtev spominjamo vsako leto ob Dnevu mrtvih. Upam, da se bomo tako srečevali tudi prihodnja leta, saj Vrhničani moramo obdržati ta pietetni odnos do vseh, ki so vgradili svoja življenja v svobodno, samostojno Slovenijo. Večina držav in narodov se tudi stoletja nazaj spominjajo temeljev svoje svobode.«
S. S.
Zdaj je čas, da naredimo nekaj zase in za svoje potomce! Hočemo tak razvojni zagon slovenskega gospodarstva, da bo z njim zagotovljena varnost moških in žensk, ki živijo od svojega dela. Te varnosti ne moreta zagotoviti ne vojska ne policija, ampak le pravica do solastništva, ki izhaja iz dolgoletnega dela in odrekanja ter pravica do soupravljanja, brez katere ni ustvarjalnega dela.
Država mora namesto razkošja, ki si ga privoščijo uspešni in redki posamezniki, spodbujati naložbe v nova delovna mesta, in poskrbeti za spodobno zdravstveno varstvo vseh državljank in državljanov. Država mora poskrbeti, da bo šolanje dostopno vsem sposobnim, ne glede na zmožnosti staršev. Izvršna oblast mora spoštovati kolektivne pogodbe in priznavati sindikatom veljavo, da jim bodo veljavo priznavali tudi novi podjetniki. Kot do zdaj se tudi v prihodnje v skupščini ne mislim prepirati in zmerjati, ampak iskati poti sodelovanja in medsebojnega razumevanja.
Odločno za svoje, spoštljivo do drugih
Zdaj smo družba, v kateri se enim godi zelo dobro, mnogim slabo, najštevilnejši pa so tisti, ki jim gre vsak dan slabše. Postati
pa moramo družba, v kateri bo delo zagotavljalo tudi varnost in kjer bodo starši vedeli, da imajo njihovi otroci lastno prihodnost.
Kot Vrhničan se bom odločno zavzemal za najbolj pereče probleme občine, predvsem pa:
- za čisto okolje, kot pogoj življenja. To so izgradnja kanalizacije, čistilnih naprav in komunalnega odlagališča prioritetne zadeve;
- za ustanovitev sklada za razvoj obrti in male industrije in s tem zagotavljanje novih delovnih mest, predvsem za mlade delavce;
- za kmete, ne glede na velikost zemljišča, regresirati pridelavo hrane, določitev pravičnih odkupnih cen in pomoč pri urejanju kmetijskih površin;
- za takojšnje popravilo magistralne ceste M-10 Vrhnika-Ljubljana;
- za ustvarjanje pogojev za razvoj turizma na Vrhniki.
Če bom izvoljen, bom z občani v rednem stiku.
Kandidat za poslanca v Državni zbor v 3. volilni enoti, volilni okraj Vrhnika:
Tomaž GROM Vrhnika, Kopališka 11, roj. 13. 9. 1928 ekonomist, upokojenec delegat SO Vrhnika - ZKS
Na sejmu elektronike tudi vrhniška podjetja in podjetniki
Oktobra je bil na Gospodarskem razstavišču tradicionalni sejem ELEKTRONIKE, katerega so se udeležili tudi vrhniški obrtniki in dve podjetji.
Svoje antene in satelitske sisteme je razstavljalo in Prodajalo podjetje ISKRA Antene.
LIKO-PRIS je predstavil svoje računalniške enote in
tiskalnike. Prvič je sodelovala Obrtna zbornica Vrhnike, ki je na svojem prostoru sodelovala s šestimi obrtniki, ki izdelujejo in načrtujejo elektronske sklope in naprave. Ti obrtniki so bili:
- EL-PE, elektromeha-nika PENKO, razstavljal razne transformatorje;
- ELEKTRONIKA- Rudi
Velkavrh, visoko frekvenčne elemente in satelitske sisteme in obstoječi pribor;
- ELEKTROMEHANIKA -Franc Jelovšek (Drenov grič), razstavljal HI-FI naprave in razna ozvočenja;
* - ELMER - Vinko Jese-novec, prikazal varnostne alarmne naprave za avtomobile:
- RENOS - Smiljan Ogorelec, pa je nudil svetovanje in razvijanje elektronskih naprav in sistemov;
Sam prostor so uredili in zakupili podjetniki sami, delno pa je financirala tudi občina.
S. S.
Glasovanje o borovniškem znaku
Na natečaj, ki je bil objavljen v prejšnji številki Našega časopisa, z njim pa naj bi izbrali borovniški znak, je prišlo 40 odgovorov. Komisija se je zato odločila, da bo v naslednji številki Našega časopisa ponovila objavo treh znakov (eden izmed avtorjev se je nadaljnjemu sodelovanju odpovedal), prebivalci v krajevni skupnosti Borovnica pa naj bi se o tem odločali v posebni anketi na voliščih 6. decembra. Tako bi bilo zagotovljeno, da komisiji ne bi bilo mogoče očitati nečednih namenov, izbira pa bi bila kar najbolj demokratična. Anketa ne bo anonimna, za tiste, ki bodo tedaj glasovali in se podpisali z imenom in priimkom, so predvidene bogate nagrade, nagrajence pa naj bi izžrebali na javni prireditvi po novem letu.
MALI OGLASI
Nujno potrebujem varstvo za 14-mesečno punčko na našem ali vašem domu na Vrhniki. Plačam dobro!
Telefon 751-119
ANTON VRHOVEC Organiziranje in opravljanje pogrebnih storitev in prevoz umrlih Drenov Grič 128 Tel. (061) 752-978
# Pilil.
Nudimo vam vse vrste PIZZ - boter, mornarska, kraška, madžarska, calsone, capricissa ter znano družinsko pizzo za štiri osebe. Poleg pizz vam nudimo pri nas malo znano špansko jed zurzuello, ki je pripravljena iz školjk, sira, paradižnikove omake in česna. Na željo gosta pa pripravimo tudi: lasagne, školjke v buzari, pečeno svinjsko kračo, kanelone, morsko ploščo, palačinke ter več vrst sadnih kup.
Vrhniški obrtniki v svojem prostoru na Gospodarskem razstavišču
Veliko zanimanja je bilo za vihniške satelitske sisteme
LIKO-PRIS je opravil kar precej poslovnih razgovorov
Vrhniški borci so položil venec ha kostnico v Gonarsu
Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Vrhnika je organiziralo 24. oktobra 1992 spominski obisk kostnice v Gonarsu. Letos namreč mineva petdeset let, ko so v koncentracijsko taborišče Gonars odpeljali tudi mnogo Vihničanov. Tega obiska so se poleg članov borčevske organizacije udeležili tudi drugi občani. Pred pokopališčem nas je počakat predstavnik občine mesta Gonars g. Milocco. Izpred pokopališča je krenil sprevod do kostnice, kjer so nekdanji internirane! taborišča Gonars položili venec v imenu borcev in drugih občanov Vrhnike.
Ob kostnici je najprej spregovoril predsednik občinske organizacije ZB NOB Vrhnika Pasetta v spomin umrlim taboriščnikom, nato se je udeležencem za obisk kostnice zahvalil predstavnik Gonarsa z željo, da bi se vse vojne čim prej končale in bi vsi ljudje zaživeli v miru in brez trpljenja.
OKTOBER 1992
NAŠ ČASOPIS
Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Okrajna volilna komisija 2. volilnega okraja 3. volilne enote
Številka: 2/1-008-01/92 Datum: 23. 10. 1992
Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list. RS št. 44/ 92) je okrajna volilna komisija občine Vrhnika dne 22/10-1992 sprejela naslednji
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ
V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OBČINE VRHNIKA ZA VOLITVE
V LETU 1992
Za volitve v letu 1992 bodo v krajevni skupnosti občine Vrhnika naslednja VOLIŠČA:
I. KS VRHNIKA - CENTER
1. volišče: Cankarjev dom Cankarjev trg; 1, 1b, 1c, 5 Kopališka ulica
Lošca
Tržaška cesta Ob igrišču Ob Ljubljanici Ribiška pot Lošca
Mrakova cesta Pot v Močilnik Sušnikova cesta
Tržaška cesta; 1, 2, 2a, 4, 5, 6, 9, 9a, 21, 23, 25, 27 Usnjarska cesta Prečna pot
2. volišče: Obrat družbene prehrane IUV Gradišče
Tržaška cesta; 30, 32, 32a, 33 Voljčeva cesta; 13, 17, 21, 21 a, 26
3. volišče: OŠ Ivan Cankar, Lošca 1 Cesta 6. maja; 1, 2, 3, 4
Na Klisu
Voljčeva cesta; 1, 2, 4, 12 Krožna pot; 6
Cesta 6. maja; 5, 7, 7a, 10, 11
Cesta gradenj; 9, 11, 12, 13, 16
Tržaška cesta; 22, 24, 26, 28
Krožna pot; 1, 2, 3, 4, 8a, 8b, 8c
Na zelenici; 1, 2, 3a, 3b, 3c, 4, 5a, 5b, 5c
4. volišče: Dom krajevne skupnosti Cesta 6. maja; 6, 8, 9
Cesta gradenj; 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 Poštna ulica Trg Karla Grabeljška; Cankarjev trg; 6, 6a, 9, 10
Stara cesta; 2, 2a, 4, 4a, 6, 8,10,13,15,18,19, 21, 23, 25, 31, 35, 37, 40, 45, 45a, 47, 49, 52 Tržaška cesta; 3, 3a, 7, 8, 8a, 10, 11, 12 Krpanova ulica; II. KS VRHNIKA - BREG
5. volišče: Cankarjev trg 8
Cankarjev trg; 7, 8, 11, 2a, 2b, 3, 3a, 4 Delavsko naselje Jelovškova ulica
Ljubljanska cesta; 1, 2, 3, 4, 9, 16 Partizanski tabor Robova cesta
Sivkina ulica; 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15, 17, 19, 21
Na livadi
Ob izviru
Ob progi
Travniška ulica
V zatišju
Na klancu
Stara cesta; 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 14, 16, 17, 17a, 20 Čuža; 8, 10, 12 Pot na Košace
6. volišče: F-CAR - Opekarska 16 (bivši PAP) Kolodvorska ulica
Ljubljanska cesta; 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 18, 19, 20, 22, 23, 23a, 24, 25, 27, 31
Sivkina ulica; 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22
Možinova ulica
Vrtnarija
Opekarska cesta Kuclerjeva ulica Mokrice Pot na Tojnice Rožna dolina II. KS VRHNIKA - VAS
7. volišče: Dom upokojencev Dobovičnikova ulica
Idrijska cesta; 1. 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 19
Ob potoku
Dolge njie
Kolesarska pot
Med vrtovi
Ob Beli
Pot k Studencu
Pri lipi; 1, 3, 5, 7, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 20, 22, 24 Prisojna pot
Vas; 9. 11, 15, 17, 25, 27, 29, 35, 39, 40, 41, 43 Kurirska pot
Voljčeva cesta; 3, 3a, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 14
Na klancu; 27
Tičnica
Betajnova
Storžev grič
Idrijska cesta; 30
Tržaška cesta; 50, 51, 52, 55
Gabrče; vse razen (4)
Notranjska cesta: vse razen (5, 15)
8. volišče: VVO - enota Hrib Močilnik
Partizanski klanec klanec
Tržaška cesta; 31, 34, 35, 36, 37, 38, 40, 41, 42, 43, 44, 57
Pavkarjeva pot
Turnovše
Hrib
Voljčeva cesta; 15, 18, 19, 20, 22, 23, 24, 25, 27 Grilcev grič
Idrijska cesta; 21, 23, 25, 27, 29, 42 Notranjska cesta; 5, 15 Gabrče; 4
Na klancu; 22, 24, 26 Petkovškova ulica
Stara cesta; 22, 24, 27, 28, 29, 30, 32, 33, 34, 36, 39, 41, 42, 43, 44, 46, 48, 50, 50a, 51, 53, 54, 55 Čuža; 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15 Pot k Trojici Pri lipi; 2, 6
Vas; 2, 4, 6, 7, 8, 10, 18, 20, 22, 24, 28, 30, 32, 36, 38 II. KS BOROVNICA
9. volišče: Gasilski dom Borovnica Obsega:
Ljubljansko cesto: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55 Mejačevo ulico; 1
Miklavčičevo cesto; 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 28, 30 Obrtniško ulico: 1, 2, 3, 4
Ul. Bratov Mivšek: 1, 3, 5, 7, 9,11,13,15,17,19, 21, 23, 25, 27, 29, 31 Zalarjevo cesto: 1, 1 a, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 11, 13, 15, 17
10. volišče: TVD Partizan Borovnica
Cesta Pod goro; 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 30, 32, 34, 36, 37, 38, 39a, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 47, 49, 51, 53, 55
Demšarjeva ulica: 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17,
18, 19, 20, 21, 23, 25, 29
Ljubljanska cesta; 34, 52, 32
Mejačeva ulica; 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17
Mikuževa ulica: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20
Pot vjele: 7, 7a, 9, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28
Rimska cesta; 51
Ul. bratov Debevc: 1, 2, 3, 5, 7
Ul. bratov Mivšek; 2, 4, 6, 8, 10,12,14, 16,18, 20, 22, 24, 26, 28, 30,
32, 34
11. volišče: KS Borovnica
Cerkova ulica; 1, 2, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 20
Cesta na grič; 2
Mejačeva ulica; 2
Molkov trg; 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 12
Paplerjeva ulica; 1, 2, 4, 6, 7, 8, 10, 12,14, 15, 16,18, 20, 22, 23, 24,
26, 28
Pot v Jele; 1, 3
Ramovševa ulica; 1, 2, 3, 5, 7
Rimska cesta; 1, 3, 35, 37
Švigljeva ulica; 1, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 11, 13
Zalarjeva cesta; 8, 10, 12, 14, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26,
27, 28, 29, 30, 31, 32, 34, 36, 38, 40, 42
12. volišče: Osnovna šola Borovnica:
Cesta na grič; 1, 3, 4, 5, 7, 9,11,13,15,17,19, 21, 23, 25, 27, 29, 31,
33, 35, 37, 39, 41, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 54, 56 Pot na Malence; 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 11, 13, 15, 17
Pot v jele; 2, 4, 5, 6, 8
Rimska cesta; 2, 4, 6, 8, 10,12, 16,18, 20, 22, 24, 26, 28,' 30, 32, 34, 36, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 50, 52
Zalarjeva cesta; 33, 35, 37, 39, 41, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 52a, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 64, 66, 68, 70
13. volišče: Gasilski dom Breg pri Borovnici Obsega območje naselij Breg in Pako.
14. volišče: Franc ZITKO: Dol pri Borovnici 78 Obsega območje naselij Dol in Laze.
15. volišče: ŽITO MLIN Bistra
Obsega območje naselja Dol: 23, 24, 25, 25a, 26, 27, 28, 28a, 29, 85.
16. volišče: Gasilski dom Brezovica pri Borovnici
Obsega območje naselij Brezovica pri Borovnici, Dražica, Lašče, Niževec, Ohonica, Pristava, Zabočevo.
17. volišče: Gostilna na Pokojišču
Obsega območje naselij Padež, Pokojišče, Zavrh pri Borovnici.
V. KS VERD
18. volišče: GASILSKI DOM VERD
Brigadirska cesta, Cankarjevo nabrežje, Cesta na Barju, Cesta Krimskega odreda, Cesta na polju, Janezova cesta, Jagrova cesta, Kačurjeva cesta, Kotnikova cesta, Ledina, Pionirska cesta, Sterne-nova cesta, Stranska cesta.
19. volišče: Gasilski dom Verd
Naselji Mirke in naselje Verd - hišne številke
VI. KS DRAGOMER
20. volišče: GASILSKI DOM DRAGOMER Naselji Dragomer in Lukovica
VII. KS LOG
21. volišče: GASILSKI DOM PRI BREZOVICI Naselje Log
VIII. KS DRENOV DRIČ - LESNO BRDO
22. volišče: GASILSKI DOM DRENOV GRIČ Naselji Drenov grič in Lesno brdo.
IX. KS STARA VRHNIKA
23. volišče: ZADRUŽNI DOM STARA VRHNIKA Naselje Stara Vrhnika
KS BEVKE
volišče: KULTURNI DOM BEVKE Naselje Bevke KS PODLIPA
volišče: GASILSKI DOM PODLIPA Naselji Podlipa in Smrečje KS LIGOJNA
volišče: BIVŠA ŠOLA LIGOJNA Naselji Mala Ligojna in Velika Ligojna. XIII. KS SINJA GORICA 27. volišče: DOM KS SINJA GORICA Naselje Sinja gorica KS BLATNA BREZOVICA volišče: Gasilski dom Blatna Brezovica Naselje Blatna Brezovica KS ZAPLANA
volišče: BIVŠA ŠOLA ZAPLANA Območje naselja Zaplana
X.
24.
XI.
25.
XII.
26.
XIV
28.
XV.
29.
Slovenija je zares svobodna
• Stavek iz naslova je lani 25. oktobra izrekel marsikdo ali je bila vsaj misel, ko je zadnji vojak nekdanje JLA - okupatorja - zapustil slovenska tla. Zadnji so šli z Vrhnike, kar smo občani Vrhnike in Logatca občutili tudi na svoji koži. Marsikdo od nas šteje za konec lanskega vojnega stanja šele ta dan.
• Ob tej priložnosti objavljamo izdajo in potrditev spominskega znaka »Logatec, Vrnika 91«.
• Znak je namenjen organiziranim silam odpora v vojni za samostojno Slovenijo na območju Vrhnike in Logatca od 26. 6. do 11. 7. 1991, in sicer:
a) pripadnikom enot TO
b) pripadnikom policijskih sil
c) pripadnikom operativnih skupin NZ, CZ, skupin za oviranje in operativnih organov za materialno zagotavljanje odpora.
• Znak je formiran in se podeli v skladu z pravilnikom o tem znaku.
• Organizator znaka je 53. Obm ŠTO Logatec. Avtorji znaka so člani stalne sestave štaba: Marjan Kolenc, Franci Košir in Iztok Trček.
• Izdelavo znaka je zagotovil g. Andrej Podbregar z Vrhnike.
• Finančna sredstva so prispevali: občini Logatec in Vrhnika, Gradišče Cerknica, KLI Logatec, Valkarton Logatec, Petrol, Avto Janko, Mačeplast, trgovina SIMON, tapetništvo Vrhovec, vinoteka Bradeško, Ciril Molek in gostišča Kavčič, Marinčič, Korenčan, Turšič, Kranjc.
Vsem za njihov prispevek lepa hvala!        JOŽE MOLK
Sklepu občinske skupščine na rob
Na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine Vrhnika je poslanski klub SDP - socialdemokratske prenove prek svojega delegata predlagal dopolnitev dnevnega reda, in sicer predlog kandidata za člana državnega sveta v 17. volilni enoti, v kateri sta še občini Logatec in Cerknica.
Kot predlog kandidata je poslanski klub SDP predlagal gospoda Hermana Boleta, kot nestrankarskega člana. Očitno to večini, ki jo tvorijo poslanci kluba slovenskih krščanskih demokratov, ni bilo po godu in so se odločili za posvet. Ze samo ta poteza je dala slutiti, da ne razmišljajo po vrhniško, temveč zgolj za zadostitev svojih interesov. To se je potem tudi potrdilo, ko so za kandidata za državni svet izvolili članico svoje stranke. Ker še marsikdo ne ve ali pa noče razumeti, je treba občanom Vrhnike jasno povedati in pokazati, kakšne ambicije ima logaško politično vodstvo, pa delno tudi cerkniško. To so ta razmišljanja, ki se že kar nekaj časa pojavljajo v javnih medijih. Logatec želi svojo regijo in Vrhnika naj bi bila del te regije. Zato upravičeno trdim, da se po-
Prejeli smo
Bistriška brozga, tretjič
Spoštovani LIKO, d.o.o.!
Dolg odgovor ste mi zapisali. Skoda, da niste navedli cene, za katero ste kupili stavbo nekdanje gostilne v Bi-
stri. Najbrž pa ste to povedali svojim delavcem, da bodo vedeli, koliko delnic bodo dobili za svoj trdo prigaran denar, s katerim je bila stavba kupljena. Z njihovim denarjem boste najbrž tudi nadaljevali posel. Upam, da bodo prišli časi, ki bodo tako kot kmetu, ki ob svoji »upokojitvi« lahko s ponosom prepusti sinu poslopje,
stroje, živino in vse, kar je v dolgih letih prigaral, tudi delavcem omogočili, da bodo svojim otrokom prepustili svoje delo, vloženo v tovarne in stroje, za kar so jim trgali od trdo prigaranih plač, če so to hoteli ali ne.
No, pa to ne spada zraven.
Niste me namreč prepričali. Niste navedli, zakaj je raz-
padlo podjetje LIKO BISTRICA. Menda je LIKO ponujal nesprejemljive pogoje.
Tudi to drži, da ste ponujali le enoletno najemno pogodbo. Pa, da ste od prodajalca spominkov zahtevali denar v protivrednosti 1000 DEM na mesec. Za uporabo zemljišča, ki ste ga dobili zastonj od občine!
Koliko ste vložili v samo
stavbo in njeno okolico, pa je bilo moč videti takrat, ko ste za kolektivne veselice najemali dvorišče in prostore mlina oz. luščilnice ŽITA v Bistri. Ob tem pa ste imeli svojo gostilno, dvorišče in dovolj prostora okrog gostilne Bistra, seveda, če bi vam kdo to uredil, kot so si mlinarji svoje.
Vaša vdana BISTRA, d.o.o.
slanci SKD v vrhniškem parlamentu ne zavedajo svojega početja in s tem vrhniške bodočnosti. Herman Bole je nedvomno človek, ki je veliko vložil in delal za Vrhniko, za ljudi, poleg tega pa je bil tudi znan v celotnem notranjskem območju. Način odločanja mi daje slutiti, da so takšne poteze daleč od potreb in želja občanov. To je nedvomno politika, ki se zapira v neke centralistične okvire samo zato, da je po njihovo. Glede na že znane kandidate za člane državnega sveta, ki jih predlagata občini Logatec in Cerknica, ni nobenega dvoma, kdo od teh treh bo dobil večino na volitvah. Ravno o teh ugankah, ki postajajo sedaj stvarnost, so že pisali mediji in tudi reakcija vrhniškega prebivalstva je bila izrazita. S tem bo Vrhnika izgubila pomemben člen v verigi spreminjanj obstoječih razmer, gospodarskega in političnega razvoja ter nenazadnje tudi tiho pokopala upe in nade vrhniškega prebivalstva.
Po lovsko bi rekli, da mora najprej zajec odkriti past ali pa se ujeti vanjo, kajti za njim potem šele sledijo lisjaki ali volkovi. Da se poslanski klub SDP dejansko bori za vsakega človeka in za skupne interese občine Vrhnika, potrjuje tudi to, da za izbor novega predsednika občine, ki tudi izhaja iz vrst SKD, ni nasprotovala. Dveletno obdobje nove demokracije se pač še vedno in vse bolj oži in se vse bolj spreminja v neko novo diktaturo. Ravno zaradi cirkuških nastopov klovnov v republiškem in občinskih arenah pišem to v poduk in razmislek občanom. Za poslanski klub SDP VRHNIKA MARJAN PEČAN
KO OTROKU IZBIRAMO IGRAČO...
Dobra igrača
Igra je otrokova osnovna dejavnost. V igri in z igro ima otrok priložnost za celovit razvoj - intelektualni, socialni, čustveni in motorični. Pogoj je seveda primerna igrača.
Kaj kupiti, kako izbrati dovolj dobro igračo, s katero bomo otroka razveselili in mu hkrati ponudili kakovostno igračo? Lani smo v Cankarjevem domu na Vrhniki pripravili razstavo DOBRA IGRAČA. Na razstavi so bile prikazane igrače po posameznih področjih otrokovega razvoja. Z razstavo smo skušali informativno pomagati staršem, otrokovim
vzgojiteljem, sorodnikom in vsem, ki bi radi podarili igračo.
Vemo, da so naše prodajalne založene z različno kakovostnimi igračami. Kupec se večkrat težko odloči in redki so prodajalci, ki bi znali ustrezno strokovno svetovati (namen igrače, starost, material in podobno). Nemalokrat v teh časih gledamo tudi na ceno. In prav je tako, kajti dobra igrača ni vedno najdražja igrača. Pri ministrstvu za zdravstvo, družino in socialno varstvo deluje posebna komisija (Komisija za oceno igrač), ki igračo oceni glede na več določil (zdrav-stveno-higienska ocena, peda-
Medvedek in barvice za prijatelje brez doma
UNICEF, ki skrbi za otroke po svetu, je pozval mednarodno javnost, naj priskoči na pomoč milijonu otrok, ki jih je prizadela vojna v Bosni in Hercegovini. V ta namen je UNICEF organiziral akcijo z naslovom TEDEN MIRU, in sicer prvi teden v novembru.
Akciji smo se pridružili tudi na Vrhniki. Društvo prijateljev mladine Vrhnika je v sodelovanju z Rdečim križem Vrhnika in Gasilsko zvezo Vrhnika ter občinskimi strokovnimi službami organiziralo zbiranje odej, toplih oblačil, čevljev, nogavic, jopic, igrač...
Po podatkih OO RK Vrhnika je v naši občini še vedno 325 beguncev s statusom razseljene osebe in 103 begunci
brez statusa. Od tega je 83 šoloobveznih otrok in 56 mlajših od 7 let.
Zbirno mesto je bilo na Občinski organizaciji Rdečega križa, Poštna 7B, in v gasilskem domu na Jelovškovi 3, otroci pa so darovano prinesli v svojo šolo oz. vrtec.
Po končani akciji so aktivisti zbrani material sortirali ter razdelili v vrečke UNICEF, ki so jih razdelili med begunske otroke.
Poleg materiala so občani lahko darovali tudi finančna sredstva, ki so se zbirala na ŽR ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE, Ljubljana: ž.r. 50101-678-45223 »za prijatelje brez doma«.
DPM Vrhnika
goško-psihološke kakovosti, primernost materiala in obdelave, starost otroka).
Po končanem postopku izdelka lahko podelijo naziv DOBRA IGRAČA z znakom, ki je odtisnjen na embalaži. Pomembno pa je, da je treba za tako igračo plačati nižji, 5% prometni davek in je igrača zato cenejša.
Ob vseh nasvetih, ki jih boste deležni v trgovinah, pri strokovnjakih in nenazadnje tudi na naši razstavi, pa imejte ob nakupu v mislih otroka, ki mu boste igračo poklonili. Vsak otrok je posebnost, njegovi interesi so lahko zelo specifični, lahko ima svoje majhne in velike želje, ima pravico do celotnega razvoja. Pokukajte v otrokovo zbirko igrač, prisluhnite njegovim željam, opazujte ga v igri. Morda se boste laže in bolje odločili.
MOJA IGRAČKA
Mnogi starši, še zlasti pa stari starši se včasih z nostalgijo spominjajo svojega otro-
štva in svojih igrač. Igrač ni bilo mogoče kupovati v trgovinah tako kot dandanašnji. Našle pa so se spretne roke, ki so otroku igračo izdelale kar doma. Nastajala je pred njegovimi očmi, kar je igrači dalo še poseben čar. Danes nam vsem primanjkuje časa, otrok je obdan s kupljenimi igračami, ob katerih se lahko začne tudi dolgočasiti. To je bil motiv, da bomo ob razstavi pripravili delavnico igrač z naslovom MOJA IGRAČKA.
Z otroki bomo iz papirja in odpadnega materiala izdelovali priložnostne igrače, ki jih bodo otroci lahko odnesli domov. O delavniških popoldnevih vas bomo obvetili s plakati.
V času razstave, ki bo od 30. novembra do 6. decembra, bo odprta tudi MALA TRGOVINA IGRAČ, kjer vam bodo naši proizvajalci ponudili kakovostno igračo. Vabljeni!
MILENA VIDOVIČ
HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI IN PIL NJE PRELESTI
To je naša domovina in delček te domovine je Vrhnika in »bela kakor nevesta se sveti na kolmu Sveta Trojica, razgleduje se po sončni ravni...«
Da, razgleduje se po sončni ravni in joka. Kadar je njen razgled umazan, teman. Jokala je tisto noč od 9. na 10. oktober, ko je gruča mladih ljudi uprizorila ob njenem vznožju peklenski ples. Razgrajali in popivali so, spraznili devet zabojev piva in steklenice razbili. Jutro je našlo ostanke ognja, devet praznih pivskih zabojev, kupe razbitih steklenic in poškodovane ključavnice na stranskih vratih cerkve.
Kdo so bili ti mladi ljudje, ne vemo. Morda ve policija, kateri so že okrog polnoči najbližji stanovalci javili, kaj se dogaja. Naslednji dan jih je o razgrajanju in poskusu vloma v cerkev obvestil tudi vrhniški dekan g. Božnar. Povedali so mu, da so bili obveščeni že ponoči in da
so ukrepali. Kako so ukrepali, ne vemo, vemo pa, da jim do 5 h zjutraj ni uspelo ukrotiti mladih podivjancev. Prosimo vrhniško policijo, če nas v prihodnji številki Našega časopisa obvesti, kako so ukrepali in kakšno globo so plačali fantje za, kaljenje nočnega miru, onesnaževanje okolja in poskus vloma v sakralni objekt.
Sv. Trojica se joka tudi nad kapelicami križevega pota. Okrog leta 1700 so jih pozidali naši dedje. Vendar nasilja, kakršnega doživljajo zadnja desetletja, menda prej niso doživele vseh 300 let. Pomazane, popisane, razbite kličejo na pomoč. Mojster Celarc jih prav zdaj vneto krpa in prekriva, a naslednji dan že najde nov
Cankar
napis ali razbito opeko. Najnovejši okras je kljukasti križ in napis v »čisti« nemščini: EINE REICH, EINE VÖLKER, EINE FÜHRER«. Tudi za te zlikovce ne vemo, kdo so.
Če bo kdo od teh mladih ljudi prebral te vrstice, naj pomisli, ali dela prav, ali ni to sramotno za Slovence? Tako majhen narod smo, osamosvojili smo se in postali država, čeprav majhna. Imamo vse možnosti, da postanemo elita med velikimi narodi. Imamo lepo, prelepo domovino. Mladi, naredite to domovino še lepšo. Namesto da razbijate dela naših dedov, jih pomagajte ohranjati. Poiščite smisel svojega življenja. Naredite ga kakovostnega,   in  vaše zabave
Kakor s trakovi so zvezane s cestami tu vasi; > cerkev je dvignila glavo prek streh,
z viška motri nehanje ljudi pod seboj,
ure jim meri in delo deli.
Župančič »Duma«
bodo postale drugačne, na nivoju.
Postanimo drugačni, posta-nimo elita.
Ančka Petkovšek
NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI OD 10. 9.1992 DO 19. 10.1992
SPLOŠNO
20/dvajseto/ SREČANJE MLADIH PESNIKOV SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJA KNJIGA 1 IN 2 VILENICA '92
FILOZOFIJA - PSIHOLOGIJA
ODLIKE SPRETNEGA TRGOVCA, SODOBNO POSPEŠEVANJE PRODAJE
Schutze, M.: Astrologija in erotika Singh, K.: Pot : Sant Mat
VERSTVO
Fuster, A.: Izbrani spisi 3 Zgodbe svetega pisma
DRUŽBENE VEDE
Becele, M.: Stanovanjska razmerja po novem
Buscher, C: Odkrijte svoje barve
Gjud, A.: Igra z gibi 3
Jenšterle, M.: Z argentinskimi Slovenci
Kavčič, B.: Delavci in upravljanje podjetij
Kavčič, B.: Kako se uspešno pogajati
Kneževič, A. N.: Spoznajmo jih... Švedi
Košir, T.: Zdravstveni zakon
Miklič, G.: Nova delovna zakonodaja
Papotnik, A.: Prvi koraki v projektno nalogo
Prijatelj, J.: Novo slovensko pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Ramovš, M.: Polka je ukazana
Strmčnik, F.: Problemski pouk v teoriji in praksi
Uhan, S.: Plačilni sistem v republiki Sloveniji
Zlobec, C: Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko
MATEMATIKA
Reba, M.: Jurček in Packarija
UPORABNE ZNANOSTI
Carluccio, A.: Gobe za sladokusce
Golob, R.: Kmetijska proizvodnja in izraba tal vasi Horjul
Hillier V.A.M.: Delovanje motornega vozila
Kovačevič, M.: Nevidna moč
Medved, D.: Trta življenja
Pokorrn D.: Gastronomija
Remic, M.: Šola uspešnega lova
Vardjan, F.: Kakteje
ARHITEKTURA - UMETNOST
Moškon, D.: Kako graditi lepšo hišo na Slovenskem
Šumi, N.: Po poti baročnih spomenikov Slovenije
JEZIKOSLOVJE - LEPOSLOVJE - LITERARNA VEDA
Debenjak D.: Veliki nemško-slovenski slovar
Doskočilova, H.: Meseca v morju ne ujameš
Grimm, W.: Tri peresa
Guillot, R.: Krokodil Takuman
Gunther, H. K.: Noč skušnjav
Herbert, Z.: Beli raj vseh možnosti
Jerovec, L.: Žaba na maslu
Kalan-Podreški, B.: Izbrano delo iz petih knjig
Kastner, E.: Mame ni doma
Košir, M.: Ženska pisma
Kunčič, M.: Od pastirčka do škofa
Mikeln, M.: Poročilo delovne skupine za uriniranje države
Paljetak, L.: Zvezda Danica
Pregarc, A.: Samohodec
Rudolf, F.: Lepa muca in lepi muc
Simonovič, I.: Punčka z grdimi lasmi
Sivec, I.: Ženin proti svoji volji
Springer, M.: Če si zaželiš nosoroga
Szyszkowitz, G.: Puntigam ali umetnost pozabljanja
Torkar, E.: Pripovedovalec
Torkar, I.: Satirični koledar
Vojskovič, M.: Ženski zaliv
Zorman, R.: S prstom skoraj v črno luknjo ali z avtoštopom... Zorman, R.: Mistrali 2-3-1 Štante, M.: Eden je ta svet
ARHEOLOGIJA - DOMOZNANSTVO - ZEMLJEPIS
Žigon, T.: Grad Haasberg in knezi Windischgraetz
Berzelak, S.: Vodnik po Mislinjski dolini
Cevc, A.: Bohinj in njegove planine
Jereb, O.: Podlipska dolina
Mauri B.: Geografija zemljišča v k.o. Podlipa
DOBIMO SE NA MIKLAVŽEVEM SEJMU!
»Brž ko je nastopil Miklavž kot dobrotnik otrok, ki so od njega pričakovali in prejemali darila, se je številnim semnjem, ki so se že dotlej vrstili skozi vse leto, zdaj pridružili še Miklavžev sejem. Tak sejem je bil svoje dni po vseh večjih krajih na deželi in seveda tudi v Ljubljani...«
Tako je zapisal dr. Niko Ku-ret v knjigi »Praznično leto Slovencev«, mi pa lahko dodamo, da smo na Vrhniki ponovno oživili MIKLAVŽEV SEJEM letos že drugo leto, in sicer bo od 1. do 6. decembra vsako po-
poldne na Trgu K. Grabeljška. S sejmom želimo popestriti ad-ventni čas in praznični december, zato vabimo k sodelovanju in prodaji na stojnicah.
Prednost bodo imeli izdelki iz lesa, gline, usnja, blaga, domače in umetne obrti in drugi estetski uporabni predmeti in izdelki, primerni za prodajo, vezani na vrhniško in notranjsko okolje, dejavnost, ustvarjalnost in izdelovalce.
Imenovani odbor bo izmed prijavljenih izbral 10 do 15 udeležencev  razpisa in pisno obvestil o izboru.
jih
Za prodajo na stojnicah bo treba plačati denarni prispevek, in sicer v skladu s pogoji pravilnika o prodaji in bo namenjen stroškom organizacije.
Prijave pošljite do 20. 11. 92 na naslov: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA, Tržaška 25, tel. 753-648, kjer boste dobili tudi druge informacije.
NASVIDENJE NA SEJMU - KOT PONUDNIKI SVOJIH IZDELKOV ALI KOT OBISKOVALCI!
Zveza kulturnih organizacij in Slovenski krščanski demokrati Vrhnika
PRIJAVNICA za prodajo na MIKLAVŽEVEM SEJMU:
Ime in priimek:.
Organizacija
tel. in naslov
Izdelki za prodajo: Cena artikla od
do
Datum:
Podpis:
8
OKTOBER 1992
NAŠ ČASOPIS
OCENJEVANJE TRGOVIN
PODELITEV BLAGAJANE IN OSATA
Leto 1993 bo leto turizma. Vrhniško turistično društvo si že zdaj prizadeva za prijaznejši videz našega kraja. Sem sodi tudi akcija ocenjevanja trgovin, ki je potekala v poletnih mesecih. Z razglasitvijo rezultatov, ki jo je spremljal kulturni program, so jo 15. oktobra sklenili v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
V prvem delu programa je nastopila Ljoba Jenče iz Cerknice, svobodna umetnica, po-ustvarjalka in zbirateljica ljudskih pesmi. V programu, ki ga je poimenovala »Ljudska pesem poje v meni«, je predstavila in zapela ljudske pesmi iz različnih delov naše dežele. Njena gostja je bila Karolina Leskovec iz Dragomerja, ki si je s svojim petjem prislužila še posebej buren aplavz. Za glasbo pa je poskrbela Andreja Menart, študentka iz Logatca, ki je zaigrala na citre.
G. Tomaž Grom, predsednik Turističnega društva Blaga-jana, je najprej spregovoril nekaj besed o njihovih prizadevanjih, nato pa dobitnikom blaga-jane izročil diplome. Prejele so jih trgovine Pico Sinja Gorica, Zlato runo, Cvetličarna Kar-
		
	¿Ja!	J
		
		
m.
Lep in nepozaben večer ljudskih pesmi sta predstavili Karolina Leskovec iz Dragomerja in Ljoba Jenče iz Cerknice. Še poseben aplavz je požela »domačinka« Karolina s svojimi hudomušnimi in veselimi ljudskimi pesmimi. Gotovo pa je, da kot Vrhničani ne poznamo marsikaterega »skritega« domačega ljudskega umetnika.
men, Boutique IUV in Delika-tesa Kmetijske zadruge.
Če blagajana pomeni pohvalo in nagrado, pa je osat bo-dička, ki ni strupena. Oba imata enak namen vzpodbuditi k (še) boljšemu delu. Upajmo, da bo to sporočilo doseglo tudi
Predsednik Turističnega društva Tomaž Grom podeljuje blagajana trgovini PICO iz Sinje Gorice.
dobitnike osata, ki jih na podelitev ni bilo. To sta Mlečna trgovina Kmetijske zadruge in podjetje Mercator, ki so mu osat prisodili za vse njegove trgovine na Vrhniki.
Obe diplomi je oblikovala Lučka Selan, katere slike so bile ob tej priložnosti razstavljene v avli Cankarjevega doma. Po končanem programu so izžrebali še glasovnice, s katerimi so občani sodelovali pri ocenjevanju.
Prireditev je spremljala še razstava pletarskih izdelkov Pepce Gradišnik in izdelkov iz ličkanja Katarine Rus, ki jo je uredila Milka Erbežnik. Prireditelji tudi niso pozabili na domače dobrote, s katerimi so obiskovalce pogostili ob koncu programa.
Naslednja akcija vrhniškega turističnega društva bo ocenjevanje trgovin. Kdo in kdaj jih bo ocenjeval, pa niso hoteli povedati.
Darinka Koderman
Dan starejših občanov v Gonarsu
18. oktobra so v Gonarsu, našem pobratenem mestu v Italiji, praznovali starejši občani - upokojenci. To je dan, ko župan mesta Gonars povabi vse starejše občane na kulturno-zabavno prireditev. Tako starejši ljudje vsaj en dan pozabijo na tegobe in težave ter se poveselijo in pokramljajo med seboj.
Prireditve sta se udeležili tudi delegaciji Društva upokojencev Vrhnike in Skupščine občine Vrhnika.
Tako so delegacijo Upokojencev sestavljali predsednik Matija Turšič in člani predsedstva Polde Nadlišek, Justi Babic, Urban Žirovnik in Julka Fortuna, delegacijo skupščine pa Vinko Tomšič, prevajalka Emanuela Molek in Simon Se-Ijak (Naš časopis).
Delegacija je v Gonarsu najprej položila venec na kostnico, kjer so pokopane žrtve koncentracijskega taborišča. Nato je bil sprejem pri županu mesta, kjer so vse seznanili s programom celodnevnega obiska. Poleg župana je delegacijo sprejela še predsednica njihovih starejših občanov in ministrica, ki je v vladi zadolžena za zdravstvo, socialo in upokojence. Po skupni udeležbi maše se je ob 13. uri pričela kulturno-zabavna prireditev v njihovem večnamenskem domu, kjer je tudi vrtec.
V preprostem in zelo živem programu so se starejši občani resnično zabavali in sprostili. Program je pripravila skupina mladih domačin umetnikov, ki ljubiteljsko pripravijo marsikatero prireditev, predvsem na osnovi načina življenja v Gonarsu in širši Julijski krajini. Vedeti moramo, da so to starejši, preprosti ljudje, ki so vso svojo življenjsko energijo uporabili v delu z zemljo ali v manjših podjetjih.
Najbolj zanimivo pa je postalo ob srečelovu in obvezni tomboli. Kar precej daril so zbrali prireditelji od raznih domačih obrtnikov, podjetij, zasebnikov in ustanov. Se poseben aplavz pa je doživel župan
Gonarsa, ki je vse navzoče pozdravil, zaželel dobro počutje in predstavil delegacijo z Vrhnike.
V imenu delegacije je starejše občane nagovoril Vinko Tomšič ter jim sporočil pozdrave in zaželel še nadaljnje večkratno veselo druženje vseh občanov občine Vrhnika.
Ob tem so starejši občani Gonarsa povedali, da bi v letu 1993 obiskali Vrhniko ter si ogledali lepote Slovenije, seveda z mislijo, da bi vrhniški upokojenci obisk vrnili ter si ogledali Gonars z okolico. Lep večer je hitro minil, vsaj za nas, ki smo se morali vrniti na Vrhniko. Še dolgo smo mislili na prireditev, ki je izzvenela spontano in skromno, pač tako kot živijo starejši ljudje v Gonarsu.
S. S.
Župan Gonarsa pozdravlja in predstavlja delegacijo občine Vrhnika.
Pogled na kostnico v Gonarsu.
Skupna delegacija je položila venec na skupno grobnico žrtev taborišča.
JESEN
Mrzel piš liste nosi, vsepovsodi jih raztrosi. Rdeči, rjavi in rumeni poleti so bili zeleni, zdaj pa kakor v čarovniji vsi so barve spremenili.
Le kdo je ta čarovnik, ki barve je spremenil, ki sadje je pobarval in dež nam je prinesel?
Ta naivna, neugnana jesen je, naša stara znanka. Vsako leto z barvami se igra, in pobarva vse, kar da se.
Rdeča njena je najljubša barva, z njimi naša jabolka obarva. Jaz pa jem jih in se smejem, ko debele hruške štejem.
Nina Stanonik. 5. a.
LETO TURIZMA V SLOVENIJI
Turistično društvo Vrhnika se pridružuje akciji »Leto 1993 je leto turizma v Sloveniji«.
Predlagamo, da se v gibanje uvrstite tudi vi. S svojimi predlogi se vključite v širjenje naše turistične ponudbe. Predlagajte gostinske storitve, spominke, razstave, izletni-štvo itn. Vaše predloge pošljite ali oddajte osebno na:
TURISTIČNO DRUŠTVO VRHNIKA INFORMATIVNI BIRO CANKARJEV TRG 4 61360 VRHNIKA
ORGANIZATORJEM PRIREDITEV
V turističnem letu 1993 bomo pospešili dejavnosti na območju občine Vrhnika. To bomo dosegli le z dobrim sodelovanjem, da se bomo ognili »pokrivanju« raznih prireditev na isti dan in isto uro. To pomeni boljšo udeležbo in večjo finančno učinkovitost prirediteljev.
Prosimo, da vsi, ki nameravate v letu 1993 organizirati kakršnokoli prireditev, sporočite koledar teh prireditev. Z njim se bomo vključili tudi v koledar prireditev Slovenije.
Za uresničitev navedenega je nujno, da nam najkasneje do 30. novembra 1992 pošljete podatke o:
a) vrsti prireditve
b) datumu in kraju prireditve
c) organizatorju
d) povezovalni osebi za koordinacijo (naslov, telefon).
Podatke pošljite na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO VRHNIKA INFORMATIVNI 0IRO CANKARJEV TRG 4 61360 VRHNIKA
S SVETOVNEGA PRVENSTVA V MEŠANJU PIJAČ V KANADI
Četrti z zeleno Slovenijo
Od 7. do 14. oktobra je bilo v Torontu v Kanadi svetovno prvenstvo v mešanju pijač. Že poleti je bilo znano, da bo naš barman Aleš Ogrin kot prvak Republike Slovenije nastopil na tem tekmovanju. Začele so se priprave - vizumi, obleke, avionske karte in izmisliti si je bilo treba pijačo, s katero bo nastopil na tekmovanju. Re-cepturo omenjene pijače je bilo treba že dva meseca pred tekmovanjem dostaviti na bar-mansko društvo Slovenije. Ti so potem recept posredovali naprej v Kanado. Ta pijača se imenuje »ZELENA SLOVENIJA«. Petega oktobra se je zbrala kompletna ekipa v »Botru« na Vrhniki. Na tiskovni konferenci je predsednik bar-manskega društva Dušan Vr-tovec podal še nekatera pojasnila, nato smo se po družabnem večeru poslovili od prisotnih Vrhničanov in od domačih.
Potovali smo s kombijem do Munchna in potem z letalom preko Londona v Toronto. Na letališču sta naša barmana Anica in Miran ugotovila, da njihova kovčka z barmansko opremo nista prispela. Pozanimali smo se pri agenciji "British Airways«, kaj je s kovčki. Ugotovili soL da sta ostala v Munchnu. Že drugi večer so ju dostavili v hotel Skyland, kjer smo stanovali, in tu je tekmovanje tudi potekalo.
Drugi dan se je začel kongres. Udeležili so se ga naši trije predstavniki. Kongres je trajal 2 dni. Večerje in coctail partije, ki so nam jih pripravljali sponzorji oziroma predstavniki znanih svetovnih podjetij - proizvajalcev pijač, kot so: Balantines, Vodka, Finlandia, Vodka Smirnof, Caliano, Con-treu in še nekaj južnoameriških proizvajalcev.
Eden od teh večerov Gali-anam je bil za nas zelo uspešen, saj je naša barmanka Anica Oblak z osvojitvijo prvega mesta prejela kovček z barmanskim priborom. Ostali
pa so s skandiranjem Slovenija! Slovenija!... preglasili vse otale in s tem pomagali naši Anici.
Po protokolu tekmujejo tudi predsedniki društev. Tako je vseh 30 predsednikov nastopilo na tekmovanju. Naš Dušan je bil določen za vodjo tekmovanja in zato je namesto njega mešal barman Miran, ki je osvojil 15. mesto.
V rokah imamo še enega aduta, smo si rekli! Tako je naš Aleš Ogrin, ki je prvič tekmoval za našo mlado državo Slovenijo, s 4. mestom na svetu častno opravil svoje delo.
Vsi veseli smo do jutranjih ur proslavljali Alešev uspeh. Sponzorji so nam omogočili tudi ogled Niagarskih slapov. Tega čudovitega naravnega pojava se ne da opisati, pač pa ga je treba videti. Lepo je bilo.
V nedeljo smo se odpravili na izlet po Torontu. Mesto smo si ogledali iz najvišjega stolpa na svetu.
Zadnji dan pa smo bili na večerji pri našem rojaku Ivanu, ki je doma iz Maribora. Povedal nam je, kako je pred leti kupil jugoslovansko ladjo JADRAN, jo odpeljal v Toronto in tam zasidrano preuredil v restavracijo. Restavracija se imenuje »CAPTAIN JOHN« in je ena najbolj znanih restavracij v mestu.
Pripovedoval nam je, kako je kot 17-letni deček prišel v to deželo. Delati je začel kot po-mivalec posode v nekem hotelu in kako je potem napredo; val. Na koncu smo mu izročili propagandni material turističnega društva z Vrhnike in Bleda. Obljubil nam je, da ga bo odnesel v klub, kjer se zbirajo Slovenci in ga tam razdeli' rojakom, ki živijo in delajo v tem mestu.
Poslovili smo se. Stal je na palubi in mahal z roko, ko smo se basali v taksi.
PIŠE«
Med desetčlansko ekipo sta tudi Aleš Ogrin, kot tekmovalec, in Franc Pišek kot delegat.
KOTIČEK, KI GA PRIPRAVLJAJO V DOMU UPOKOJENCEV NA VRHNIKI
Pozdravljeni! Spet je mesec naokrog, pa poglejmo, kaj se je v tem času dogajalo pri nas.
KRONIKA DOGODKOV
Proti koncu septembra smo imeli pravo trgatev. Naša stanovalka Tončka Petelin, ki je vzgojila trto, je zapisala takole:
»Prišla sem v Dom leta 1986, avgusta meseca. Čez eno leto sem začela misliti, da bi obdelovala vrt. Posadila sem kamilice, krompir, čebulo, česen, solato, pa tudi na rožice nisem pozabila.
Kar na robu zagledam trto, ki je imela odrastek in še nekaj vršičkov. Pustila sem jo še dve leti, da se je razrasla v štiri vrhove.
Naslednje leto sem zaprosila sorodnika, da je uredil »grušt« tako, da je rasla navzgor, da se ni plazila po tleh.
Prejšnji hišnik Nace mi je povedal, da je sam zasadil to trto.
No, sedaj se je razrasla in razširila na vse strani, da me zelo veseli.
In še nekaj se je dogajalo 22. 9. 1992, da smo imeli veselo trgatev. Bilo nas je kar veliko in smo tudi zapeli, pa zavriskali, samo sladkega vinca še ni bilo. Grozdje smo kar pojedli, saj nas je veliko.
Nazdravili bomo pa na Martinovo.«
V septembru smo se zbrali na praznovanju rojstnih dni, kar organiziramo vsake tri mesece.
V oktobru so svoje sokra-jane obiskale članice Odbora društva upokojencev iz Borovnice skupaj s pevkami pevskega zbora istega društva. Vse Borovničane, pa tudi druge, ki so prišli pogledat, čemu takšen živžav, so postregle s priboljškom (posebno domači flancati so bili slastni!).
Potem so zapeli prav vsi in peli, peli vse popoldne.
To bi bilo zaenkrat vse. Lep pozdrav!
Vera
VOŠČILO
V novembru bo naša stanovalka Katarina Hančič iz Logatca praznovala 100. obletnico. Želimo ji vse najboljše!
O RAZVOJU
NAŠEGA DOMA
Dom upokojencev Vrhnika, katerega začetki delovanja segajo več kot pet desetletij nazaj, ima zelo pestro zgodovino. To lahko sklepamo že iz podatka, da se je zmogljivost 20 mest, kolikor jih je bilo leta
1935 po večkratnih selitvah, zidavah, dozidavah in adaptacijah, povečala na 223 mest. Skupno imamo sedaj na voljo okoli 6.000m2 notranje površine, ki je uporabljena za tele namene: enoposteljne sobe (44), dvoposteljne sobe (82), triposteljne sobe (5), predsobe, sanitarije (72), kopalnice (12), hodnike, stopnišča in dvigala, čajne kuhinje (11), dnevne sobe z balkoni oz. terasami, kuhinjo z jedilnico, pralnico in likalnico, shrambo in skladišče, kotlovnico, ambulanto, prostor za fizioterapijo, knjižnico in pisarne.
Za gradnjo doma so sredstva v okviru sklada za gradnjo stanovanj in domov za upokojence pri SPIZ združile občine: Vrhnika, Cerknica, Logatec in tudi Ljubljana. Trenutno je zasedenost doma taka:
občan Vrhnika 98
Logatec 33
Cerknica 62
Ljubljana 28
druge občine 10
Dom upokojencev Vrhnika v času svojega delovanja ni doživel le sprememb glede velikosti, ampak je enako velike in pomembne spremembe doživel tudi na področju vsebine dela. Če vzamemo za primerjavo leto 1976, je bilo od tedanjih 113 stanovalcev 57 oseb bolnih oziroma potrebnih pomoči in postrežbe, kar je 50 odstotkov stanovalcev. Petnajst let pozneje - leta 1991 pa je bilo 86,5 odstotkov stanovalcev, ki so bili polpremični ali nepremični oziroma drugače prizadeti, da so bili potrebni nege in pomoči pri opravljanju večine ali vseh življenjskih funkcij (191 oseb). Pri tem naj poudarimo, da je tako v vseh slovenskih domovih, ki jih je 48 in imajo na voljo 12.000 mest. Podatki Skupnosti socialnih zavodov R Slovenije za leto 1991 kažejo, da je v povprečju prek 90% stanovalcev domov
potrebnih zdravstvene nege ter tuje pomoči in postrežbe. To pomeni, da razlogi, da se nekdo odloči za preselitev v dom, že dolgo časa niso več socialni, ampak predvsem zdravstveni. Nasploh so domovi podaljšana roka bolnišnic, saj kar precej oseb pride v dom po končanem zdravljenju v bolnišnici.
Dom upokojencev Vrhnika je po Zakonu o socialnem skrbstvu iz leta 1979 ustanovljen kot splošni socialni zavod, ki sprejema v stalno ali občasno oskrbo osebe, ki zaradi starosti, telesne ali lažje duševne prizadetosti oz. bolezni ali drugih posebnih okoliščin ne morejo ali ne želijo živeti sami ali v družini.
V domu je zaposlenih 75 delavcev, od tega največ v dejavnosti zdravstvenega varstva in nege, kar 41 delavcev ali 55 %. Drugi pa delamo v kuhinji, pralnici, službi za čiščenje in vzdrževanje ter v upravi z računovodstvom, ekonomsko in socialno službo.
Financiranje teh storitev je urejeno tako, da socialnoskrb-stvene storitve plačujejo stanovalci sami s pokojnino ali s pomočjo svojcev. Tistim, ki nimajo pokojnine ali drugih lastnih prejemkov oz. jih nimajo dovolj, plačuje oz. dopla-čuje k oskrbnini občina. Zdravstvene storitve pa poravnava po svojih zmožnostih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Prilagajanje omenjenim spremembam je trajalo kar nekaj časa. Potrebne so bile namreč spremembe v kadrovski sestavi, v opremi ter seveda v metodah in organizaciji dela v zavodu. Pa o tem bolj podrobno kdaj drugič!
Dom postaja institucija, ki
skuša tudi tistim, ki so jih telesne moči zapustile, omogočiti življenje, dostojno človeka. V našem domu, kjer je pov prečna starost 75 let, stanovalcev omogočamo ohranjanje nekaterih navad, ki so značilne za življenje v lastnem domu. Tako lahko ves dan sprejemajo obiske svojcev in znancem in sicer vse dni v tednu, imajo prost izhod in vrnitev v dom, ohranijo svoj način oblačenja, svoje hobije, sobo uredijo po svojem okusu ipd.
Ker pa se iz že navedenih razlogov - slabša gibljivost - večina naših stanovalcev ne more udeleževati prireditev zunaj, raznovrstne prireditve pri-peljamo v hišo. Zlasti po dograditvi prizidka v letu 1984, ko smo dobili velike dnevne prostore, so se pojavile dobre možnosti za najrazličnejše prireditve in dejavnosti v okviru delovne terapije. Vsi zaposleni si prizadevamo, da bi stanovalci pozabili na bolezen in se vključili v razne aktivnosti, ki so organizirane v domu. Dejavnosti se vrstijo vse leto in so prilagojene potrebam in interesom naših stanovalcev ter letnemu času.
Ena takih dejavnosti je tudi vsakoletna razstava del naših stanovalcev. Letošnja razstava bo odprta od 24. novembra do konca meseca. V soboto, 28. novembra, pa vabim svojce in prijatelje naših stanovalcev na tretje srečanje. Lahko si boste ogledali razstavo in delovne ter bivalne prostore, lahko pa se boste pogovorili tudi z delavci o vsem, kar vas zanima.
Nasvidenje torej konec novembra!
Nada Žnidaršič
OSNOVNA ŠOLA LOG-DRAGOMER
Kemiki osnovne šole Log - Dragomer zopet uspešni
Preteklo šolsko leto so člani dodatnega pouka kemije iz osmega razreda osnovne šole Log-Dragomer dosegli zavidljive uspehe na tekmovanjih v znanju kemije in v raziskovanju.
Tako kot že lansko šolsko leto so se tudi letos odločili za raziskovalno nalogo, in sicer nadaljevanje lanske. Idejo jim je dala inž. Andreja Hodnik z Biotehniške fakultete, s katero so že lani sodelovali pri analizi substratov v tleh različnih vzorcev prsti.
Zopet so se sestali s strokovnjaki tovarne usnja na Vrhniki, saj bi nadaljevali z analizami in poskusi z blatom čistilne naprave. Inž. Barbka Klemene in gospa Margit Igl sta bili pripravljeni pomagati in svetovati. Nalogo so zasnovali in pričeli z delom. V tovarni usnja so vzeli odpadno blato in ga dali za dva meseca kompostirati v dveh izvedbah. Prvi primer kompostiranja je bilo blato samo, drugi primer pa mešanica blata in lesnih oblan-cev. Kompostiranje je potekalo
v prostoru pri kurilnici. Vsak dan sta Barbara Sigulin in Maja Konjar merili temperaturo vzorcev in določali pH. Tedensko so kontrolirali vlago in pH v laboratoriju IUV Vrhnika pod vodstvom gospe Igl in Klemene. Analitika sta bila Marko Brumat in Miha Černetič, ki sta delo opravljala že kot prava strokovnjaka in navdušila s svojim zanimanjem in znanjem kemije.
Če je vlaga padla pod nor-malo (60%), sta Barbara in Maja vsak substrat tedensko navlažili in premešali. Tako so hitreje potekali procesi kompostiranja z bakterijami razpadanja organskih snovi. Vsakih štirinajst dni pa je celotna skupina »dodatnikov« - mladih raziskovalcev pripravila z nastajajočimi komposti biotest z vrtno krešo in ugotavljali so indeks kalivosti. Ob tem so ocenili, v kolikšni meri je substrat še toksičen in tako neuporaben kot gnojilo. Kajti v raziskovalni nalogi je šlo predvsem za to, da bi ugotovili, ali je kompostirano blato čistilne
naprave IUV uporabno kot gnojilo.
Po dveh mesecih so analize pokazale, da je kompostiranje že končano, ker se je tudi pH normaliziral. (pH = 7.25) Miha in Marko sta opravila v laboratoriju IUV Vrhnika končne analize nastalih substratov, primerjala sta jih z rezultati ne-kompostiranega blaga. Opravila sta analizo vsebnosti masti (aparatura za ugotavljanje masti z etrom), dušika po Kjelda-hlu, sušine, količine organskih snovi (žarine) in pH. Analize sta izvedla v več ponovitvah, da sta dobila točen rezultat. Ugotovila sta, da vsebuje kompost dušik, natrij, železo, fosfor in krom, ter hranilne snovi, ki bi bile dobrodošle za rast rastlin. Kromove spojine sta pripravila do razkroja in jih odnesla na Biotehniško fakulteto, na oddelek za pedologijo in prehrano rastlin (Agronomija), kjer so s pomočjo atomske absorb-cijske spektroskopije ugotovili vsebnost kroma.
Analizam so sledili lončni poskusi-rastni testi. Mladi raziskovalci so posejali tržaški so-latnik v lončke iz PVC/ 1000 cm3.
Lončki so vsebovali enako količino prsti, razlike so bile le v odmerkih substratov-kompo-stov. Vsak vzorec je imel več ponovitev zaradi natančnosti končnih ugotovitev. Tržaški solatnik je kmalu vzkalil in kali-tev je bila uspešna. Tedensko so raziskovalci merili višino poganjkov, število poganjkov, barvo listov. Kmalu so ugotovili, da jim rastline tik nad zemljo propadajo in tako močno, da kmalu ne bi bilo pridelka. Posvetovali so se z inž. Ka-duncem iz Biotehniške fakultete, ki je navedel možnost propadanja zaradi nedozorelo-sti komposta in zaradi s tem v zvezi nastajajočega amoni-aka, ki je mlade rastlinice izničil.
Posejali so oves in pšenico. Obe rastlini sta hitro kalili in tudi nadalje uspešno rastli. Pridelek je bil dober.
Ugotovili so, da žita substrate bolje prenašajo. Po končanih opazovanjih, po pobranem pridelku in končnih analizah so raziskovalci podatke računalniško obdelali in izdelali grafe za nalogo. Vsa merjenja, opisi opažanj, rezultati so oblikovali nalogo s preko sto stranmi.
Tako pripravljena knjiga-na-loga »Kompostiranje odpadnega blata čistilne naprave industrije usnja Vrhnika in možnost njegove uporabe?« je bila poslana na tekmovanja: »Gibanje znanost mladini« in »Zaupajmo v lastno ustvarjalnost«.
Naloga je bila na obeh tekmovanjih zelo visoko ocenjena
in edina celoletna, raziskovalna v pravem pomenu besede. Miha in Marko sta jo predstavljala brezhibno, saj sta delala sama in se ni bilo treba nič posebej učiti. Pri predstavitvi naloge so mladi raziskovalci (19 jih je bilo) pripravili še poster s celotnim potekom naloge, Marko pa je tudi celotno delo posnel s kamero in oblikoval video posnetek (30 minut).
Tako so mladi raziskovalci dobili tri državna priznanja v znanju kemije in za raziskovalno nalogo v »Gibanju znanost mladini« in 19 priznanj v gibanju »Zaupajmo v lastno ustvarjalnost« ter že drugič nagradno potovanje v Salzburg in München. Razglasitev rezultatov je bila v hotelu Slon v Ljubljani.
Mladi raziskovalci bi se radi
zahvalili gospe Margit IGL in gospe inž. Barbki KLEMENC iz IUV Vrhnika, inž. Andreji HODNIK z Biotehniške fakultete v Ljubljani, občini Vrhnika, oddelku za raziskovanje, za finančno pomoč, gospodu ravnatelju Lovru NOVINŠKU za razumevanje in vsem drugim, ki ste pripomogli k njihovemu uspehu.
Posebna zahvala velja Industriji usnja za dano nagrado. Denarna sredstva bodo raziskovalci uporabili za ogled urejenih deponij in čistilnih naprav na avstrijskem Koroškem.
Celoten projekt in delo je vodila gospa Tonka Permoser Žvab, učiteljica kemije in biologije na osnovni šoli Log-Dragomer.
Raziskovalna skupina kemije osnovne šole Log-Dragomer
V oktobru je Zveza častnikov in podčastnikov Vrhnike za svoje člane organizirala usposabljanje v streljanju z avtomatsko puško in pištolo. Streljanje je bilo na strelišču Bloška planota. Za dobro pripravo in organizacijo strelišča so poskrbeli Območni štab TO Logatec, Učni center Vrhnika in Oddelek za obrambo Vrhnika.
Nekoliko slabo vreme je zmanjšalo udeležbo navzočih na 50 častnikov. Po analizi je bil uspeh streljanja zadovoljiv kljub iemu, da več let ni bilo organiziranega samega streljanja. Po razgovorih z nekaterimi udeleženci smo se seznanili, da si častniki in podčastniki že??jo večkrat takšnega usposabljanja, kjer se seznanijo z novejšim orožjem in preskusijo v delu
2 nJim- S. S.
10
OKTOBER 1992
NAŠ ČASOPIS
POGOVOR Z EVO ŠKOFIČ-MAURER
Zasvojena s cirkusom
V okviru prireditev ob tednu otroka v začetku oktobra se je v Cankarjevem domu na Vrhniki zvrstilo več nastopov ar-tistke Eve Škofič-Maurer. Vrhniškim osnovnošolcem se je predstavila s točkama ples ciganke in lik klovna, Blaž Jur-jevčič pa je odigral nekaj svojih priredb glasbenih tem iz filmov in TV nadaljevank.
Eva Škofič-Maurer je hči pisateljice in pesnice Neže Ma-urerjeve. Otroštvo je preživela na Brezjah pri Dobrovi. Rada ima morje. Ko je - že vpisana v gimnazijo - nekje prebrala, da so štipendije na pomorski šoli v Piranu še na voljo, je pobrala dokumente in se odpravila tja. Toda mornarka ni nikoli postala. Nekaj je bilo še močnejše: želja, nastopati v cirkusu. Tako se je s šestnajstimi leti vpisala na Državno šolo cirkuške in estradne umetnosti v Moskvi, zdaj pa študira režijo na Akademiji za glasbo, film in gledališče v Leningradu.
V odmoru med nastopoma sva poklepetali v garderobi; sredi kupa uhanov, zapestnic, ciganskega krila in rute, klov-novske lasulje, velikih mikrofonov.   Oblečena  v mamino
IZŠEL JE KOLEDAR ZA LET01993 -NAJDBE V LJUBLJANICI
MIRO POTOČNIK iz Ljubljane se ukvarja s podvodno fotografijo in arheologijo. Na področju vrhniškega dela Ljubljanice je našel dragocene in zanimive predmete naše zgodovinske preteklosti in jih v umetniški fotografiji predstavil kot koledar za leto 1993. KOLEDAR JE ŽE NATISNJEN, NAROČITE PA GA LAHKO PO TELEFONU 572-870, g. MIRO POTOČNIK, LJUBLJANA, PLEŠI-ČEVA 43.
Cena koledarja je 390 SIT. Na ogled je v Cankarjevem domu na Vrhniki, Zveza kulturnih organizacij, tel. 753-648.
spodnje krilo, bratovo pižamo in čisto pravi klovnovski frak, toda brez maske na obrazu, je pripovedovala o sebi. Tole je zapis, ki je nastal ob tem.
- Si res hotela postati mornarka?
- Da, tedaj sem imela trden namen iti na morje, čeprav si danes tega ne znam predstavljati. Vendar sem vedno hotela biti nekaj posebnega. Takšna, kot sem bila takrat, bi mogoče to tudi zares zmogla.
- In kdaj se je potem življenje zasukalo?
- No, ves čas sem imela še nekaj za bregom. Odkar je Ljubljano obiskal moskovski cirkus - to je bilo, mislim, ko sem bila v osmem razredu - sem že zbirala dokumente, poizvedela, kje so, in se pripravljala na odhod v Moskvo. Po prvem letniku pomorske šole sem celo odpotovala v Rusijo, da bi si vse skupaj pobliže ogledala, po drugem letniku pa sem tja tudi zares odšla.
- Odločila si se torej že zelo zgodaj.
- Da, pravzaprav že takrat, ko sem bila prvič v cirkusu. Imela sem štiri leta. Takrat bi najrajši šla kar z njimi. A me mama seveda ni pustila.
- Kairo pa je to sprejemala pozneje?
- Nekoč mi je priznala, da nikoli ni bila posebej navdušena nad mojim odhodom. Re-
kla mi je: Če to zares hočeš, si vse potrebno tudi sama uredi. Ni mi niti pomagala niti nasprotovala.
- Kaj je torej tvoj poklic?
- Artistka sem. Imam diplomo artista v specializaciji cirkuške estrade in klovnade.
- To je bila srednja šola?
- Nekakšna srednja poklicna. Tudi študij režije v Leningradu nadaljujem v isti smeri.
- Danes smo videli dve tvoji točki: ples ciganke in lik klovna. Nastopaš še s katero drugo?
- V glavnem predstavljam ti dve. Že štiri leta. No, še tretja točka je; španski ples, ki sem se ga pred kratkim učila v Španiji. Pripravljam pa še nekaj drugih, vendar je vprašanje, kdaj bom imela nekaj mesecev časa, da bom šla v Moskvo in jih naštudirala.
- Tukaj ni mogoče vaditi?
- Je, toda v Moskvi imam svojega režiserja, ki pozna moje cirkuške veščine in sposobnosti.
casa prezivis oziroma Lenin-
- Koliko v Moskvi gradu?
- Praktično vse leto. Doma sem približno tri mesece poleti in mesec pozimi. Če opravim vse izpite v rednem roku, seveda. Drugače pa se ta čas skrči na dva meseca oziroma dva tedna.
USTVARJALNE URICE
Za otroke, ki niso vključeni v VVO
Vabimo obiskovalca, kije pozabil denar v knjigi, da se
oglasi v Cankarjevi knjižnici:
Že drugo leto smo v Župnijskem vrtcu Vrhnika organizirali ustvarjalne dejavnosti za otroke od 2 do 7 let, in sicer vsak ponedeljek od 16. do 18. ure. Začnejo se 1. septembra in končajo s 1. junijem. V tem času ni dodanih verskih vsebin zato, da bi bile dostopne širšemu krogu otrok.
Potekajo takole: Najprej se igramo kakšno rajalno ali gibalno igro. Potem telovadimo, včasih tudi ob orodju, sledi
CANKARJEVA KNJIŽNICA VAS VABI
V Cankarjevi knjižnici na Vrhniki in njeni enoti v Borovnici je živahno vse leto. Občani si po zaslugi sponzorjev lahko brezplačno izposojajo knjižno gradivo V otroškem oddelku mladi lahko gledajo filme in se igrajo.
V knjižnici so na voljo tudi kasete video kasete in CD plošče. V oktobru pa smo pričeli še z drugimi oblikami dela z mladimi bralci. Tako bodo URE PRAVLJIC za otroke, stare o"i štiri do šest let, v Borovnici vsak PONEDELJEK, na Vrhniki pa vsak ČETRTEK.
Za učence osnovnih šol bo enkrat mesečno javno žrebanje LITERARNE UGANKE, vezane na aktualen dogodek.
V knjižnici v Borovnici bosta tečaja angleščine in nemščine, ob TORKIH bo LIKOVNA, vsak PETEK pa KUHARSKA DELAVNICA. Le-ta je bila lani z navdušenjem sprejeta. Na
eno od delavnic so povabili tudi starše, ob koncu šolskega leta pa so svoje izdelke prikazali na zelo prikupni razstavi. Prav to delo ima izreden pomen pri navajanju otrok na uporabo literature, ker je uspeh viden takoj.
Nadaljevali bomo tudi s čital-niškimi večeri; prvi bo 20. novembra, na programu bodo odlomki iz POPOTNIH DNEVNIKOV Paola Santonina. PRIČAKUJEMO VAS! BOSTE PRIŠLI?
URE PRAVLJIC V NOVEMBRU: 5. novem.: PEKARNA MIŠMAŠ 12. novem.: ČE SI ZA-ŽELIŠ NOSOROGA 19. novem.: VELIKI IN MALI ZAJEC 26. novem.: O DEDKU IN MEDVEDKU
Portret Eve Škofič-Maurer kot ciganke v enem izmed plesov, ki jih je prikazala mladim poslušalcem
pravljica, katero otroci izrazijo likovno, jo dramatizirajo, ali pa pričaramo iz nje preprosto lutkovno igrico. Pravljice se ne ponavljajo, saj nekateri otroci hodijo več let in jih pritegne vedno nekaj novega, drugačnega. Izdelujemo tudi lutke, preproste ritmične instrumente, pojemo, šivamo, slikamo, modeliramo... Skratka počnemo stvari, ki so jih deležni tisti otroci, ki redno obiskujejo vrtec. Nič nas ne moti, če z otrokom pridejo tudi starši ali stari starši, celo zaželena je njihova prisotnost pri mlajših otrocih. Namen teh uric je:
- otrokom omogočiti, da navežejo stike z vrstniki in vzgojiteljico (se socializirajo);
- bogatiti otrokov domišljijski svet s pravljico, pesmico...;
- razvijati ročne spretnosti in ustvarjalnosti pri likovnem izražanju;
- zagotoviti otrokom zdrav psihofizični razvoj prek telesne vzgoje in igrač;
- seznaniti otroke z načinom življenja in dela v VVO;
- olajšati otroku vstop v vrtec ali v OŠ (uvajalno obdobje ni omejeno le na nekaj dni pred začetkom prihoda v vrtec, ampak traja celo leto ali več);
- v otroku krepiti samozavest in mu omogočiti, da izrazi svoje želje, ideje.
Otroci, ki so hodili lani, so se dobro počutili, večkrat so komaj čakali, da bo teden naokrog. Nekateri, ki še niso šli v osnovno šolo, še hodijo, ostala pa sta nam še dva prvo-šolčka, ki sta letos še bolj sproščena in ustvarjalna prav pri dramatizacijah.
Naj bo dovolj. Če ne verjamete, da se imamo lepo, pridite in se prepričajte.
Irena Granda
- Nastopaš tudi v Rusiji?
- Ne pogosto. Ko sem bila še v cirkuški šoli, smo pripravljali predstave predvsem pozimi, v času zimskih počitnic in praznikov. Zdaj pa si med študijem tega enostavno ne morem privoščiti. Nekako ne morem združiti fizičnega in umskega dela. Ali počnem eno ali drugo, ne morem pa obojega hkrati.
- Pri nastopanju te vrste je gotovo pomembna tudi telesna pripravljenost. Kako je s tem? 0
- Med študijem je za to zelo malo časa. Ko pridem domov, ponavadi potrebujem nekaj tednov, da si spet naberem moči; vadim, se ogrevam, raz-tegujem. Po dveh ali treh tednih pa lahko spet brez težav nastopam.
- Kako pa je s študijem tvojih točk? Si jih zamisliš sama?
- Ne, z režiserjem delava skupaj. Vse je zelo spontano. Ponavadi veva približno, kaj bi rada, nato pa preprosto iš-čeva. Režiser naj bi bil sicer učitelj, organizator in gledalec v eni osebi. Zamislil naj bi si pravzaprav celotno točko. Moj režiser pa je ponavadi le neke vrste pobudnik, nato pa skupaj ustvarjava in dopolnjujeva točko, kar traja precej časa. V veliko pomoč pri tem je glasba.
- Ko nastopaš kot klovn ni čutiti vnaprejšnje priprave. Je res vse čisto spontano?
- Da, to je čista improvizacija. Vse je živo, odziv občinstva je živ in tudi jaz reagiram tako. Če bi bila točka vnaprej pripravljena, bi ljudje to takoj začutili in z vsem skupaj ne bi bilo nič. Odziv publike mora biti živ tisti hip.
- Te je na take vrste nastopov kdo pripravljal?
- Nastopati sem začela kot klovn in to počnem že štiri leta. Govoriti kot klovn pa sem začela šele letos, pred dvema mesecema, ko sem nastopala v vrtcih v Škofji Loki. Toda na to sem se pripravljala že vrsto let. To je bila igra z mojo mamo. Bila sem neke vrste njen osebni klovn. Takšna, kot sem zdaj na odru. Podoba, ki jo zdaj že nekako izražam, se je torej oblikovala daljši čas; obnašala sem se kot klovn, govorila sem kot klovn. Zdaj na odru črpam iz teh izkušenj. To so bili pač poskusi. Res pa je, da mi je bilo težko začeti s tem likom nastopati pred občinstvom.
- Mama te je torej poznala tudi kot klovna?
- Da, mami je bilo všeč tudi potem, ko sem začela nastopati. Sploh pa je ona eden mojih najhvaležnejših gledalcev. Najbrž ni nihče videl mojega nastopa tolikokrat kot ona. Vedno me je vzpodbujala. Jaz se namreč zelo bojim in vedno potrebujem nekoga, ki reče:
Dobro je bilo. Sicer mi zmanjka moči. Mama je to vedno znala.
- Kaj pa kostumi, šminka, rekviziti? Za to skrbiš sama?
- S tem sem se vedno naj bolj mučila, ker mi tovrstno delo ne gre najbolje od rok v cirkuški šoli pa sem morala vse napraviti sama. A nekako se znajdem. Cigansko krilo in ruto mi je sešila šivilja z Brezja mikrofoni iz pene so izdelani v našem lutkovnem gledališču frak, s katerim nastopam kot klovn, pa so napravili posebej zame v delavnici za cirkuške kostume v Moskvi.
- Ste se v tej šoli učili tudi, kako se obleči in napraviti druge pripomočke?
- Ne, tega ne.
- Kaj torej učijo klovna?
- Učijo ga akrobatike, žon-gliranja, pantomime, šminka-nja in igralstva.
- Kaj pa glas?
- To sem si vedno želela študirati, a ob vsem drugem ni bilo mogoče. Mislim pa, da bi se morali klovni učiti tudi petja in govorjenja.
- Mimogrede: si znala rusko, preden si se vpisala m cirkuško šolo?
- Učila sem se pri privatnem učitelju, ko sem obiskovala še pomorsko šolo. A to je bilo v vsakem pogledu premalo. Vendar sem se bila tarfl prisiljena hitro naučiti, kajti ob krožena sem bila s samimi Rusi. Po treh mesecih sem ž« kar dobro govorila.
- Kako pa se vse to - šola nje, nastopi, potovanji - ujema z osebnim življe njem?
- Tega praktično ni. Moj« življenje je zdaj študij režije I nastopanje. Biti čisto takšna kakršna sem v resnici, si lahki privoščim edino nekaj dni p* opravljenih izpitih. Potem pj se vse začne znova; nastopi študij, vaje.
- Kako pa doživljaš odzi] občinstva?
- Zelo močno. Vendar jf veliko odvisno tudi od men? Ne le od točke, ampak tudi o-tega, kakšne volje sem v sebi Poleti sem veliko nastopaU tudi po ulicah v Franciji in lat sem se naučila, da moraš bi v tem poklicu v sebi zelo m" čan. Ko nastopaš na ulici, M dje hodijo mimo, zato mo($ biti notranje zelo trden, da I* opazijo in da jih potegneš J seboj. V dvorani je to nekolik lažje, še posebej pri otroci A se je vsakič posebej treC potruditi.
- Rada nastopaš?
- Zelo. Uživam pri tfll Sredi predstave velikokrat P hrbtu začutim mravljince. 0 užitka, od čutenja povezal med menoj in publiko.
- NI to neire vrste zasvo'ß nost?
- Čisto mogoče. Vse, počnem, počnem zato, ker u* vam.
Darinka Koderrw
<
I
[
John Tzankar
Na Klantzu
Bilo je ondan lepo jutro, ki se je že prevešalo v dopoldne, ko sem stala pred semaforjem na križišču nasproti Cankarjevega spomenika in čakala na zeleno luč. Pogled mi je bežno preletel stavbe na nasprotni strani in se za hip ustavil na spomeniku. Tedaj sem opazila, da me Cankar s kazalcem roke, s katero si podpira glavo, vabi k sebi. Najbrž se mi je utrgalo ali pa je krivo sonce, ki se mi blešči v oči z nasprotne strani, sem pomislila. Še enkrat sem z nejevero pogledala proti roki; gib se je ponovil. Do skrajnosti presenečena sem nekako odtavala na nasprotno stran in se ustavila pod spomenikom. Pisatelj je najprej skrajno previdno pogledal levo in desno, če je kdo v bližini. Zrak je bil »čist«, kot se temu reče, zato je spregovoril: »Nedavno se je tule na ograjo pod mano naslonil nek možak, ki je listal po vrhniškem »Našem časopisu«. Nisem si mogel kaj, da me ne bi škilil čez rame, saj veš, tule mi je dolgčas samemu: res je, da marsikaj vidim in slišim,
ampan pisano besedo imam pa malokdaj priložnost videti. Kar nekaj branja je bilo, najbolj pa me je vznemirila privatna »iniciativa«, kije zrasla kot gobe po atmosferskih padavinah, po domače po dežju, kot smo všasih temu rekli. Ti privatniki ponujajo v svojih boutiqueih zanimive šopinge raznih hribovskih bikov (mountainbike) in drugih, v skrivnostne besede zavitih reči. In sem se domislil, da bi šel v biznis tudi sam. Seveda pa potrebujem zä kaj takega tudi dobro reklamo, zato te pooblaščam, da sporočiš v uredništvo »Našega časopisa«, naj najdejo nekoga, ki bo zame sestavil oglas, iz katerega bo moč razbrati naslednjo ponudbo:
Johnny Tzankar bo Na Klantzu odprl Winter sports centre, kjer bodo zainteresirani lahko kupili ali najeli toboggan, bobsleigh aH luge. Odprt bo tudi Toboggan slide, za začetnike pa bo priredil course. V poletni sezoni bom organiziral publik ELEVEN SCHOOL Glavni predmet poučevanja bo bullheading (lovljenje kapeljnov).
Pa hvala za trud!« je še rekel Cankar | obmolknil.
Zapisala sem njegovo željo, jo prepustila uredništvu, pa naj se tam z njo ukvarjajo!
Vsak namig na nekatere vrhniške trgovinice je zgolj nameren!
Frančiška Celarc
ko
?P sp(
va<
Pol
daj
va¡
ve:
US[ ¡2V
boj 2ir?
\ i nin
Na še
Ra saj üsr spe in naj spe del da ierr boc faz fija
'Jud Pa van *as •akc
?rU( <¡err
NAŠ ČASOPIS
OKTOBER 1992
11
Šola za begunce
Vlada Republike Slovenije je 15. oktobra sprejela sklep o pričetku izvajanja skrajšanega učnega programa za vzgojno-izobraževalno delo s šoloobveznimi učenci - začasnimi begunci iz Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji.
Aktivnosti za organiziranje šolanja šoloobveznih učencev začasnih beguncev iz BiH so se pričele že v avgustu. Velik problem je zagotoviti ustrezen šolski prostor. Sprva je bilo načrtovano, da bi bil pouk v zbirnih centrih. Vendar zaradi velikega števila otrok - po doslej znanih podatkih jih je za približno 400 oddelkov - to ne bo možno. Zato bo šolanje potekalo tudi v manjših krajih.
Tako bomo na Vrhniki organizirali pouk na osnovni šoli Ivan Cankar, Lošca 1.
Od 80-tih evidentiranih šoloobveznih otrok se jih je vabilu za vpis, ki je bil 26. in 27. oktobra, odzvalo le 55. Otroci so v glavnem z Vrhnike, nekaj pa jih je iz Borovnice. Poleg tega
bo šolo obiskovalo tudi 15 otrok iz Logatca.
Ker je šola obvezna, izkoriščamo to priložnost, da ponovno pozivamo starše, naj svoje otroke vpišejo naknadno. To lahko storijo na Rdečem križu ali na SO Vrhnika.
Pouk se bo pričel 9. novembra 1992 in bo trajal vsak dan 3 šolske ure, t.j. 15 ur na teden. Pouk se bo pričel ob 14.55 in končal ob 17.20. Za učence iz Borovnice in Logatca bo organiziran prevoz.
Šolanje bo potekalo po skrajšanem programu, katerega so pripravili strokovnjaki na Zavodu za šolstvo s pomočjo učiteljev z osnovne šole Prežihovega Voranca, kjer že poučujejo po bosansko-herce-govskih programih. Tako se bodo učenci v nižjih razredih učili (razredna stopnja) ma-terni jezik, matematiko, naravo in družbo, likovno, glasbeno, telesno in zdravstveno vzgojo, v višjih razredih (predmetna stopnja) pa materni in tuji jezik,
matematiko, fiziko, zgodovino, zemljepis, biologijo, kemijo ter športno vzgojo.
Glede na število vpisanih otrok bo na Vrhniki organiziran pouk v šestih oddelkih, in sicer v dveh kombiniranih (1. in 2. razred; 5. in 6. razred) in štirih čistih oddelkih (3., 4., 7. in 8. razred). Poučevale jih bodo prostovoljke - začasne begunke, ki začasno žive na Vrhniki. Ker vse niso učiteljice, si bodo to znanje pridobile s tečaji usposabljanja, ki ga organizira Zavod za šolstvo.
Z organizacijo akcije »zvezek in svinčnik za begunce« so na šoli zbrali 500 malih in 100 velikih zvezkov, veliko svinčnikov, barvic in tudi 40 torbic.
S humanitarno akcijo v tednu miru od 2. do 7. novembra »medvedek in barvice za prijatelje brez doma« pa bomo skušali zbrati še vse tisto, kar tem otrokom primanjkuje (tudi igrače).
Učbenike bo zagotovilo Ministrstvo za šolstvo in šport, glede na razpoložljiva finančna sredstva pa bodo poskušali nabaviti tudi šolske copate, po možnosti pa tudi šolske torbice.
Pri organizaciji pouka nam
je veliko pomagal ravnatelj šole Janez Sodja, ki mu ob tej priložnosti izrekamo vso zahvalo. Tako bodo imeli učenci poleg šestih učilnic na voljo telovadnico in ostale specializirane učilnice (fizika, kemija, biologija, tehnika) ter druge učne pripomočke, ki so na šoli. Po želji se bodo lahko vključili tudi v športne, kulturne in naravoslovne dneve.
Upamo, da jim bomo zagotovili dobro počutje in uspešno šolanje.
Oddelek za družbenoekonomski
razvoj in planiranje
SPORTWAY -
LETO USPEŠNEGA DELOVANJA
20. 11. 92 bo natanko leto, ko je nastal klub, ki nosi ime Sportway-klub alternativnih športov. Ob jubilejih je v navadi, da se, kot radi pravimo, Potegne črta. Vendar o tem sedaj ne bi preveč pisali, saj smo vas o vseh akcijah kluba obveščali sproti. Za nami je Uspešna snowboard sezona, izvrstna serija turnirjev v odbojki na mivki, uspešno organizirano državno prvenstvo v gorskem kolesarjenju in še mnogo drugih manjših akcij. Načrti za prihodnjo sezono so še mnogo večji in bogatejši.
Računamo na pomoč občine, Saj so vse naše pobude Usmerjene predvsem za športno ponudbo našega kraja 'n pa seveda športna vzgoja najmlajših. Pričakujemo tudi sponzorje in njim gre tudi večji del zahvale. Poudarili bi radi, da se trudimo, da bi sponzorjem njihov vloženi denar vedno bogato povrnili, kar pa je tudi razlog uspešnega sodelovanja.
Sportway vodimo mladi 'iudje, večinoma zaposleni ali Pa študenti, ki si ne prizade-vamo le za osebne interese ali *aslužek. Vendar pa ni povsod 'ako. V tem letu smo opazili, ^a je še veliko ljudi, ki mislijo ?rugače, ljudi, ki jim radi rebrno, da živijo še v »starem
sistemu«, ki s svojimi dejanji zavirajo razvoj športa in vseh njegovih lepot. Vendar za nas to ni posebna ovira. Zavist je slaba navada, je pa dober znak.
Na koncu bi v imenu SPORTWAY   kluba čestitali
vsem ljubiteljem športa, članom Sportwaya in njegovim sponzorjem. Z veseljem bomo nadaljevali naše delo in vam omogočili še veliko športnih užitkov, vodstvo
SPORTWAY, B. Erčulj
Dokler naju smrt ne loči
»Dokler naju smrt ne loči, imel te bom radi« A kdo bi razmišljal o smrti tisto pomlad.
Še preden poletje v jesen je zlato prešlo, omahnil si in so te dali v črno zemljo.
Nočem, ne morem verjeti, da te več ni,
da sveča na temni gomili zate gori.
Najbrž so to le sanje, morast obroč. Ko se bom prebudila, bo kot nekoč.
Stopil boš skozi vrata ves nasmejan, stisnil me k sebi in šepnil: »Ljubica, dober dan!«
Ne morem, nočem verjeti, da te več ni,
pa vendar se cvetje na grobu tvojem suši...
Frančiška Celarc
v_,
GOBARJI POZOR!
Po poletni suši se je kaj hitro pričelo jesensko deževje. Vlaga je bila zelo dobrodošla za vse vnete gobarje, ki jih je najbrž več kot gob. Vendar pa je bila letošnja gobarska letina kar dobra, če ne odlična, vsaj za nekatere iznajdljive nabiralce.
V   začetku   oktobra sta
v uredništvo prišla dva srečneža z gobama »velikankama«. Brane Zrinski je našel gobana jurčka, ki je tehtal 2,85kg in ga je držal v eni roki. Lazo Krompič pa turka, težkega 1,20 kg. Ob gobi sta bili videti kar zdravi.
Na vprašanje, kje sta ju našla, sta seveda odgovorila v gozdu. Odgovor je bil dovolj širok, da je v tistem gozdu mogoče še kaj ostalo. Če ne za letos, pa zagotovo za naslednje leto.
S. S.
ŽPZ CONCINITE VABI
10 let je za nekoga dolga doba. Za nas je bila predvsem prijetna, zato ob tem lepem jubileju vabimo vse naše prijatelje, da proslavijo z nami in tako s pesmijo v srcu stopijo v veselo »Martinovo noč«.
Na celovečeren koncert vas vabimo v soboto, 14. 11. 1992, ob 19.30 v večnamenski prostor OŠ Ivan Cankar Na Vrhniki.
Z vami bi rade doživele ta večer!
MODNO ^ČEVLJARSTVO
ČRNEM ORLU
Cankarjev trg 4 61360 Vrhnika
Tel.: (061) 751-021. Int. 277
GOSPODIČNE IN GOSPE!
Smo edina trgovina na Vrhniki z ročno izdelano žensko obutvijo iz naravnega usnja in krzna. Poleg obutve vam nudimo še bombažne nogavice, copate iz frotirja, usnjene torbice in drugo drobno galanterijo, čevlje vam izdelamo tudi po naročilu. Možnost nakupa na dva čeka!
Delovni šas: vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19., ob sobotah od 9. do 12.
Se priporočamo!
KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA
VABI
- V MLEČNO GOSTILNO-tel. 751-135
V dopoldanskem času nudimo pestro izbiro toplih malic po konkurenčnih cenah, pripravimo jedi po izbiri. Podjetjem po dogovoru malice tudi dostavimo. Priporočamo se tudi za pripravo slavnostnih jedi za zaključne družbe in poroke.
- V DELIKATESO NA STARI CESTI - tel. 751-048 Nudimo vam:
- bogato izbiro suhomesnatih izdelkov in sirov
- razne tople delikatesne jedi
- velik izbor kakovostnih vin
- razne solate in narezke
ŠE POSEBEJ PRIPOROČAMO NAREZKE IN RAZNE SOLATE PO NAROČILU!
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE, DAJE BLAGAJANA PRIŠLA NA PRAVI NASLOV!
Vabimo vas tudi v druge zadružne trgovine na Vrhniki, Podlipi, Verdu, Dragomerju in v Ljubljani!
SIMON
electronic
Servis in montaža elektronskih aparatov Gabrče 13 61360 Vrhnika
- MONTAŽA AVTOAKUSTIKE IN PRODAJA
- MONTAŽA AVTOALARMOV IN PRODAJA
- MONTAŽA CENTRALNEGA ZAKLEPANJA
- MONTAŽA AUDIO-VIDEO NAPRAV V AVTOBUSE
- SERVIS VSEH VRST AVTORADIEV
• BLAUPUNKT
- SERVIS HI-FI APARATOV
- SERVIS LABORATORIJSKIH APARATOV
- SERVIS MEDICINSKIH APARATOV
Delovni čas: VSAK DAN
dop.od9.do13.
pop. od 14. do 19. SOBOTA od 10. do 13.
12
OKTOBER 1992
NAŠ ČASOPIS
MIKLAVŽ S SVOJIM SPREVODOM VABI
VSE OTROKE NA SPREJEM
v soboto, 5. decembra 1992:
- ob 17. uri bo MIKLAVŽEV SPREVOD krenil od cerkve sv. Lenarta, po Stari cesti do Cankarjevega doma, kjer bo
- PROGRAM IN OBDARITEV OTROK; nato bo sprevod obiskal Dom upokojencev, kjer bo Miklavž nagovoril in obdaril tudi oskrbovance.
V primeru slabega vremena bomo program prilagodili vremenskim razmeram in Vas pravočasno obvestili o spremembah. Slovenski krščanski demokrati in Zveza kulturnih organizacij Vrhnika
VOJAŠKI OBVEZNIKI - NABORNIKI
s statusom dijaka, študenta. Predložite potrdila o šolanju, če tega še niste storili!
Oddelek za obrambo Vrhnika
TIME OUT
TRGOVSKO ŠPORTNI CENTER
ODPRTO: ponedeljek 16.00-19.30 torek-petek: 10.00-12.00 - 16.00-19.30 sobota 9.00-12.00 BOGDAN BLAZNIK    Bogdan Blaznik, Poštna 7, Vrhnika
NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 753-079 753-079
VELIKA (ZBIRA SMUČARSKE OPREME:
- SMUČI ELAN in ATOMIC;
- smučarski čevlji SALOMON in ALPINA;
- SMUČARSKE VEZI Salomon in tyrolia;
- alpske in tekaške palice;
- jakne ADDIDAS;
- PUHOVKE northland (obojestranske);
- smučarski puliji MENCO in HERLEKIN;
- otroški sky boats*
Nudimo vam še:
- velika izbira športnih copat
- košarkarskih žog
- športnih torb;
- raznih vrst trenerk
Ponudba meseca: ženske podložene hlače MIKON samo po 1.263,90 SIT
i JAN - SELEKT D.O.O. TEHNIČNA TRGOVINA SINJA GORICA TEL. 752-956
odprto: od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure, od 14. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure
V naši trgovini vam nudimo po izredno ugodnih cenah:
- MATERIAL za vodovod in centralno kurjavo: koleno 1/2"     ■        81,70 sit   EXP. posoda 35 I T kos 1/2" 118,80 sit   grunfos črpalka dvovijačnik 1/2"        75,70sit   rad. venbt. 1/2"
- radiatorje - uvoz po naročilu
- pvc odtočne cevi
izolacijski mat. plamaflex za cevi in bojlerje
- sanitarno keramiko
- purpen 887,30 sit, silikonski kiti že od 491,40 sit
- različne gumi cevi za vodo, zrak in plin
- rabitz mreže in pritrdila
- elektromaterial in še marsikaj drugega
- KOMPRESORJE (uvoz) 101-180 l/min-8 BAR-1,1 kW 241-180 l/min - 8 BAR -1,1 kW
- LTŽ PEČ NA OLJE ALI PLIN »SIME« 24 kW(uvoz)
Prepričajte se sami! Vabljeni!
5.934,50 sit 10.980,00 sit 650,70 sit
37.721,00 37.721,00
52.140,00
KERAMIČNE PLOŠČICE SANIKER d.o.o. VRHNIKA, Opekarska c. 18, Branko Oblak, tel. 751-376
Cenjene kupce obveščamo, da imamo na zalogi uvožene keramične ploščice (GIRARDI) in sanitarno keramiko (DOLOMITE).
ODPRTO:
od ponedeljka do petka v soboto
od 9. do 19. ure od 8. do 12. ure
UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO Se priporočamo!
SANIKER d.o.o. VRHNIKA
RTV SERVIS PAL VRHNIKA
Po ugodnih cenah vam nudimo:
* popravilo vseh vrst TV sprejemnikov, VIDEORE-CORDERJEV, RADIO in HI-FI aparatov
* obnovimo oslabljene TV ekrane
* montiramo radijske sprejemnike v avto
Za opravljene storitve nudimo GARANCIJO PRIDEMO TUDI NA DOM tel. 061 752-789
Delavnica: Rožna ulica 10, Vrhnika (nasproti Vrtnarije) člani VIDEOTEKE »STAR« imajo 25% popusta za vse storitve!
TRGOVINA NA DROBNO Desn OrsŠler
Stara cesta 3, VRHNIKA, TEL. 755-456 Nudimo vam:
- več vrst praškov in mehčalcev (v razsutem stanju)
- razne šampone, mila, subrine, lake za lase, želeje in kreme
- čistilne gospodinjske pripomočke (vileda program, žične gobice, metle, omela. krtače...)
- razna druga čistila
- ter dnevna časopisja in več vrst cigaret POSEBNA KONKURENČNA PONUDBA:
- zobne paste 136,00 sit
- zobne ščetke 171,00 sit
- pena za britje 399,00 sit
- žiletke (5 kom) 100,00 sit
- baby palčke (200 kom) 150,00 sit
- destilirana voda (1 I) 69,00 sit
- Itn....
Za nakup nad 1.500.00 sit organiziramo nagradno žrebanje vsakega 13. v mesecu. Žrebajo stranke naše trgovine. Odprto imamo:
vsak dan od 7. do 13. ure in od 15. do 19.30,
v sredo od 7. do 19. ure
in v soboto od 7. do 13. ure
DOBRODOŠLI V BELINI
Na sliki je prodajna galerija slika akademskega slikarja Georgija Božinova, ki je v sklopu trgovine Belina, Stara cesta 3, Vrhnika.
AVTO SOLA VRHNIKA
1. Obveščamo vas, da organiziramo tečaj iz cestnopro-metnih predpisov za A, B in F (traktor) kategorijo
v ponedeljek, 9. 11. 1992, ob 16. uri v ŠO Ivan Cankar na Vrhniki.
Pri pouku bomo uporabljali računalnik.
Po tečaju bomo organizirali zdravniški pregled, tečaj prve pomoči in teoretični izpit iz cestnoprometnih predpisov, ki ste ga do sedaj morali opravljati na Izpitnem centru v Ljubljani.
2. ZBIRAMO PRIJAVE ZA TEČAJ IN IZPIT IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM.
Informacije in prijave: AVTO ŠOLA VRHNIKA, Stara c. 7 tel. 754-292
Delovni čas: vsak dan razen sobote in nedelje od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure
Vrhnika, 26. 10. 1992
ANTON REMŠKAR
61357 N. Gorice Podpeška 236 Tel./fax. 061/651-309
Popolna ponudba oljnih gorilnikov thvssen, API in Ecoflam, cistern 1000 do 30001 z opremo, vključno z montažo.
Servisni pregledi, priprava na kurilno sezono.
TRGOVINA Z METRSKIM BLAGOM IN DODATKI VRHNIKA, STARA CESTA 52
V naši trgovini boste odslej lahko kupovali tudi šivalne stroje PFAFF.
V ponedeljek, 9.11., Vas ob 16. uri vabimo na prikaz šivanja s stroji, ki jih bo podrobneje predstavil strokovnjak.
In še to: po novem lahko pri nas kupite tudi kavbojke (od 1.890 SIT dalje), brisače in otroške žabice po ugodnih cenah!
MPOT
i
TRGOVINA Z GRADBENIM IN INSTALACIJSKIM MATERIALOM DRAGOMER, DRAGOMERŠKAC. 38 61351 BREZOVICA
Ugodne cene za vodovod in centralno kurjavo. Na zalogi imamo radiatorje PANEL 2000 po ugodnih cenah.
DODATNE ^
INFORMACIJE: TELEFON: (061) 653-824
DELOVNI PONEDELJEK-PETEK 14. do 19. ure
ČAS: SOBOTA 8. do 12. ure
NAŠ ČASOPIS
OKTOBER 1992
13
Občani vse vidijo in opozorijo
Slika nazorno prikazuje, kako že več let pušča streha na Mlečni gostilni in trgovini, in sicer tako z zunanje kot notranje strani. Ob vsakem večjem deževju pa je v gostilni kar precejšnja poplava.
Problem nas je zanimal in direktor Kmetijske zadruge Vrhnika nam je povedal tole:
»Res je problem viden že več let, čemur je vzrok tudi ravna streha »Mlečne«, ki ni primerna za naše vremenske razmere.
Pozkušali smo že večkrat sanirati nastalo stanje, vendar so vedno nastali finančni problemi. Obnovo in nadgradnjo tako gostilne kot trgovine načrtujemo že za leto 1993, seveda bo precej odvisno od sredstev.
V obnovo pa nas sili tudi nedavno prejeti OSAT Turističnega društva Vrhnika, katerega bi vsi zaposleni radi pretvorili v še eno BLAGAJANO.« N. Č.
Največjo nejevoljo Vrhničanom povzroča stara regionalna cesta M-10 Vrhnika -Ljubljana, ki je v obupnem stanju. Kakšna bo šele, če bo letos huda zima, kakor napovedujejo? Veliko je bilo že delegatskih vprašanj. Skorajda ne mine seja skupščine, da ne bi obravnavali problematike te ceste, včasih najbolj obremenjene v Sloveniji. Tudi vedno več nesreč se dogaja na njej.
Še posebno nevaren je odcep k Vrtnariji, kjer se je res zgodilo že precej nesreč. Zgornja slika nazorno kaže neurejeno križišče za Vrtnarijo, kjer je neutrjena ban-kina potegnila s ceste tovornjak, s katerega so se razstresle deske. Ali bodo šele smrtne nesreče vzbudile hitrejše obnovljanje ceste? (N. Č.)
		ZAHVALA
		
		Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, pradeda, brata, strica in bratranca
		Matevža
		Franka
		upokojenega zidarja iz Sinje gorice
		
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom Setnlkarjevim za vso pomoč in tolažilne besede, gospodu dekanu Florjanu Božnarju za lepo opravljeni pogrebni obred, gasilcem iz Sinje gorice, Franciju Tršarju z Vrhnike, upokojencem Vrhnike, osebju ZD Vrhnika, še posebno dr. Rusu za njegov trud in skrb. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, se še enkrat najiskre-neje zahvaljujemo.		
		Žalujoči: vsi njegovi
Bolečina da se skriti, tudi solza zatajiti, a kako srce boli, ko tebe, mamica, več ni.
Ob boleči in prerani izgubi naše ljubljene žene in mamice, hčerke in sestre
Julijane Smuk
roj. Kune
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se pevskemu zboru Oktet Raskovec, Cerkvenemu pevskemu zboru iz Bevk, g. župniku, govornikoma in pogrebcem. Hvala vsem darovalcem cvetja in prav vsem, ki ste našo Julči spremljali na zadnji poti.
Žalujoči: mož Matija, otroci Katarina, Petra, Matic, mama, sestri in brat z družinami
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame in tete
Amalije Medic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, mojim sodelavcem in znancem za
darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvala velja tudi gospodu duhovniku za opravljeni
pogrebni obred, pogrebcem in pevcem. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Jelka z družino in Janez
Mati, morda nikoli več ne bova zrla si v obraz,
vendar nikdar ne bom pozabil nate,
in kjer sem jaz, si tudi ti z menoj, zato ne misli, da sem sam ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi najine drage mame
Božidare Novak
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, upokojencem, g. župniku, pogrebcem ter vsem drugim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti!
Sin Roman, hči Diana in vsi n;eni
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, ata in starega ata
Leopolda Žerjava
zidarskega mojstra v pokoju Miklavičeva 12, Borovnica
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi gospodu župniku za opravljeni obred in borovniškim pevcem.
Žena Slavka, sin Bojan, hčerka Polda, vnukinji Lili in Damjana, vnuček Gašper
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta in deda
Ivana Kenka
Stara Vrhnika 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem in sovašča-nom za pomoč, izraženo sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gasilcem, Društvu rejcev malih živali, Krajevni organizaciji ZB, odboru borcev Šercerjeve brigade NOV ter g. Ivanki Košir za pomoč pri organizaciji pogreba in besede ob slovesu.
Sinova z družinama
V SPOMIN
na dolgoletno sodelavko, upokojenko
Božidaro Novak
sodelavci Kovinarske Vrhnika
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega
Franca Kogovška - Encija
z Dola pri Borovnici
se iskreno zahvaljujemo g. župniku, gasilcem, Društvu šoferjev in avtomehanikov Vrhnika ter vsem sosedom, še posebej družinam Nemec, Pečlin in Suhadolnik za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se tudi pokojnikovim nekdanjim sodelavcem in podjetju Merkator-Dolomiti, osnovni šoli Borovnica, Orodjarstvu Jeraj, Drogi, kolektivu Krim ter vsem, ki ste darovali cvetje in pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ko nas je nekaj dni po 85. rojstnem dnevu zapustil naš dragi
Mihael Mauri,
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Kogoju za dolgoletno zdravljenje in prijateljske besede. Najlepša hvala vsem v Domu upokojencev Vrhnika, ki so z izredno požrtvovalnostjo skrbeli zanj v zadnjih mesecih življenja. Posebno se zahvaljujemo Lovski družini Vrhnika in njegovemu prijatelju F. Krajncu za lovski pogreb in globoko občutene besede ob grobu. Hvala ZB Vrhnika in govorniku g. Dobrovoljcu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala za cvetje.
Vrhnika, oktober 1992 Vsi njegovi
14
OKTOBER 1992
NAŠ ČASOPIS
Na podlagi 14. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj, Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Vrhnika, objavlja
RAZPIS
za dodelitev socialnih stanovanj v najem
I. Pogoji, ki Jih mora izpolnjevati prosilec, da je upravičen do dodelitve socialnega stanovanja v najem:
Do dodelitve socialnega stanovanja v najem je upravičen prosilec, ki ima manjši stvarni mesečni dohodek na družinskega člana, kot je dogovorjena raven socialne varnosti.
Dogovorjena raven socialne varnosti je izražena v odstotkih od povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v minulem letu in znaša:
- 55 odstotkov za delavce in druge občane;
- 50 odstotkov za duševno prizadete ter teže telesno prizadete osebe, ki niso sposobne za samostojno življenje in delo;
- 43 odstotkov za nezaposlene osebe, za nepreskrbljene odrasle osebe ter za otroke, učence in študente.
1. Splošni pogoji:
- da je državljan Republike Slovenije;
- da ima stalno prebivališče v občini Vrhnika;
- da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oziroma lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja;
- da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja;
- da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja;
- da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katerega se rešuje stanovanjsko vprašanje, ni bil imetnik stanovanjske pravice oziroma najemnik stanovanja, ki mu je bil omogočen odkup po pogojih stanovanjskega zakona in je le-tega odtujil.
2. Merila, ki vplivajo na obseg in časovno prednost pri pridobitvi socialnega stanovanja so:
- stanovanjske razmere;
- število ožjih družinskih članov, ki stalno prebivajo z prosilcem;
- socialne razmere;
- zdravstvene razmere.
II. Vloge za dodelitev socialnih stanovanj
Vloge za dodelitev socialnih stanovanj (obrazci) so na razpolago v sprejemni pisarni občine Vrhnika (soba št. 8). K navedeni vlogi je potrebno priložiti:
- potrdilo o državljanstvu;
- potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov;
- potrdilo o premoženjskem stanju;
- najemno oziroma podnajemno pogodbo;
- potrdilo zdravstvene oziroma socialne službe (če to služi kot poseben dokaz);
- dokazilo pristojne komisije (v primeru telesne oz. duševne prizadetosti);
- izvid zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v primeru trajnega obolenja pogojenega s slabimi stan. razmerami);
- potrdilo Zavoda za zaposlovanje (v primeru nezaposlenosti).
III. Število socialnih stanovanj v občini
V občini Vrhnika bo na razpolago 13 praznih stanovanj, od tega 7 vseljivih v prvi polovici, 6 pa v drugi polovici leta 1993.
IV. Rok za oddajo vlog
Prosilci svoje vloge oddajo v vložišču občine Vrhnika najkasneje v 30 dneh po objavi. Vloge, ki ne bodo vložene v roku, se ne bodo obravnavale.
Upravni organ udeležence razpisa pismeno obvesti o morebitni dopolnitvi nepopolnih vlog. Udeleženci razpisa so dolžni nepopolne vloge dopolniti v 8. dneh po obvestilu, sicer se te vloge kot nepopolne zavržejo.
V. Obveščanje o uvrstitvi na občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj Občinska lista za dodelitev socialnih stanovanj bo objavljena v Našem časopisu
najkasneje v 60. dneh po objavi razpisa.
Zoper svojo uvrstitev na listo imajo udeleženci pravico ugovora na Izvršni svet skupščine občine Vrhnika in sicer najkasneje v roku 15 dni po vročitvi sklepa o uvrstitvi na listo oziroma objavi liste za dodelitev socialnih stanovanj. Številka: 3/5-362-03/92 Datum: 2/11-1992
NAČELNIK ODDELKA: Andrej KOS
Na podlagi 11. in 103. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91), Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. list RS, št. 18/92) ter Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 18/92) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na svoji seji, dne 28/10-1992 sprejel
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se določajo:
- pogoji in merila za dodelitev socialnih stanovanj v najem;
- točkovnik za oceno stanovanjskih razmer;
- normativi in standardi za socialna stanovanja;
- postopek za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem.
II. POGOJI IN MERILA
ZA DODELITEV SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM
2. člen
Do dodelitve socialnega stanovanja v najem je upravičen prosilec, ki ima manjši stvarni mesečni dohodek na družinskega člana, kot je dogovorjena raven socialne varnosti.
Dogovorjena raven socialne varnosti je izražena v odstotkih od povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v minulem letu in znaša:
- 55 odstotkov za delavce in druge občane;
- 50 odstotkov za duševno prizadete ter teže telesno prizadete osebe, ki niso sposobne za samostojno življenje in delo;
- 43 odstotkov za nezaposlene osebe, za nepreskrbljene odrasle osebe ter za otroke, učence in študente.
V primeru, ko prosilec živi sam ali v dvočlanskem gospodinjstvu oziroma v enoro-diteljski družini, pa ima družina samo en dohodek in gre za samostojno gospodinjstvo, se odstotki iz prejšnjega odstavka zvišajo za 10 odstotnih točk za vsakega družinskega člana.
3. člen
Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec, da je upravičen do dodelitve socialnega stanovanja v najem so:
- da je državljan Republike Slovenije;
- da ima stalno prebivališče v občini Vrhnika;
- da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oziroma lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja;
- da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja;
- da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja;
- da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katerega se rešuje stanovanjsko vprašanje ni bil imetnik stanovanjske pravice oziroma najemnik stanovanja, ki mu je bil omogočen odkup po pogojih stanovanjskega zakona in je le-tega odtujil.
4. člen
Merila, ki vplivajo na obseg in časovno prednost pri pridobitvi socialnega stanovanja v najem se točkujejo in se nanašajo na:
- stanovanjske razmere;
- število ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo;
- socialne razmere;
- zdravstvene razmere.
5. člen
Stanovanjske razmere, v katerih živijo prosilec in njegovi ožji družinski člani, se ocenjujejo glede na:
1. stanovanjski status: r točk
- prosilec je brez stanovanja 150
- prosilec stanuje z družino pri starših ali sorodnikih 150
- prosilec stanuje v samskem domu ali je podnajemnik 150
2. kvaliteto bivanja
- bivanje v stanovanju nižje kategorije, provizoriju ali baraki
- bivanje v kletnem ali podstrešnem stanovanju
- bivanje v vlažnem ali mračnem stanovanju
3. stanovanjsko površino
- do 4 m2 na družinskega člana
- od 5 m2 do 8 m2 na družinskega člana
- od 9 m2 do 12 m2na družinskega člana
- od 13 m2 do 16 m2 na družinskega člana
120 80 60 16
4. neprimernost stanovanja - stanovanje brez posameznih delov oziroma souporaba posameznih delov stanovanja:
- stanovanje brez sanitarnih prostorov 40
- stanovanje brez kuhinje 32
- stanovanje s souporabo sanitarnih prostorov ali s sanitarnimi prostori 20 izven stanovanja
- stanovanje s souporabo kuhinje 20
5. funkcionalnost stanovanja
- stanovanje z arhitektonskimi ovirami (če gre za invalida, ki je gibalno oviran)
- stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča
- stanovanje z nestandardno visokimi stropovi
60
20 8
6. člen
Število ožjih družinskih članov, ki živijo s prosilcem, se kot merilo za dodelitev socialnega stanovanja v najem upošteva tako, da se vrednoti:
točk
- družina z dvema ali več mladoletnimi otroci 60
- družina z ožjim družinskim članom, starim nad 65 let 30
7. člen
Pri ocenjevanju socialnih razmer prosilca za dodelitev socialnega stanovanja v najem, se vrednoti:
ločeno življenje roditeljev in mladoletnih otrok, zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu) status roditelja, ki živi sam z mladoletnim otrokom in tudi skrbi za njegovo vzgojo in varstvo (samohranilec)
ločeno življenje roditeljev zaradi neprimernih stanovanjskih razmer status prosilca z družinskim članom, za katerega je po predpisih o zaposlovanju ocenjeno, da je nezaposljiv
točk 60
40
40 30
8. člen
Pri ocenjevanju zdravstvenih razmer prosilca oziroma njegovega družinskega člana se upošteva:
točk
- trajna obolenja mladoletnih otrok, pogojena s slabimi stanovanjskimi 80 razmerami
- trajna obolenja, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami 60 Trajno obolenje iz prejšnjega odstavka se dokazuje z izvidom zdravniške komisije
I. stopnje pri zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
9. člen
Pri dodelitvi socialnih stanovanj v najem se upoštevajo še naslednja merila:
točk 60 60
- za družino v kateri roditelja nista starejša od 30 let (mlada družina)
- družino, ki živi z otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo, ugotovljeno po pristojni komisiji
- invalidnost, zaradi katere je prosilec ali odrasli družinski član nesposoben 50 za samostojno življenje in delo in je ugotovljena z izvidom in mnenjem pristojne komisije.
- skupna doba stalnega bivanja v občini Vrhnika: za vsako leto bivanja 5 v občini nad 5 let, pet točk (največ 15% skupnega seštevka točk)
II. NORMATIVI IN STANDARDI ZA SOCIALNA STANOVANJA 10. člen
Do uveljavitve normativov in standardov iz 11. člena Stanovanjskega zakona se pri dodelitvi socialnih stanovanj v najem, uporabljajo naslednji površinski normativi:
Glede na število družinskih članov lahko upravičenci pridobijo v najem socialno stanovanje, ki ne presega naslednjih površinskih standardov:
število	Stanovanjska	Struktura
druž. članov	površina	stanovanja
1	od 22 do 32 m2	garsonjera
2	od 32 do 45 m2	eno ali enoinpolsobno
3	od 45 do 58 m2	enoinpol ali dvosobno
4	od 58 do 70 m2	dvosobno ali trosobno
120 64 20
Za vsakega naslednjega ožjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2.
11. člen
Če se upravičencu dodeli starejše stanovanje, zgrajeno pred letom 1950, je možen tudi odstop navzgor od površinskih normativov in sicer največ za 10 m2.
12. člen
Od površinskih normativov se pri dodeljevanju socialnih stanovanj v najem lahko odstopi navzgor in sicer z upoštevanjem dodatnega dnevnega ali spalnega prostora v primerih, če to zahtevajo družinske in socialno zdravstvene razmere kot na primer, če gre za tri generacije v družini, težjo invalidnost, težjo bolezen, ki terja trajno nego in podobno.
O odstopanju od površinskih normativov odloča občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve (v nadaljnjem besedilu: upravni organ), upoštevaje predhodno mnenje Centra za socialno delo v občini.
13. člen
Če je stanovanje namenjeno invalidu oziroma družini z invalidnim članom, ki mu je otežkočeno oziroma preprečeno normalno gibanje, je potrebno ob dodelitvi socialnega stanovanja v najem v okviru možnosti, upoštevati potrebo po odpravi arhitektonskih ovir v stanovanju oziroma pri dostopu ali izhodu iz stavbe, kakor tudi zadostne površine za gibanje z invalidskim vozičkom.
IV. OBLIKOVANJE LISTE ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM
14. člen
Občina na podlagi občinskega stanovanjskega programa enkrat letno objavi v sredstvih javnega obveščanja javni razpis za dodelitev socialnih stanovanj v najem.
Sprejeta lista za dodelitev socialnih stanovanj v najem velja eno leto.
15. člen
Razpis, ki ga oblikuje upravni organ, mora določati zlasti:
- pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do dodelitve socialnega stanovanja v najem;
- podatke, ki jih morajo udeleženci navesti v vlogi;
- dokumentacijo, ki jo morajo udeleženci razpisa priložiti vlogi;
- število socialnih stanovanj v občini in okvirni datum razpoložljivosti teh stanovanj;
- razpisni rok.
16. člen
Vlogi za pridobitev socialnega stanovanja v najem morajo udeleženci razpisa priložiti naslednje listine:
- potrdilo o državljanstvu;
- potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov;
- podatke o denarnih prejemkih, kakor tudi izjavo o premoženjskem stanju, skladno s predpisi s področja socialnega varstva;
- najemno oziroma podnajemno pogodbo;
- drugo z razpisom zahtevano dokumentacijo, s katero se izkazuje gmotne in socialno zdravstvene razmere.
17. člen
Upravni organ prouči utemeljenost vlog ter razvrsti vloge po kategorijah udeležencev.
Upravni organ pri tem delu sodeluje s pristojnim centrom za socialno delo, invalidskimi organizacijami in društvi, zdravstvenimi zavodi, zavodom za zaposlovanje, po svoji presoji pa opravi tudi vse druge pomembne poizvedbe pri pristojnih organih in organizacijah.
Upravni organ sprotno obvesti udeležence razpisa o morebitni dopolnitvi nepopolnih vlog. Udeleženci razpisa so dolžni nepopolne vloge dopolniti v 8. dneh po obvestilu, sicer se te vloge kot nepopolne zavržejo.
18. člen
Upravni organ imenuje štiričlansko komisijo za ogled stanovanjskih razmer in proučitev drugih okoliščin, pomembnih za razvrstitev udeleženca razpisa na občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem.
Komisijo sestavljajo:
- dva člana, ki ju v komisijo imenuje občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve od katerih je eden tudi poročevalec komisije;
- dva člana, ki ju v komisijo imenuje center za socialno delo v občini.
19. člen
Komisija po ogledu stanovanjskih razmer in ostalih okoliščin na podlagi tega pravilnika, izpolni točkovalni zapisnik.
Zapisnik podpišejo vsi člani komisije, en izvod zapisnika pa se po opravljenem ogledu vroči udeležencu razpisa.
20. člen
Upravni organ na podlagi točkovalnih zapisnikov, najkasneje v roku 60 dni po javni objavi razpisa določi občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem in jo objavi na krajevno običajen način.
21. člen
Zoper svojo uvrstitev na listo ima udeleženec razpisa pravico ugovora na izvršni svet skupščine občine Vrhnika in sicer najkasneje v roku 15 dni po vročitvi sklepa o uvrstitvi na listo za dodelitev socialnih stanovanj oziroma objavi liste za dodelitev socialnih stanovanj.
V. DODELJEVANJE SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM
22. člen
Sklep o dodelitvi socialnega stanovanja v najem izda predstojnik upravnega organa.
23. člen
Upravni organ pred izdajo sklepa o dodelitvi socialnega stanovanja v najem preveri, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem.
24. člen
Pravica do uporabe socialnega stanovanja v najem je časovno vezana na izpolnjevanje meril za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem, ki zadevajo premoženjsko stanje upravičenca, kar se posebej opredeli tudi v najemni pogodbi, ki se sestavi v skladu z 41. členom stanovanjskega zakona.
Rok za izselitev opredeljen v najemni pogodbi, ne sme biti krajši od 90 dni.
Upravni organ preverja upravičenost do najema socialnega stanovanja enkrat letno.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25. člen
Socialna stanovanja se smejo tudi po izpraznitvi, dodeliti v najem le upravičencem do pridobitve socialnega stanovanja, razen v primeru, da v občini začasno ni potreb po socialnih stanovanjih.
26. člen
Ta pravilnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika. Pravilnik se objavi v Našem časopisu.
Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v občini Vrhnika (Naš časopis št. 129/86) Št. 3/5-362-03/92 Vrhnika, 26/10-1992
Predsednik Izvršnega sveta Vili Granda, dipl. ing.
Na podlagi zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. list SRS, št. 18/74 in 34/88) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/81, 11/86 in 2/87), je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na svoji seji, dne 21/10-1992 sprejel
PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
PRAVILNIKA O ODDAJANJU POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
1. člen
9. člen pravilnika (Naš časopis, št. 183/92) se spremeni tako, da se glasi:
Tržna najemnina se določi tako, da se minimalna najemnina pomnoži s faktorjem, ki je določen glede na lokacijo zgradbe in glede na naravo dejavnosti, in sicer:
- faktor 6:
Vrhnika: Cankarjev trg, Ljubljanska ulica (do črpalke), Tržaška cesta do Poštne ulice, Jelovškova ulica, Stara cesta do Ceste gradenj, Trg Karla Gra-beljška, Cesta 6. maja do Zdravstvenega doma;,
- faktor 5:
Vrhnika: Poštna ulica do Krpanove ulice, Cesta gradenj, območje podjetniško obrtne cone;
Borovnica: Molkov trg, Paplerjeva ulica, Rimska ulica;
- faktor 4: ostali deli Vrhnike in Borovnice;
- faktor 3:
- najem garaž in skladiščnih prosto rov
- dejavnosti splošnega pomena, ki niso v celoti neprofitne
- dejavnosti organov Republike Slovenije in njihovih izpostav
- faktor 2: dejavnosti medobčin sklh organov, katerih soustanovitell je občina Vrhnika
2. člen
Doda se nov 10 a člen, ki se glasi
V primeru, da najemnik stanovanje s soglasjem oddelek za DER in P upo-rablja del stanovanja kot poslovni prostor, plačuje poleg stanovanjske najemnine tudi najemnino za poslovni prostor
Najemnina za poslovni prostor se dO sklenitvi aneksa določi v višini razlik* med najemnino za poslovni prostor ilj stanovanjsko najemnino za ustrezni de1 stanovanjske površine.
Najemnina za poslovni prostor se revalorizira v skladu z 11. členom teg* pravilnika.
3. člen
Ta pravilnik začne veljati z dnem, k« ga sprejme Izvršni svet, uporablja pa s* od 1/12-1992 dalje.
Pravilnik se objavi v glasilu »Naš časopis«.
Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNI SVET
Številka: 3/14-363-01/91 Datum: 21/10-1992
PREDSEDNIC IZVRŠNEGA SVET' dipl. inž. Vili GRANDA, I.
TURISTIČNO DRUŠTVO VRHNIKA
razpisuje
NAGRADNI NATEČAJ ZA BARVNE POSNETKE Z MOTIVI IN TEMAMI NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE, PANORAMSKIH POSNETKOV IN VEDUT VRHNIKE IN NJENE OKOLICE
z geslom: MOJA VRHNIKA, HODIMO MIMO IN NE POZNAMO TVOJIH LEPOT tehnika: BARVNI DIAPOZITIV!
Namen natečaja je, da bi s slikovnim gradivom predstavili turistično ponudbo Vrhnike in okolice kar najbolj slikovito, izvirno in prepričljivo s posnetki na teme, navedene v naslovu. Zato, da bi vzpodbudili Vaše izvirne misli, naj vsebino na kratko samo nakažemo:
- turistični objekti, turistične točke, turistične poti in zanimivosti,
- Ljubljanica, Barje, Pekel, Lintvern, vodno bogastvo Vrhnike in okolice,
- obstoječa vaška in mestna jedra, detajli obstoječe arhitekture (portali, vrata), zanimive in slikovite stavbe,
- cvetje in živalski svet,
- grad Bistra,
- Sv. Trojica - Bela golobica, Cankar in njegov čas,
- običaji (šranganje, postavljanje mlajev...),
- zanimive osebnosti,
- in drugo.
Posebna komisija bo izbrala najboljše posnetke, jih nagradila in predlagala za odkup.
Natečaj je razpisan do 30. januarja 1993. Upoštevali bomo vse posnetke, ki bodo prispeli na naslov: Turistično društvo, Cankarjev trg 5, do zgoraj navedenega datuma in bodo opremljeni z naslednjimi podatki: ime in priimek avtorja, telefon in kratek opis vsebine posnetka ali kratko naslov posnetka. Vsak udeleženec lahko sodeluje z neomejenim številom.
Geslo našega natečaja: MOJA VRHNIKA, HODIMO MIMO IN NE POZNAMO TVOJIH LEPOT
naj bo Vaše vodilo! Iskreno upamo, da nam bo prav z Vašo pomočjo uspelo odkriti mlajšim generacijam lepote kraja, kjer živijo, in mimoidoče opozoriti na znamenitosti našega mesta z okolico.
1. nagrada
2. nagrada
3. nagrada
30.000,00 SIT 20.000,00 SIT 1.0.000,00 SIT
NAŠ ČASOPIS
OKTOBER 1992
15
7. ODPRTO PRVENSTVO VRHNIKE
i na U lovko
Deževno in megleno vreme je spremljalo tekmovanje rol-karjev na 7. odprtem prvenstvu Vrhnike. Vseeno pa se ga je udeležilo 88 tekmovalcev, čeprav so se nekateri klubi zaradi slabega vremena premislili na samem startu. Nastopili so tudi tekmovalci treh hrvaških klubov, ki redno in z veseljem prihajajo na tekmovanja v Slovenijo, posebno na Vrhniko, kjer s tekaškim klubom COMING gojijo Prijateljske stike.
Starejši so tekmovali na Progi, dolgi 5,4km, od Podčela na Ulovko, mlajši pa na progi 3,3km od Kurena do Ulovke.
Rezultati po kategorijah in uvrstitve Vrhničanov so bili taki:
Starejši dečki (3,3km): Sandra Šupak (Reka)
2. Simon Mežnar (Ihan)
3. Miha Plahutnik (Vrhnika) Tadej Jurca; 8. Jure Go-
stiša in 11. Jure Štrukelj (vsi Vrhnika)
Starejše deklice (3,3 km) Martina Voljan (Reka) Špela Jerina (Vrhnika) Klavdija Pavič (Reka) Katja Slavec; 10. Nina Leb; |. Alenka Umek; 12. Nina Suhadolnik in 13. Špela Mole (Vrhnika)
Mlajši mladinci (3,3km)
1. Gorazd Berginc (Vrhnika)
2. Miha Zrnec (Vrhnika)
3. Žarko Galjanič (Reka)
7. Matej Margon; 8. Jernej Javor; 9. Matjaž Batič in 10. Matej Mole (vsi Vrhnika)
Mlajše mladinke (3,3km)
1. Dijana Grudiček (Reka)
2. Marijana Brenkalo (Reka)
3. Nina Gorm (Vrhnika)
4. Božena Radič in 5. Lea Šmigoc (obe Vrhnika)
Starejši mladinci (5,4_km) 1. 2. 3 5.
Kristjan Tomiša (Reka) Matej Fele (Brdo) Oleg Jelušič (Reka) Miha Grom (Vrhnika)
Mladinke in članice (5,4 km)
1. Vesna Dolenc (Logatec)
2. Željko Nikola (Delnice)
3. Tatjana Petranovič (Delnice)
4. Katja Žibert (Vrhnika)
Juniorji in člani (5,4 km)
1. Robert Kerstajn (Planica)
2. Rok Miglič (Brdo)
3. Vedran Ljubobratovič (Reka)
Rekreativci A (5,4km)
1. Roman Rupnik (Vrhnika)
2. Frank Kavka (Induplati)
3. Zoran Grom (Vrhnika)
Rekreativci B (5,4km)
1. Niko Svojšak (Škofja Loka)
2. Bogdan Grom (Vrhnika)
3. Lado Černivec (Krplje)
Dobro pripravljenost so pokazali mladi tekmovalci z Vrhnike in tako prvo mesto Go-razda Berginca ni presenečenje. Dobil pa je dobrega domačega tekmeca Miho Zrneca, ki napreduje iz sezone v sezono.
Tekmovanje sta organizirala športno društvo POVŽ, Stara Vrhnika, in tekaški smučarski klub COMING z Vrhnike. Priznanja za najboljše je prispevala športna zveza Vrhnika.
Na koncu so se v alternativni tekmi na 500m pomerili še najmlajši tekmovalci, seveda tudi na rolkah in to kar na parkirišču pred brunarico.
Mlajši dečki:
1. Aleš Lah (Olimpija)
2. Bojan Kuzmanovič (Buduč-nost)
3. Jure Zorič (Olimpija)
8. Klemen Grom in 11. Tadej Leb (oba Vrhnika)
Mlajše deklice:
1. Adrijana Stipančič
2. Anita Logovič (Budučnost)
3. Ita Majnik (Olimpija)
S. S
Start rolkarjev na daljši, 5,4km dolgi progi.
Težave vrhniških športnikov
Ze nekaj časa ni na športni strani nič pisalo o plesalcu Andražu. To ne pomeni, da ne pleše več in da ne dosega vidnih rezultatov. Med tem časom je končal osnovno šolo in se vpisal na gimnazijo v Ljubljano. Kot v drugih športih, še posebno pa v tekmovalnem
Gozdni tek »Ulovka«
Slabo vreme, predvsem gosta megla te sta ovirala tekmovalce gozdnega '«ka po Ulovki, ki je bil 11. 10. 1992. tekmovalo je 115 tekmovalcev v različnih kategorijah. Organizatorja sta bila *Portna zveza Vrhnika in SD POVŽ,
ra Vrhnika. Glavni pokrovitelj je bil ¡felko Orel, d.o.o. z Vrhnike, nagrade za
movalce pa so prispevali: IUV, EGP »tja Loka in Cankarjeva založba Vrhnika.
Rezultati po kategorijah: SICIBANKE 500m
Jurjevčič Tina, Vrhnika, 2. Ušlek ¡anata, Logatec, 3. Stupica Tina Vrh-í'ka, 4. Slavec Ajda, Corning Vrhnika, Bizjak Špela, Corning Vrhnika, 7. Ba-Jkčič Mateja, Corning Vrhnika C|ClBANI 500 m
, L Grom Klemen, Corning Vrhnika, 2. J^hadolnik Klemen, Borovnica, 3. Leb .*dej, Corning Vrhnika, 5. Jurjevčič yš, Vrhnika, 5. Zalar Domen, Corning ''hnika, 6. Polanec Andraž, Corning ^nika, 9. Polanec Andraž, Corning rf,nika, 12. Bizjak Jana, Corning Vrh-JJa, 13. Suhadolnik Neje, Borovnica, I?- Dražetič Branko, Corning Vrhnika. "UjŠE DEKLICE 1300
Rupnik Maja, Logatec, 2. Brenčič 'aruša, Logatec, 3. Gerdina Tadeja, .kovnica, 7. Košir Marjanca, Borov-I
"-AJŠI DEČKI 1300 m
J- Drole Luka, OŠ Stična. 2. Jakša J*lej, Logatec, 3. Petelin Matevž, Bo-"lica, 4. Munda Žiga, Borovnica, Bo-•ai Zdravko Š. D. Povž, Weiksler Pe-| Borovnica, 8. Hočevar Žiga, 9. Zelič lfan, Borovnica, 10. Nagode Primož, t0- Povž r*REJŠE DEKLICE 1300m
Šembrov Barbara, Logatec, 2. ("k Majda, Logatec, 3. Jerina Špela, i^ing Vrhnika, 5. Suhadolnik Nina, ftiing Vrhnika, 6. Slavec Katja, Co-ln9 Vrhnika, 87. Šmigoc Lea, Corning
Vrhnika, 9. Leb Nina, Corning Vrhnika STAREJŠI DEČKI 1300m
Imperl Vojko, A. K. Sevnica, 2. Go-dina Uroš, Logatec, 3. Ristič Miha, Borovnica
ŽENSKE DO 25 LET 7000 m
1. Ambrožič Mateja, Logatec, 2. Jerina Bojana, Logatec, 3. Jakša Anita, Logatec, 4. Žibert Katja, Corning Vrhnika, 8. Grom Nina, Corning Vrhnika, Radič Božena, Corning Vrhnika, 10. Pr-vinšek Barbara, Corning Vrhnika ŽENSKE OD 25 LET DO 35 LET 7000 m
1. Bregar Zvonka, A. K. Sevnica ŽENSKE NAD 25 LET - 7000 m
1. Bohinec Veronika, Ljubljana, 2. Kvas Anica, Domžale, 3. Gabrovšek Ivanka, Vrhnika MLADINCI-7000 m
1. Petkovšek Jožko, Logatec, 2. Zelene Boris, Logatec, 3. Grom Miha, Corning Vrhnika, 6. Javor Jernej, Corning Vrhnika, Novak Gašper Borovnica, 8. Gostiša Jure, Corning Vrhnika, Bogataj Janez, Š. D. Povž, Bogataj Marko, S. D. Povž
MOŠKI DO 30 LET - 14.000m
1. Hojak Roman, Napoleon, 2. Novak Rajko, Kamnik, 3. Vancelj Tone, Pekarna Grosuplje, Bajec Matjaž, Borovnica, Krvina Andrej, S. D. Povž MOŠKI OD 30 DO 40 LET - 14.000 m
1. Kalan Tomaž, Žabnica, 2. Erjavec Tone, LB, 3. Križman Jože, P. I. Mengeš, 4. Suhadolnik Stane, Borovnica, 10. Kcgovšek Stane, Sinja Gorica, 12. Leb Dušan, Corning Vrhnika MOŠKI OD 40 DO 50 LET - 14.000 m
1. Malnar Lojze, Lj. mlekarne, 2. Lešnik Štefan, Ljubljana, Šebenik Drago IBL, 7. Grom Bogdan, Š. D. Povž, 8. Mole Cveto, Corning Vrhnika MOŠKI NAD 50 LET - 14.000m
1. Kvas Rajko, Liqi Molly, 2. Gabrovšek Janez, Vrhnika, 3. Prijatelj Jože, SK Brdo, 4. Grom Janez, Š. D. Povž
Občinski kros v Borovnici
Učenke in učenci vseh treh osnovnih šol v občini so se 9. 10. 1992 pomerili med seboj v teku. Sodelovalo je 106 tekmovalk in tekmovalcev. Številnejša udeležba je bila pri mlajših kategorijah.
Rezultati
Deklice, letnik 1981 in mlajše
1. 2.
3. Sabina Hren
4. Mirjam Žerjav
5. Špela Kuzmič
Polona Ravnihar   OŠ Borovnica Kati Cafuta       OŠ Ivan Cankar OŠ Log Dragomer OS Borovnica OŠ Ivan Cankar
Fantje, letnik 1979
1. Miloš Brkič       OŠ Ivan Cankar
2. Tadej Jurca      OŠ Ivan Cankar
3. Miha Plahutnik   OŠ Ivan Cankar
4. Matjaž Miložič      OŠ Borovnica
5. Simon Gantar OŠ Log Dragomer
Dekleta, letnik 1978
1. Melita Saje     OŠ Log Dragomer
2. Nina Grom       OŠ Ivan Cankar
3. Anamarija Dolničar OŠ Borovnica
4. Sabina Nartnik OŠ Log Dragomer
5. LeaŠmigac      OŠ Ivan Cankar
Dečki, letnik 1981 in mlajši
1. Žiga Munda        OŠ Borovnica
2. Peter Weixler       OŠ Borovnica
3. BlažŠpec        OŠ Ivan Cankar
4. Jure Potočnik OŠ Log Dragomer
5. Klemen Suhadolnik OS Borovnica
Deklice, letnik 1980
1. Mateja Prebil     OŠ Ivan Cankar
2. Neža Škilan    Oš Log Dragomer
3. Tadeja Gerdina     OS Borovnica
4. Patricija Okorn OŠ Log Dragomer
5. Sabina Kogovšek OŠ Ivan Cankar
Fantje, letnik 1978
Peter Buček Miha Zrnec Miha Ristič Robert Rosnaky Simon Kržič
OŠ Ivan Cankar OŠ Ivan Cankar
OŠ Borovnica OŠ Ivan Cankar
OŠ Borovnica
plesu, je na prvem mestu denar. Kljub temu, da je v samem vrhu plesalcev v Sloveniji in tudi v tujini, je zaradi finančnih sredstev ostal brez plesalke, s katero je dosegel odmevne rezultate doma in v tujini. V letu 91/92 je tako začel ponovno trdo pot treninga z novo plesalko.
Z vztrajnostjo, vsakodnevnim treningom in z že uveljavljeno kakovostjo plesalca (se je uspel kljub hudi konkurenci obdržati med prvimi petimi pari v mladinski konkurenci. Pred nedavnim sta se udeležila močnega turnirja na Danskem, katerega so se udeležili plesalci iz šestih držav. Med 65. plesalci sta v standardnih plesih zasedla drugo mesto, v kombinaciji ST in LA plesov pa 5. mesto. Udeležba na tujih turnirjih pa veliko stane; tako da se v oktobru ni mogel udeležiti turnirja v Londonu in potrditi dobre uvrstitve z Danske. Ali se bo moral edini vrhunski plesalec z Vrhnike zaradi ne-posluha za ta šport na Vrhniki odpovedati  nadaljnji športni
Dečki, letnik 1980
1. Matevž Petelin
2. Marko Trček
3. Jernej Leban
4. Iztok Cukjati
5. Tomaž Kenig
OŠ Borovnica OŠ Ivan Cankar OŠ Borovnica OŠ Log Dragomer OS Borovnica
Dekleta, letnik 1979
1. Špela Jerina"     OŠ Ivan Cankar
2. Polona Turšič      OŠ Borovnica
3. Alenka Tortič       OŠ Borovnica
4. Urša MalavašičOŠ Log Dragomer
5. Nina Suhadolnik OŠ Ivan Cankar
V sredini Boštjan Drofenik (Dragomer), prvič občinski prvak v tenisu
TENIŠKE NOVICE
V prejšnji številki Našega časopisa so bili pomotoma izpuščeni rezultati   občinskega prvenstva v tenisu za tile dve kategoriji: Moški od 18 let do 35 let:
1. Boštjan Drofenik (Dragomer)
2. Aljoša Seljak (Vrhnika)
3. Grega Kukec (Vrhnika)
Moški od 35 let do 45 let:
1. Milan Vovk (Vrhnika)
2. Rale Brajkovič (Vrhnika)
3. Zdene Božič (Vrhnika)
Tako sta občinska prvaka postala Boštjan Drofenik, ki je v najlepšem dvoboju prvenstva premagal favorita Aljoša Seljaka in večno drugi Milan Volk je presenetljivo premagal favorita Baleta Brajko-vica.
Tudi prosto plezanje v sportway-u
Dosti megli so morali tekmovalci dobro paziti na pravo progo
Pred nedavnim smo se tudi prosti plezalci pridružili klubu alternativnih športov - SPORTWAY. Naša sekcija šteje pet članov: Aljoša Grom, Mojca Oblak, Peter Stanovnik, Gašper Drašler in Miha Pribošič. Vendar pa je za ta šport na Vrhniki še precej zanimanja, kar dokazujejo mnogi plezalci, ki občasno prihajajo v naši plezališči Retovje in MoČilnik.
V zadnjem času je zelo obiskano plezališče (sem prihajajo plezalci iz vse Slovenije) Retovje na Verdu, kar je predvsem zasluga našega najboljšega plezalca Aljoše Groma, ki je tu preplezal in opremil nekaj zelo znanih smeri, med njimi tudi smer z imenom PALAČINKA (10. stopnja težavnosti), ki se uvršča med deset najtežjih smeri v Sloveniji. Aljoša se je
Marca letos udeležil mladinskega svetovnega prvenstva v Švici in tam dosegel odlično 16. mesto. K temu dosežku so mnogo pripomogla tudi vrhniška podjetja: IUV, STENPLAST, EVEX in SIMON BRADEŠKO. Sedaj je Aljoša že član slovenske članske reprezentance, s katero se redno, poleg našega, udeležuje tudi tekem v svetovnem pokalu.
Lani smo z drugimi člani PD Vrhnika in z veliko pomočjo Mirka Ma-laršiča v telovadnici Mrakove šole postavili majhno umetno steno, ki je namenjena predvsem za treninge v jesenskem in zimskem času. Vabimo vse, ki vas ta šport zanima, da se nam pridružite. Informacije dobite po tel. 752-582 (Miha).
MIHA PRIBOŠIČ
poti, ker nima denarja za plačilo treninga s priznanimi plesnimi trenerji. Starši kljub vsem odrekanjem ne zmorejo več plačevati 1000 DEM mesečnih stroškov. Zato se obračamo z Andražem in plesalko na delovne organizacije in obrtnike, da bi mu po svojih močeh pomagali pri nadaljnji športni poti. Prispevki, ki bi jih bili pripravljeni nakazati, gredo vsi preko kluba in jih lahko prikažete pri napovedi davka v rubriko odhodki - prispevek za vrhunski šport.
S. S.
Zahvala
CB klub Argo Vrhnika, Brigadirska 7, se v imenu vseh članov zahvaljuje spodaj naštetim delovnim organizacijam za blago, ki smo ga uporabili kot praktične nagrade na srečanju CB klubov Slovenije.
Srečanje je organiziralo pet slovenskih CB klubov: Argo Vrhnika, Adriatic Ljubljana, Globus Kranj, Lipa Kamnik, Vrtinec Domžale (v naši deželici jih je sicer okoli trideset).
»Krivdo« za to prireditev lahko pripišemo skupnemu vsakoletnemu tekmovanju navedenih CB klubov. Vsak oddaja s »svojega« vrha, tako da je praktično vključena vsa Slovenija in še del sosednje države. Ob tej priložnosti so bile med zabavnim programom podeljene nagrade, ki so jih prispevale naštete organizacije. Poseben pokal je namenjen CB klubu, ki ob takšni priložnosti vzpostavi največ zvez (vseh pet skupaj več kot tri tisoč zvez). Tokrat so to bili člani CB Lipa Kamnik. Tudi za posameznega najboljšega operaterja je pripravljen pokal. Tega bo dobil CB Pane. Za tiste, ki izpolnijo »samo« vnaprej določeno normo, so priznanja natisnjena posebej za to priložnost. Kontrolo zvez opravljamo po vpisni knjigi in qsl karticah, ki jih morajo s pisnim zahtevkom poslati posamezni operaterji. Za takšno tekmovanje posamezni klub »prispeva« štiriindvajset operaterjev, ki se potem menjajo vsako uro. Po navadi se vse skupaj prične v soboto zvečer ob 20. uri, konča pa v nedeljo ob 8. uri zjutraj. Čas oddajanja je lahko tudi daljši, odvisno pač od dogovora organizatorjev. Če k temu prištejemo še čas, ki je potreben za tehnične priprave in prihod na dogovorjeno mesto, je za to priložnost dovoljeno porabiti dva dneva. Toliko na kratko.
Izkazali so se: Avtomehanika Jelko Baje - Drenov grič, Avto center Vrhnika, Slaščičarna Berzo Vrhnika, Corning Vrhnika, Cankarjeva založba - poslovalnica Vrhnika. Kmetijska zadruga - mesnica - Vrhnika, Mercator Dolomiti - na križišču - Vrhnika, Zavorni sen/is Janez Hribar - Ljubljana, Trgovina pri Simonu, Okvirji Kraševec in anonimna darovalka.
Vsem se še enkrat iskreno zahvaljujemo in jim želimo veliko poslovnih uspehov za naprej.
V imenu CB kluba Argo: Andrej Burnik - A & V 009
Iii
OKTOBER 1992
NAŠ ČASOPIS
Leon Gostiša - državni prvak v šahu za leto 1992
Nepozaben je bil sprejem v Blatni Brezovici, ko se je v začetku julija Leon Gostiša vrnil s šahovske olimpijade iz Manile, kjer je na četrti deski osvojil zgodovinsko bronasto kolajno. Za slavje je bilo kar premalo časa, saj je šah živa igra in Leona so čakale že nove partije in priprave na državno prvenstvo.
Mimo nas so šli uspehi Leona Gostiše nekoliko tiho in skromno, zato sem se namenil, da ga predstavimo našim občanom. Tudi zato, kar je v oktobru osvojil naslov državnega prvaka v šahu.
Naj takoj poudarim, da je že v letih 1985-1987 trikrat zapored osvojil naslov slovenskega prvaka, v letu 1990 pa je delil prvo mesto z Igorjem Jelenkom. Z osamostoji-tvijo Slovenije pa je letos prvič postal državni prvak. Tako sem prvo vprašanje namenil prav igri in uspehu na državnem prvenstvu.
Kako ocenjuješ igro in uspeh na tako »imenovanem« prvem državnem prvenstvu?
Letošnje državno prvenstvo je bilo v Postojni. Tu sem bil v dvojni vlogi: kot glavni organizator in igralec. Zato sem imel v prvih kolih kar precej slab občutek v posameznih igrah, saj sem skrbel tudi za organizacijo prvenstva. Vendar pa so bile vse igre zelo borbene brez taktiziranja, kar mi po moji naravi igranja najbolj »leži«. Lahko rečem, da so bile posamezne partije tudi drugih igralcev na vrhunskem nivoju in do konca prvenstva zelo borbene. Bil sem vseskozi v vodstvu, le v enajstem kolu je nastala manjša kriza, ko je bilo pet tekmovalcev na prvem mestu in vsak je imel možnost, da postane državni prvak. Mislim, da sem zadnja kola odigral najbolje v karieri, kar mi je prineslo zaslužen naslov prvaka. Poudariti moram, da mi ta naslov pomeni največ v moji dolgoletni šahovski karieri, saj ni manjkal noben od boljših sedanjih igralcev šaha v Sloveniji.
Sedaj si zaposlen v Postojni v podjetju Optimizem, znanega športnega delavca Vlada Slejka. Kako je nastala ta povezava?
Dve leti sem se profesionalno ukvarjal s šahom, kar je bila zame velika življenjska izkušnja, vendar brez večjega šahovskega uspeha. Nekaj dobrih uspehov v začetku leta 1992 je prav gotovo vplivalo, da me je Vlado Slejko povabil v svoje podjetje OPTIMIZEM, kjer sem se v juniju tudi zaposlil. Delam v športnem marketingu, kjer poleg šaha združujemo še košarko in atletiko. Rezultati v košarki in atletiki so vidni, v šahu pa smo si zadali
cilj, da bi Postojna postala šahovski center v Sloveniji. Podjetje Optimizem se ukvarja s trgovino, svetovanjem in borznim posredništvom.
Kaj je tvoja naloga v tem podjetju in kako dvigniti šah na raven znane košarkarske ekipe iz Postojne in kar nekaj dobrih atletov, na primer Boruta Bi-lača?
Moja naloga je igranje šaha ter organizacija raznih turnirjev. Poleg tega pa smo si zadali nalogo za organiziranje OPTIMIZMOVE šahovske šole, ki naj bi dosegla slovenski nivo. Tako bo poleg mene to šolo vodila tudi šahovska vele-mojstrica iz Sarajeva Vesna Miša-novič. S kakovostnim delom in razumevanjem gospodarstva v Postojni pa bi lahko tudi v šahu dosegli dobre rezultate. Razgovor je nanesel tudi na olimpijske igre v Manili, čeprav je minilo že nekaj mesecev od najbolj uspešnega nastopa Leona Gostiše.
Po vseh strnjenih mislih in analizah, kako ocenjuješ uspeh v Manili?
Res je bronasta medalja doslej moj največji in tudi slovenski uspeh. Vendar pa moram poudariti, da je bil zame pomembnejši ekipni uspeh, zato sem vse partije podredil uspehu ekipe, ki je delila 17 do 21 mesto. To mesto smo delili s šahovskimi velesilami, kot so: Madžarska, Švedska in Bolgarija, ter bili pred Indijo in Nizozemsko, kar pomeni velik uspeh, ki ga bo težko ponoviti. Vedeti tudi moramo, da je iz bivše Sovjetske zveze nastalo 12 dobrih novih ekip, ki so krojile celoten vrstni red olimpiade. Po mednarodnem »rej-tingu« smo bili uvrščeni okoli 40. mesta, dosegli pa za polovico boljše mesto. To dobro uvrstitev in potrditev naše kakovosti pa bomo morali dokazati že v novembru na evropskem prvenstvu v Debre-cenu na Madžarskem.
Si tudi odgovorni urednik »vrhniške šahovske« revije šahovska misel, kako je bila sprejeta v šahovskih krogih?
Zaradi pomanjkanja domače literature o šahovski igri je v krogu vrhniških šahistov nastala in se uresničila ideja o stalni reviji šahovska misel. Po dveh letih izhajanja je postala »slovenska« in tudi šahovski krogi so jo zelo dobro sprejeli. Težave so le z zbiranjem finančnih sredstev za izdajo posamezne številke, za kar bi lahko imela več posluha šahovska zveza Slovenije. Brez vrhniških pomočnikov, kot so Angelo Arčon, Peter Kobal, Matjaž Justin, Matjaž Jereb
Dvoboj Leon Gostiša stojni
Mikac na državnem prvenstvu v Po-
je vrhniško občinsko gla-tf»pi ga »ss-«fei«a Glavni in odgo-
.:»«!« w«ffiniik Tone Ame......
aSč. Predsednik časopis-«©¡9*9 =,««:» Srmtm »terels,. Uredništvo: Tržaška 1, Vdrnika, tel. 755-121 int. 222, organizator Simon Setjak. Tisk: Tiskarna ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejmo vsako gospodinjstvo, v vrhniški občini. Po za in-je obdavčen s 5 — odstotnim promet-
ni Aleš Rom pa revija ne bi izhajala in ne -bi bila tako kakovostno pripravljena.
Kakšni so nadaljnji cilji in želje?
Moja največja želja je, da bi dosegel naslov velemojstra, kar pa bo precej težko. V Sloveniji so sedaj trije velemojstri: Planine, Parma in Puc, ki pa igralsko niso aktivni. Tako bom poiskušal na večjih turnirjih, kot na primer Gradec (corski turnir - kvalifikacije za svetovno prvenstvo) ter Pirčev me-morial, doseči rezultate, ki prinašajo naslov velemojstra. Kot cilj pa sem si zadal delo z mladimi vrhniškimi šahisti, s katerimi že delam - Primož Šoln, Miki Stojnic in Matej Šebenik - da bi dosegli čim-boljše rezultate. OD tej priložnosti se moram zahvaliti ravnatelju in ljubitelju šaha Janezu Sodji za vso pomoč in nudenje prostorov v os-
novni šoli Ivana Cankarja, kjer se tudi »rojevajo« mladi, obetajoči šahisti.
Ob zanimivem razgovoru je Leon Gostiša ostal tak, kot je: skromen in prijazen ter vedno pripravljen na razgovor.
S. S.
Prikaz partije Gostiša - Ri-šagov (1:0), ko je Slovenija v Manili premagala Estonijo z 2,5:1,5.
Gostiša - Rišagov Igra daminega kmeta (D03) 1. d4 Sf6 2. Sf3 g6 3. LgS Lg7 4. Sbd2 0-0 5. e3 c5 6. Le2 d5 7. c3 Db6 8. Db3 Sc6 9. 0-0 Lf5 10. dc5 Dc5 11. Sd4 Lc8 12. Db5
V partiji Gostiša - Sokolov (Bled-Rogaška Slatina 1991) je sledilo ostro 12. f4 in po 12. ... Sd7 13. Db5 Dd6 14. Lf3 Sb6 15. Tad1 Ld7 16. De2 a6?! (Boljšeje 16. ... Sd4.) 17. S4b3 Dc7 18. e4 d4 19. Sb1 Le6 Df2 je beli dosegel boljšo pozicijo.
12. ... Dd6
Po 12. ... Db5 13. Sb5 obdrži beli zaradi grožnje Sc7 razvojni tempo. Črni postavlja damo na dobro polje in računa na možnost tempo poteze e5.
13. Tad1 Ld7 14. Db3 Tac8 15. Lh4
Pozicija je približno izenačena. Črni ima določeno prednost v središču, beli pa boljše razporejene figure. Z igrano potezo beli umika lovca pred napadom z Se4 (po umiku Sd2). Njegova bodočnost je seveda na diagonali h2-b8, kjer se bo po morebitni potezi e5 pojavilo slabo polje d6. Črni bi se zdaj ali v naslednji potezi moral odločiti za menjavo na d4.
15. ... Tfe8?! 16.a3 e5?
Črni je izgubil potrpljenje in igra to skrbno pripravljeno, a v danem trenutku slabo potezo. Nujno je bilo 16. ... Sd4.
17. Sb5! Dc5
Komaj da je kaj boljše 17. ... De6 18.e4! in črni je v velikih težavah:
a) . 18. ... Se4 19. Se4 de4 20. Lc4
b) . 18. ... a6 19. Lf6 Df6 20. ed5 Sd8 21. Se4
c) . 18. ... Sa5 19. Db4 Sc6 (19. ... Lb5 20. Db5) 20. Dd6 a6 21. Lf6
d) , 18. ... d4 19. cd4ed4 (19. ... Sd4 20. Sd4 ed4 21. Lc4 De7 22. e5) 20. De6 Te6 21. Lc4 Te7 22. Sd6 Tb8 23. f4 itd.)
	mi		■ lilll			
■	i lili			i 11	i	á
■I	%	Ä 1	11		4 ■	
	lil		i			B
H!		B		G	1	
	a		El		A	¡a
Iii		IIIIII	s		E	
18. Lf6 Lf6 19. Se4! de4 20. Td7 Te7 21. Td5 Db6 22. Dc2!
Najenostavnejša poteza, po kateri ima beli ob materialni prednosti tudi veliko boljšo pozicijo. Partija je praktično odločena.
22. ... Lg7 23. Sd6 Tb8
Ali 28. ... Td8 24. Tfd1 (Slabo je 24.Tb5? Dc7) z grožnjo 25. Tb5 in ne gre 25. ... Sd4 26. Sc4! Sc2 27. Td8 Dd8 28. Td8 Lf8 29. Td1 in skakač je ujet. 24. Se4 Td8 25. c4 Dc7 26. Tfd 1 Ted7 27. Da4 h6 28. g3 Kh7
Črni je bil že v veliki časovni stiski.
29. b4 b6 30. Sc3 Td5 31. Sd5 Dc8 32. c5 bc5 33. b5 Sb8
Nekaj več odpora bi črni nudil po 33. ... Sd4 34. ed4 Td5 35. Da7 ed4 36. Df7 Tf5 37. Dc4 Df8 38. Tf1 in beli ima ob kmetu bolj gibljiva prosta kmeta, medtem ko sta črna blokirana. V partiji je sledila še:
34. Da7 Td7 35. Da8 Dd8 36. a4 e4 37. a5 Le5 38. a6 Da5 39. B6 Da2 40. Kf1 Kg 7 41. a7 1:0
Košarkarska ekipa Elles Borovnica v sezoni 92 - 93
Ekipa je nekoliko prenovljena, saj je nekaj igralcev odšlo nazaj na Vrhniko. Cilj ekipe je sredina lestvice ter igranje z čim več domačimi igralci. Po petih kolih imajo dve zmagi (proti Litiji in Jesenicami) ter tri poraze (z Kraškim zidarjem, Radovljico in Črnomljem). Na sliki so: predsednik kluba Modrijan, trener Nikolavčič, Turšič M., Peršin, Bizjak, Zlatkovič, Centa in Friškovec, čepijo: Stojanovič, Vodeb, Križnar, Kržan in Turšič T.
TOMAŽ GORENC - ZMAGUJE
Na Vrhniki se lahko pohvalimo s kar nekaj državnimi prvaki v posameznih športih. V prejšnji številki smo predstavili mladega voznika gokarda Aleša Preka, ki je državni prvak v razredu N-60 cem/do 13 let.
Tudi v višjem razredu (A-100 cem - junior od 13-16 let) imamo državnega prvaka: go-kardista Tomaža Gorenca.
Tomaž Gorenc je učenec 8. razreda osnovne šole Ivana Cankarja in s svojimi 14. leti kar preveč mirno in nebogljeno deluje. Vendar ko beseda nanese na gokard, zaživi in iz sebe bruhne nešteto podatkov o uspehih, vožnjah, tekmovanjih, nasprotnikih... Prav gotovo to svojo skrito energijo in agresivnost pokaže za volanom svojega gokarda in uspeh mora biti. Letos je tekmoval v razredu A-100 cem junior in postal državni prvak. Leta 1991 je že nastopal v tem razredu in postal republiški prvak. V nižjem razredu N-60 cem pa je bil celo trikrat zaporedoma državni prvak.
V letošnji sezoni je vozil za Karting klub Portorož in je na 10. tekmah osvojil največ točk. Na petih dirkah je zmagal, nikoli pa ni bil uvrščen nižje od četrtega mesta, razen če je odstopil.
Zaradi dosedanjih dobrih rezultatov je dobil mednarodno, licenco za nastope na odprtem prvenstvu Avstrije, ki tekme organizirajo tudi v drugih državah (Madžarska, Češka). Tako je nastopil v članski konkurenci (razred SENIOR 100 cem) in bil večkrat uvrščen med prvih pet tekmovalcev, kar je za njegovo mladost res velik uspeh.
Na vprašanje, katera mednarodna tekma se mu je najbolj vtisnila v spomin, je hitro odgovoril, da zadnji nastop v Salzburgu v oktobru, kjer je zasedel tretje mesto za Nemcem in Švicarjem.
Ti veliki uspehi v Avstriji so mu odprli pot, da bi tekmoval samo za avstrijsko prvenstvo, vendar odločitve še ni, ker so težave z zbiranjem sredstev in sponzorjev. Tako je imel za domače letošnje prvenstvo tri glavne sponzorje, nekdanje gokardiste: Mirana Novaka, Antona Rotarja in Slavka De-kleva ter podjetja in posameznika: Obles (Dolgi most), Var-galant, Kleparstvo Rode, Orel
Jelko, prevozništvo Igor Sajo-vec, bife Krnica, diskont Sodček in drugi. V Avstriji pa je vozil pod pokroviteljstvom AV-STRO-KART-MORI.
Vedeti moramo, da je gokard drag šport: po nekaterih izračunih eno tekmovanje stane najmanj 600 DEM. Od sedanjega kluba pa dobi le plačano kilometrino in dnevnice, kje pa so še stroški za gorivo, gume, rezervne dele, nabavo motorja in karoserije ...
Še dobro, da je oče Drago, nekdanji voznik gokarda, njegov glavni mehanik, trener in svetovalec.
Oba si želita, da bi se vrnila na Vrhniko, kjer bi lahko pri-
pravili dobro karting ekipo in tako oživeli nekdanje uspehe vrhniškega kartinga.
Tomaževa skrita želja pa je udeležba na evropskem prvenstvu prihodnje leto, saj je z rezultati to zaslužil. Glavni1: problem bodo finančna sred; stva in sponzorji, ki bodo krojili usodo nadaljnjega tekmovanja in udeleževanja mednarodnih dirk. Ob koncu zanimivega pO' govora pa mi je, kar malo sramežljivo povedal, da se zahvaljuje vsem, ki so karkoli pomagali pri kreiranju uspeha - državnega prvaka - posebno pa očetu Dragu, ki mu vedno stoji ob strani z vso strokovno - tehnično pomočjo.
S. s..
Velik mednarodni uspeh tekmovalcev AMD VRHNIKA v kartingu
V začetku oktobra sta se dva    vrhniška tekmovalca
- Aleš Prek in David Kalan
- udeležila tekmovanja na Češkoslovaškem. V hudi konkurenci, sodelovali so namreč tekmovalci iz Avstrje, Nemčije in domači češki dirkači, je David Kalan dosegel odmevno četrto mesto v kategoriji seni-orjev, med juniorji pa si je pri-vozil drugo mesto. Aleš Prek pa je v kategoriji juniorjev do-
segel oancno šesto mestO' Zadnja mednarodna dirka v sezoni se je bila na karto; dromu v Zagrebu. Med juniorj1 je Aleš Prek zasedel prvo mesto, David Kalan pa je mefi člani osvojil drugo mesto.
Obema tekmovalcema čestitamo, saj sta k uspehofl1 v letošnjem slovenskem pr' venstvu dodala tudi izredna dosežke v mednarodni areni.
Boris Brenči''
9B