Zene: vsega še nismo uredile Smarska pokrajina se vsekakor naglo preraja. Vzpon ni opaziti sa­ mo v tem, da vidimo novo železni­ ško progo, naprednejše kmetovanje, drenažne jarke na Imenskem polju, tekstilna obrata v Kozjem in Šmar­ ju, drugačni so tudi odnosi med ljudmi.. Šmarske žene so bile nekoč ome­ jene samo na .delo v domačijah, ki so v večji meri kmečke. Garati od zore do mraka, to je bila njihova naloga, dolžnost in dediščina. Pa še danes morajo tako delati; peči kruh za družino, skrbeti za svinje, prati in šivati, vzgajati otroke, delati na vrtu in njivah, kot da je delo njej in samo za njo odmerjeno. In celo žene so večkrat mislile, da drugače ne more biti. Pa je lahko drugače, vsaj nekoliko drugače! Crne kuhinje, zakajene in mračne, so postale svet­ le in čiste; brlivke in petrolejke je zamenjala električna žarnica, na mnogih krajih voda že priteka po vodovodnih ceveh v hiše in hleve; to pa je spremenilo tudi okolje v hiši in odnose v njej. Se zdaleč pa ni vse rešeno. Žen­ sko delo je še vedno težko. No, na­ vsezadnje je vsako delo težko; toda oddih je prav kmečki ženi zelo, zelo skromno odmerjen. Družina, otroci in živina v hlevu hočejo svoje, pa tudi hiša, ki je danes bolje oprem­ ljena, hoče svoje; to pa zahteva vso gospodinjo ves dan. Komisija pri občinskem odboru SZDL na Smar- skem, ki jo vodi tovarišica Majh- nova, pomaga reševati prav vpra­ šanje razbremenitve kmečkih žena, vprašanje uveljavl'janja žene v druž­ benih organih samoupravljanja, vprašanje resnične emancipacije. Pravkar so se sestale delegatke iz vseh šmarskih krajev, da se pome­ nijo o vprašanjih, ki bi j.ih v tesni povezavi z občino in ostalimi druž­ benimi organizacjami skušali reše­ vali. V ospredju je vprašanje usta­ navljanja vaških servisev, stano­ vanjske skupnosti in podobno. V Po­ lju ob Sotli n. pr. pogrešajo kruh, pralnico. Koliko laže bi bilo, če bi ne bilo potrebno peči kruha doma, vselej doma prati„ saj bi s takimi novimi organizacijskimi oblikami dela v družbi ženo precej razbreme­ nili. Toda taka vprašanja so na va­ si še posebno težka, ker je manj lju­ di, zato pa tudi manj pogojev za skupnostne oblike dela. Smarski zbor žena pa je pokazal, da so tudi šmarske žene stopile od­ ločno na novo pot. Družbena vloga žena, njeno uveljavljanje v družbe­ nem samoupravljanju je vedno po­ membnejša, mesto ob možu pa ved­ no bolj resnično enakovredno, s. Grodili bodo mehanično delavnico V Ljubnem ob Savinji že nekaj let zelo uspešno deluje Avto-moto dru­ štvo »GOZDAR«, ki je edino te vr­ ste na območju mozirske občine. V svojih vrstah združuje že preko 110 članov. V preteklem letu je bila dejavnost društva usmerjena predvsem na vzgojo šolske mladine in ostalega prebivalstva v želji, da bi se zbolj- šala varnost v cestnem prometu. Skupno z občinsko komisijo za var­ nost cestnega prometa ter učitelji na šolah so priredili za šolsko mladino 83 prometnih predavanj, kjer je vsa­ kokrat sodelovalo približno do 970 šoloobveznih otrok. Na šolah v mo- zirski občini deluje 20 prometnih krožkov, na katerih je v preteklem letu uspešno opravilo izpTt za »Pio­ nirsko prometno značko« 320 otrok. Društvo pa je skrbelo tudi za pre­ davanja za odrasle. Po mnogih kra­ jih v občini so predavanja povezali s predvajanjem prometnih filmov, ki si jih je ogledalo blizu 3000 dr­ žavljanov. V Lučah, Gornjem gra­ du in Ljubnem ob Savinji je dru­ štvo priredilo dvodnevne razstave prometne varnosti. Društvo bo ^udi v prihodnje po­ svetilo vso skrb vzgoji šolske mla­ dine in ostalih koristnikov cest. Do konca leta 1962 naj bi uspešno po­ ložili izpit za »Pionirsko prometno značko« vsi šolobvezni otroci od 8 leta starosti dalje. V času turistič­ ne sezone'namerava društvo uvesti službo »Pomoč-informacije« z mo­ tornim vozilom na cesti Mozirje— Gornji grad—Ljubno ob Savinji—• Logarska dolina. Ta služba bi znat­ no zboljšala moto-turistični promet. Društvo se bori tudi s težavami.. Nima prostorov, kjer bi lahko ure­ dili mehanične delavnice, ki pa jo v mozirski občini zelo pogrešajo, saj ni niti ene mehanične delavnice. Za­ to so sklenili, da bodo začeli z grad­ njo potrebnih prostorov za meha­ nično delavnico. Z gradnjo name­ ravajo pričeti še letos, končali pa bi jo vsaj do konca leta 1963. Predračunska vrednost gradnje je predvidena v višini 2,5 miljona di­ narjev. Pri gradnji bodo sodelovali tudi vsi člani društva. Vsak član bo opravil v letošnjem letu 20 prosto­ voljnih ur, kar je skupaj 2200 pro­ stovoljnih ur dela. Pri realizaciji te akcije računajo tudi na pomoč vseh zainteresiranih v občini. -er V počasiitey 20-letnice vstaje Odbor za proslavo 20. obletnice revolucije v Slovenskih Konjicah je predvidel nekaj večjih prireditev v mesecu aprilu, maju in juliju. Prva večja prireditev bo občinski pionir­ ski pevski festival, ki ga bodo orga­ nizirali od 21. do 27. aprila, ko se bo začel pohod pionirjev in mladin­ cev po poteh štirinajste divizije. Ves ta čas bodo po šolah predavanja o narodnoosvobodilni borbi, srečanja z borci, kulturno življenje pa bodo popestrile številne predstave doma­ čih dramskih družin. V tednu mladosti bo društvo pri­ jateljev mladine priredilo pionirske igre, nato pa se bodo v začetku ju­ lija pričele najpomembnejše prire­ ditve v počastitev 20. obletnice re­ volucije. Na predvečer 3. julija bo­ do po vseh osnovnih organizacijah Zveze borcev proslave, na katerih bodo zaslužnim borcem in aktivi­ stom iz narodnoosvobodilne borbe razdelili odlikovanja. Občinski od­ bor Zveze borcev bo nato 4. julija pripravil komemorativno zborova­ nje pri Treh žebljih, kjer je leta 1943 padel Pohorski bataljon. To bo nedvomno vrhunec prireditev v po­ častitev 20. obletnice revolucije v poletnih mesecih. Mesec julij bodo končali z odkritjem spomenika pad­ lim borcem v Vitanju in tekmova­ nji vseh panog telesne vzgoje. Proslave v počastitev velikega ju­ bileja pa bodo nadaljevali še vse naslednje mesece. Pred volitvami v zadružne svete V Slovenskih Konjicah se vneto pripravljajo na volitve v zadružne svete. Pri občinskem odboru Socia­ listične zveze so ustanovili političen aktiv, katerega člani se bodo udele­ ževali sestankov .krajevnih odborov kjer bodo razpravljali o kandidatni listi za nove zadružne svete. Poli­ tični aktiv bo poskušal vplivati na čim boljšo izbiro kandidatov in se bo trudil tudi za to, da bi bilo v novih zadružnih svetih vsaj 25 od­ stotkov mladine in 20 odstotkov že­ na. Pri krajevnih odborih razpravlja­ jo o kandidatnih listah ta teden. V Konjicah bodo izdajali časopis Pred dnevi se je pri občinskem odboru Socialistične zveze v Slov Konjicah sestal uredniški odbor no­ vega časopisa, ki ga bo izdajal ob­ činski odbor Socialistične zveze. Za časopis, ki bo ciklostiran in ga bodo zaenkrat izdajali v omejenem števi­ lu, so se odločili zato, da bi prebi­ valce svojega okoliša laže seznanja­ li z raznimi odloki občine in drugi­ mi tekočimi problemi konjiške ko­ mune. Računajo, da bo prva števil­ ka novega časopisa izšla do prvega aprila. Gimnazijci želijo sodelovanja Prejšnji četrtek je bilo na celjski 'gimnaziji posvetovanje mladinskih aktivov gimnazije in ekonomske srednje šole iz Celja. Namen sestan­ ka je bil, da se utrdi sodelovanje med obema mladinskima aktivoma. Zato so sklenili, da bodo sodelo­ vanje poglobili na športnem, pa tu­ di na kulturnem in idejno-politič- nem področju. Gimnazijci bodo pri­ redili za mladino ekonomske sred­ nje šole Shakespearov večer. Oba aktiva bosta organizirala več šport­ nih srečanj, sodelovali pa bodo tu­ di še pri oblikah idejno-vzgojnega dela — marksističnih krožkih, štu­ dijskih skupinah itd. Predvsem bo­ do izmenjavali izkušnje pni delu svobodnih aktivnosti na obeh zavo­ dih Sestanek je pripravil aktiv Ljud­ ske mladine na gimnaziiji, ki pa se že pripravlja tudi na posvetovanja z nekaterimi drugimi aktivi Ljudske mladine — učiteljiščem, industrij­ sko kovinarsko šolo ter z nekateri­ mi delavskimi aktivi Ljudske mla­ dine, j t Za turizem v laški občini V zimskih mesecih turistično dru­ štvo v Laškem ni počivalo. Preple- skali so številne klopi, očistili spre­ hajalne steze in sklenili, da zgra­ dijo novo stezo po desni strani Sa­ vinje od zdravilišča mimo doma »Partizan« do trafike pri mostu. V svoj delovni program so vnesli tu­ di ureditev parka pred postajo. Tudi svet za turizem in. gostinstvo se ukvarja z mnogimi problemi. La­ ško je poleg tega, da je v njem zna­ no zdravilišče, privlačno tudi za mnoge turiste. Tega se Laščani za­ vedajo, zato so za letošnjo sezono zagotovili 150 ležišč, zagotovili pa jih bodo še več, ko bo zdravilišče obnovilo svoje prostore. Skrbeli bodo tudi za razvedrilo turistov in bodo zato zagotovili viš­ ji nivo kulturnih pirreditev, uredili bodo gostinske vrtove, za kar ima­ jo že zagotovljena sredstva. V te namene bo hotel »Savinja« porabil preko dva milijona dinarjev. Z namenom, da bi razvili planin­ ski turizem, bodo nadaljevali grad­ njo ceste Laško—Smohor. Vedo namreč, da bo planinski dom na Smohorju takrat mnogo privlačnej­ ši in bodo njegove kapacitete bolje izkoriščene. Vse ceste pa jim ne bi mnogo koristile, če ne bi uredili ta­ koj bencinske črpalke, zato bodo sredstva zanjo poskušali najti že v tem letu. In še nekaj — pripravlja­ jo vodič po Laškem, ki bi naj izšel že pred glavno turistično sezono. Občni zbori Rdečega križa Pred dnevi so se v vseh krajih šentjurske občine zvrstili občni zbori organizacij Rdečega križa. Na ob­ činskem občnem zboru so zato lah­ ko ugotovili, da je ta humana orga­ nizacija v preteklem letu dosegla lepe uspehe. V prihodnje bodo svoje delo usmerili predvsem v aktiviza- cijo prebivalstva za razširitev pro­ grama malih asanacij, za povečanje krvodajalskih akcij itd. Pravilen pa je tudi sklep, da bodo posvetili ve­ liko pozornost sprejemanju novih članov, tako odraslih, kakor tudi mladine. Obračun dela V nedeljo se je zbralo v Zrečah k letnemu občnemu zboru Planinsko društvo. Društvo je še mlado, toda v treh letih odkar dela, je doseglo že lepe uspehe — v kočo na Vitanj- ski planji (na Rogli) so lani nape­ ljali vodovod, ki je stal okoli dva milijona dinarjev, popravili so kočo, uredili letna nočišča in opravili več manjših del. Komisija za sklepe je na občnem zboru predlagala precej obširen pro­ gram dela. Odločili so, da bodo pri­ čeli z elektrifikacijo svoje koče, so­ delovali s pionirji, določili bodo vodnika, ki bo izletnikom pripove­ dovali tudi o zanimivostih okoliških krajev itd. Sprejeli so tudi sklep, da bi na Goleku zgradili nekakšno za­ vetišče za izletnike, saj bi bil hrib lahko lepa izletniška točka za pre­ bivalce Zreč in Konjic. K. Z Srečanje pri drohilcih Drobilci kamenja hrime. Stojijo sredi položnega hriba visoko nad traso bodoče magistrale. Ce jih po­ gledaš s trase, se ti zdijo kot fanta­ stične predpotopne pošasti. Pred njimi se kopičijo velikanski kupi zdrobljenega kamenja, za njimi pa kamioni-prekucniki neprestano do- važajo nove in nove tovore skal Iz bližnjega kamnoloma. Drobilci pa žro, žro. Mlade roke brigadirjev drobllcem ne dajo počitka. Po pet jih streže enemu. Dva dovažata nezdrobljeno kamenje, dva kamenje odvažata, po­ tem ko je zdrobljeno, peti pa stoji visoko na drobilcu, kot kapetan na poveljniškem mostu in z orokoviče- nimi r(ykami meče kamenje v nena­ sitno žrelo drobilca. Delo pri dro- bilcih kamenja spada med najtežja dela na avtocesti. To pa mladih gra­ diteljev a vt ost rade ne moti, tudi tu presežejo normo, tudi tu postanejo udarniki. Tistega dne, ko sem obiskal dro- bllce, so na njih delali mladi celj­ ski brigadirji. Njihova, od vročega makedonskega sonca zagorela tele­ sa, so se lesketala u< znoju. Ko sem jih takole gledal, se mi je vsililo •vprašanje, od kod njihov delovni po­ let, njihova svežina pri tridesetih stopinjah Celzija. Nenadoma se prvi drobilec strese, motor začne poje­ mati in se končno ustavi. Delo za­ stane, vse dotlej, dokler »mašinist« stroja ne popravi. Izkoristim odmor ter se vzpnem na drobilec. Najprej krepak stisk roke z brigadirko, ki je na njem. Vida ji je ime, mi je po­ vedala. — Koliko ste že napravili danes? sem radoveden. Zasmeje se in mi pokaže velik kup zdrobljenega kamenja, ki se ko­ piči pred drobllcem. Toliko smo napravili do sedaj. Kar čeden kupček, kajne? Do dva­ najstih, ko gremo spet domov v na­ selje, pa bo še vsaj trikrat večji. — — Kako ti je všeč brigadno živ­ ljenje? — — Zelo mi ugaja. No, če sem od­ krita, prve dni je bilo malce težko. Nisem se mogla takoj privaditi hra­ ni in podnebju. Pa je šlo. Hrana je sicer res nekoliko premočna za nas Slovence. Vendar je izredno kalo­ rična in sedaj, ko jo uživam že sko­ raj dim tedna, sem se je privadila. S podnebjem je prav tako; kar po­ glej me. V tem kratkem času sem postala bolj zagorela, kot če bi se veš mesec sončila na morju. Živ­ ljenje v naselju je zanimivo. Več­ krat tedensko imamo plese., vsak dan je kakšna športna tekma, pa še množica krožkov in obiski v dru­ ga naselja. Nikoli se ne dolgočasim. Poiskal sem še komandirja čete, ki danes dela na drobilcih. Najdem ga v živahnem pomenku z »mašini- stom«. Sprašuje ga, kako dolgo bo drobilec stal. Dragocena je vsaka minuta. — Tole se nam večkrat zgodi. Drobilec je star in malo večji ka­ men, pa se že ustavi. Mi pa se tru­ dimo, da bi čimveč storili, čimbolj presegli norm.o in da naša brigada ne bi bila le udarna, temveč tudi specialno pohvaljena. — Ko ga vprašam, kako mu je všeč v brigadi, kako delajo brigadirji njegove čete in vse brigade, mi od­ vrne: — V brigadi mi je zelo všeč. Le­ tos sem prvič na zvezni akciji. Lant sem delal na lokalni akciji na Tro­ janah. Toda tu je bolje. Spoznaš več mladincev in mladink iz drugih bratskih republik, več krajev naše domovine in sploh ... Tudi zavest, da gradiš magistralo, ki je vseju- goslovanskega pomena, ki bo še bolj povezala najsevernejše kraje s temi tu na jugu, je močnejša in da še večji delovni polet. To ni le moje mnenje, tako misli velika večina na­ ših brigadirjev. In vsi si prizade­ vamo, da naredimo kar največ in. čimprej dogradimo »Cesto bratstva in enotnosti.«: Brigadirji moje čete sd zelo prizadevni, pa ne le oni; vsi si prizadevamo, da čimprej konča­ mo našo avtostrado in dosežemo novo zmago. — Da, prav je povedal komandir Franc, da magistrala povezuje vse bratske narode. Brigada je kovačni- ca klenih mladincev, klene mlade generacije. K. I- ZBOR UPOKOJENCEV S PONIKVE Preteklo nedeljo je bil na Ponikvi zbor upokojencev. Na njem so raz­ pravljali o gospodarskih, kulturnih in drugih problemih kraja, seveda pa so se dotaknili tudi skrbi za svo-^ e člane. Njihov občni zbor je do- tazal, da so upokojenci še vedno pripravljeni sodelovati v j.avnem živ­ ljenju. Zbor je izredno lepo uspel, tako po udeležbi kot po vsebini raz­ prave. Tone Trn: Z raketo Prvis na planet Aprilus Pst, ne preglasno! To je tajnost to je skrivnost. In še enkrat: pst! po prstih! Da ne sliši moja boljša po­ lovica. Namreč moja zgodba se vrti okoli njene bolezni. Toda jaz imam samo eno zgodbo, .žena pa ima ti­ soč bolezni. Kar začnimo. Podatki v zgodbi so točni. Jamčim s podpisom. Noč je. Trda, da jo komaj s peresom nače­ njam. Bliža se polnoč. Trenutek strahov. Kaj vas res ni strah? Jaz ubožček, pa sem tako strahopeten! In prav sredi noči je ljubljeno ženo spet prijelo. Kje, tega sama ni ve­ dela. Le stokala je, da jo strašno boli, da bolečine niso s tega sveta in da ima verjetno pri tem sam hu- ^ dobec svoje prste vmes. Nenadna vročina, žena bliska z očmi, toolo- mer kaže... Kaj? Ali prav vidim? Petdeset! Saj to je nemogoče. Na­ taknem očala. Petdeset. Nič več in ne manj. Natanko toliko. Kaj zdaj? Zena ukazuje: Fant, na noge! Po zdravnika. V apoteko po zdravila. Epidemija strašne in nalezljive bo­ lezni — z domačim znanjem ime­ novana — sitnost! Obleci se, nič ne glej, pete pod noge in hajd proti ŽALCU! Pohiti! Boli me trebuh, bo­ li glava, noge, srce, lasje so boleči, meša se mi. Boli me vse telo, telo pa je obilno in zato so temu pri­ merne tudi bolečine. Meni pa se ho­ če zdravja. Bušknem na noge, skočim.- v hlače suknjič mi sam prileti na ramena bumf na bicikleto in hajd v hmelj- sko metropolo — ŽALEC. Bingljam z nogama, dvocikel poskakuje zdaj v grm, zdaj po kamenju. Jaz si brundam popevko, ki pravi, da je v deželo prišla pomlad. Pomaga mi brhka Savinja. Grbančim čelo, sku­ šam si bistriti zaspano pamet, rad bi imel v glavi eno samo željo: do­ biti zdravnika, dobiti zdravila. Za­ kaj visoko cenim boljšo polovico. Hočem si nekaj reči, a gromska strela, nekaj me je prijelo za jezik. Kaj je to? Vame je nekaj bušnilo zajel me je nek čuden val, vsega me je elektriziralo. Kaj neki bi to bilo? Skočim z bicikla. Postojim. Gledam, poslušam, preudarjam. Iz žepa vzamem zemljevid. Hitro izra­ čunam zemljepisno dolžino in širi­ no. Ugotovim moj položaj. Aha skrivni kotiček kraj brhke Savinje. Malo sem zašel. Vse preveč sem mislil na ženo in zdravila. Se enkrat pregledam podatke, računam, belim si glavo. Trčim v nekaj trdega. Dre­ vo! Orjaška smreka. Kraj nje še ogromnejši hrast. V gozdu sem. In v njem je skrita jasa, ki je še nihče ni videl. Nekaj mi huškne v oči. Ne­ ka čudna svetloba. Slepi me. Imam občutek, da me bolijo oči. Zaslišim nek čuden trušč. Kaj pa je spet to? S trdo pešičko se pelisknem po gla­ vi: mar sem pri pravem? Vse telo mi postaja nekam prečudno lahko. Kakor da sem iz samega puha in ne iz krvi in mesa. Je to strah? So to živci? Je mar zgolj privid? Dušev­ na depresija? Začutil sem, da me je prijelo nekaj mrzlega. Sm-t! sem pomislil. Ali bol\ sem buljil v temo manj sem mdel. Nekaj me je zgra­ bilo, bila je to silna moč, ki me je prenesla preko debele svinčene ste­ ne — in, kje mislite, da sem se zna­ šel? Na vzletišču! Na raketališču! Res, stal sem kraj ogromne medpla- netarne rakete. Prava pošast! Greste z nami? Z vami? Tišina! Stroga tišina. Kam? V VSEMIRJE. Se trenutek. Greste? Ljudje v ma­ skah se vrtijo okoli rakete, okoli mene. Ali se bom odločil. Nenado­ ma sem na televizijskem ekranu za­ gledal boljšo polovico. K njej je pri­ šla soseda in ob kavici sta se hihi­ tali, pogovarjali ter klatili z roka­ mi. Nobenih bolezenskih znakov. Greste? Grem! Takoj! Naj se zgodi kar se hoče. In komaj sem se obr­ nil, že sem imel tudi jaz udobno urejeno masko. Z njo vred sem se znašel v ogromnem trupu rakete PRVIS. Rečem vam, čudovito'. Ne enkrat, stokrat čudovito. Približa se robot. V lepem, kar prekrasnem kri­ lu. Vse na njem je bilo prozorno., Vse je utripalo, se prižigalo in uga­ šalo. Bila je stevardesa. Mična (n elegantna v svojem jeklenem obro­ ču. Poučila me je o obnašanju v ra­ keti. Povedala mi je tudi cilj poto­ vanja. Planet APRILUS. To je pla­ net, ki so ga astronavti odkrili pri­ bližno pred petim leti, na dan prve­ ga aprila. Brzine nisem občutil. Najprej me je popraskalo v petah, nato je šlo po nogah navzgor, stisnilo me je pri srcu. Zavilo mi je oči, roke so vztrepetale, se krčevito oprijele je­ klene stevardese in potovanje je bi­ lo luksus v pravem pomenu besede. Pristanek imeniten! In planet APRILUS še bolj imeniten! Vse na­ okoli prava parvljica. In začuda; tu­ di gori je življenje! Ljudje, živali, ceste, železnice, po zraku vozijo avioni. Vse. prav vse tako kakor na Zemlji. Ne, zdaj sem se pa zlagal. Dosti je razlik. Lovci gori streljajo pečene zajce in ribiči love pohane ribe. Direktorji so z delavci nena­ vadno ljubeznivi. Tudi gori je plača po učinku in vsepovsod visijo napi­ si: KDOR NE DELA, NAJ NE JE! Vsi delajo, vsi živijo. Pri zobarju sem si v petih dneh ded popraviti deset zob, obrtniki pa so zgoraj skoraj zastonj. Trgovine so zares solidne in niti pri eni tehtnici nisem ugotovil napake. Povsod kuliurna žlobudra, ki jo večkrat pijemo na Zemlji. Knjige pa so tako poceni, da ima vsaka družina,-pa če je še tako skromna svojo knjižnico. O bonto­ nu, tovarištvu, spoštovanju, pomo­ či drug drugemu, solidarnosti in drugih dobrih lastnostih zgorajšnjih ljudi da sploh ne govorim. Vse je na višku, toplo in človeško. Prekup­ čevalcev gori sploh ni. In kakršna je cena v CELEJI, taka je v SAL- VACI. Po pisarnah so čudovito postrežba, postrežnine pa gori ni­ majo. Vinček je poceni in ne taka ustrežljivi in tovarišice PROTEK­ CIJE sploh nisem srečal. V avto­ busih, ki vozijo na daljših progah, imajo zasilna stranišča, v vsakem pa je torbica za p'vo pomoč. Delav­ ci morajo vsako leto obvezno na od­ dih in v času počitka jim delo ni dovoljeno. Na delo se vračajo čili in zdravi. Sodišča so v krizi, da jih bodo razpustili, namreč, ljudje tožb sploh ne poznajo. In p'va pomoč je gori sijajno urejena. Vsaka občina ima po dva rešilna avtomobila in večjo ambulanto. V vsakem indu­ strijskem kraju imajo dispanzer, krajevne sirote pa varstveni organi redno obiskujejo. In higiena v re­ stavracijah! O preslanih in napet kuhanih jedeh gori sploh pojma ni­ majo. Kmet je visoko cenjen, vele­ posestnikov in drugih bogatašev ni­ majo. Pretepi, pijančevanje, zmer­ janje, preklinjanje so jim španska vas. Tekstu in hrana sta poceni. Pa tudi mehanizacija, vendar gori niso tako divji na avtomobile. Stremu- štva in tekmovanja, kdo bo imel več, sploh ni. Z orožjem gori sploh ne rožljajol Vračamo se! Hudlrja, saj še polo­ vice nisem povedal! Nič ne pomagA Gremo. Hitro sem si kupil škatlo tablet LASORASTIS, jih tri kar hkrati požrl. Skočil sem v raketo PRVIS, medtem so mi na absolutni pleši zrastli čudoviti kodri. Zagrme- lo je. hušnilo je v VESOLJE, prišla je stevardesa in mi krajšala čas, do­ kler nismo pristali na tajnem vzle­ tišču »NA JASI«, v gozdičku kraj brhke Savinje. Tekel sem v žalsko apoteko po zdravila za ženo. Zdaj žena, zdrava in čvrsta, prežvekuje tablete, jaz pa premišljujem o čudo­ vitem potovanju. Prihodnje leto ob tem času bom spet potoval in če kdo hoče z menoj, naj piše na naslovi TONE TRN. pošta PRVI APRIL.