LETO X 2 februar 1984 glasilo szdl občine logatec aške OVICE ■■■■■HHHHliH Slaba informiranost delegatov - vzrok za šibkejše delo V okviru rednega izobraževanja aktivistov za dalo v družbenopolitičnih organizacijah In dalegataklh strukturah je bil v soboto, 21. januarja 1984, prvič organiziran delovni posvet z vodji delegacij, ki pošiljajo delegate v skupščine DPS In sjcupsčlne SIS družbenih dejavnosti. Na posvet, ki Je trajal nekaj več kot štiri ure, Je bilo vabljenih sedemdeset posameznikov, udeležila pa se jih Je dobra polovica. Ta dan je malo pona-Sajalo vreme, zapadel Je nov sneg, ki Je tovarišem Iz oddaljenih krajev onemogočil udeležbo na posvetu. V občinskih vodstvih DPO In med vodstvi skupščin SIS smo se dogovorili, da bomo za nosilce delegatskih dolžnosti vpeljali redna delovna posvetovanja, kjer bi lahko sproti razreševali vsa tista vprašanja, ovire In prepreke, kl onemogočajo te hitrejše uveljavljanje, razvijanje In utrjevanje delegatskega sistema, na katerem sloni nafta celotna samoupravna In družbenopolitična zgradba. Prav zaradi izrednega pomena, ki ga upravičeno pripisujemo delegatskemu sistemu, so na tem posvetu bile v uvodu na najkrajši možni način osvetljene in obravnavane nekatere dosedanje izkušnje v delovanju delegatskega sistema, ki je globoko posegel v družbenopolitično dogajanje pri nas, vnesel bistvene novosti v vsakodnevni ritem življenja, rast in razvoj socialistične družbe in končno tudi v način, ravnanje in življenje človeka. Zanimivo je bilo prisluhniti razpravi, ki se je razvila po podanih uvodih. Ni mogoče vsega omeniti, vendar lahko omenimo vsaj nekatere poudarke iz te razprave. Morda tega, da je treba na funkcioniranje in delovanje delegatskega sistema gledati celovito in ne posamično in da moramo ob tem ocenjevati bolj pozitivne dosežke kot pa negativne, saj delegatski sistem.živi razmeroma šele kratek čas. Posamezniki so opozorili na nekatere objektivne in tudi subjektivne težave pri delu de-legacij. To je zanesljivo premajhna zainteresiranost dela članov dele-Oacij, prešibka pomoč s strani vodstev DPO, samoupravnih organov in drugih odgovornih struktur v TOZD in KS. Znotraj delegacij še vedno ni docela izpeljana delitev dela. Še vedno se dogaja, da je gradivo za seje delegacij preobširno in pisano s težko, nerazumljivo vsebino. Ocenjeno je bilo, da ob preteklih volitvah nismo bili dovolj dosledni pri najbolj ustreznih rešitvah oblikovanja delegacij (posamezne - združene - splošne delegacije). Tu in tam tudi nismo imeli najbolj srečne roke pri kadrovski izbiri, tako članov delegacij kot tudi njihovih vodij. V TOZD in KS je še vedno premalo primerov skupnih sej vodstev DPO. samoupravnih organov in delegacij, kar bi vsekakor obogatilo delo delegacije pri razreševanju vprašanj, s katerimi nastopajo v centrih samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja, to je na sejah skupščin itd Redke so tudi delegacije, ki so vpeljale obvezno poročanje delegatov, ki so se udeležili seje skupščine posamezne družbene dejavnosti. - Prav nezadovoljiva informiranost je v veliko primerih vzrok za šibkejše delo. Posebej je bila omenjena pomoč delegacijam s strani občinske skupščine, skupščin SIS in njegovih organov pa tudi strokovnih služb Ugotovili smo, da ta pomoč še ni dovolj utečena Seveda je vzporedno s to oceno bilo omenjenih tudi mnogo uspehov delegacij in njihovih članov, ki so jih le-ti dosegli v posameznih družbenih dejavnostih, v občini in širši družbenopolitični skupnosti. Ob ugovorih, ki jih je bilo tudi mogoče slišati na račun zapletenosti sistema in celo prevelikih stroških zanj, bi kazalo reči, da so opozorila gotovo vredna razmisleka in jih bo treba upoštevati predvsem pri praktičnem delu - seveda ne na račun osnovne ideje v delegatskih razmerjih ter odtujevanja oblasti in odločanja od delovnih ljudi. Da bi naše delo v praksi bilo kar najboljše, se moramo v DPO, v samoupravnih skupnostih in v delegacijah stalno usposabljati Ob našem ustvarjalnem in odgovornem delu mora delegatski sistem odločilno prispevati k temu, da se bo samoupravni socialistični sistem potrdil tudi v tem, da je sposoben zagotoviti optimalni razvoj proizvodnih sil in produktivnosti dela in kar najhitreje izboljšati splošne življenjske, izobraževalne, kulturne, socialne, zdravstvene in druge razmere delovnih ljudi Roman OSTERC Tudi slabo vreme nI pokvarilo prijetnega sprejema olimpijskega plamena, ki Je nekaj dni združeval vse mlade športnike po Jugoslaviji Seseda urednice Da bi lahko v Logaških novicah objavljali gradiva za seje občinske skupščine, smo se v dogovoru s sekretariatom skupščine občine odločili, da bodo novice Izhajale sredi meseca. Tako prihaja februarska številka v vaše domove le nekaj dni za januarsko, zato mogoče zaradi kratkega roka za zbiranje gradiva ne bo tako pestra in zanimiva. Ta sprememba je bila nujna tudi zaradi zahteve izdajateljskega sveta Logaških novic. V mesecu februarju so vse oči sveta uprte v Jugoslavijo - prizorišče zimskih olimpijskih iger. Tudi ml v Jugoslaviji smo bolj ali manj ves čas v pričakovanju, spremljanju dogajanj v Sarajevu, tako da smo na ostale pomembne stvari kar malce pozabili. Ena od teh je tudi slovenski kulturni praznik. Res je, da vsaj kulturniki nanj niso pozabili, so pa večino prireditev prenesli na čas po zimski olimpijadi, saj bo velika večina ljudi spremljala prenose z nje. Tudi politično dogajanje bo v tem času omejeno le na najpomembnejše. Velika večina sestankov je preložena na kasnejši datum, saj bi bili tudi sestanki slabo obiskani. Kako bo v delovnih kolektivih na storilnost vplivala olimpijada, ni znano. Lahko upamo, da izostankov z dela ne bo preveč in da bomo tudi v času olimpijade »tekmovali" v uresničevanju zadanih nalog s področja gospodarske stabilizacije. Če tega ne bo, bomo kljub dobro Izpeljanim Igram Izgubili našo »Igro- z uresničevanjem programov, ki smo s/ jih zadali. V času olimpijade, oči svetovne javnosti ne bodo uprte samo na olimpijska prizorišča, ampak tudi na prizorišča gospodarskega in političnega življenja naše države, zato bi tudi vsak posameznik moral prispevati delček k zmagi. Kdaj bo konec fašističnega divjanja? Sramotilni napisi na zidovju vrtca na Colu v re-pentabrski občini Z ogorčenjem smo izvedeli za novico, da tudi repentabrska občina postaja tarča fašističnih Izgredov. V noči med 12. in 13. januarjem so fašisti s črno barvo - s kakšno neki se sploh lahko drugače predstavijo? - premazali zi-dovje vrtca na Colu, tam, kjer so vsi napredni Slovenci in Italijani lani odkrili spomenik žrtvam črnega terorja, ne glede na narodnost In pripadnost. Tudi slovenski napisi na ^občinskih tablah, oznake ulic in drugi znaki, ki vsaj formalno označujejo starožitno upravičenost slovenskega življa v tem koncu Evrope, so bili fašistično prebarvani. Trosili so letake s protislovensko vsebino in omadeževali napore 800 občanov za narodnostno sožitje v Italiji in ob meji. In povod? Netočno in tendenciozno pisanje tržaškega II Piccola o zapiranju vrtca na Colu za italijanske otroke. Župan Re-pentabra, dr. Pavel Colja, je na tiskovni konferenci, ki jo Je sklical takoj po incidentih, ovrgel vsa natolcevanja in dokazal, da vrtec ni bil nikoli zaprt za Italijanske otroke. Vsiljuje se misel, da se na- Predsedstvi sta na skupni seji v četrtek, 19. 1. 1984, oblikovali predlog evidentiranih možnih kandidatov za nosilce odgovornih družbenih funkcij v občinski skupščini in njenih zborih, skupščinah in zborih SIS občine Logatec. Sprejet je bil naslednji predlog: Za DPS: - predsednik SO Logatec: Lipovec Rudi - podpredsednik SO Logatec: Os-terc Roman in Smrtnik Tomaž - predsednik DPZ: Haložan Vinko - podpredsednik DPZ: Kek Marko - predsednik ZZD: Štirn Jožef - podpredsednik ZZD: Šmuc Konstantin - predsednik ZKS: Nagode Jakob - podpredsednik ZKS: Petek Janez V skupino delegatov za zbor združenega dela SR Slovenije za gospodarsko področje: - Gutnik Frančiška in - Rudolf Franc. Za SIS: Skupščina izobraževalne skupnosti: - predsednik: Kek Matjaž aprotniki politike sožitja med večinskim in manjšinskim narodom že nekaj časa pripravljajo na ostrejši napad. Dr. Colja je napovedal, da se bo tudi po pravni poti boril proti blatilcem slovenstva. Lahko zapišemo, da smo v logaški občini z ogorčenjem sprejeli novico o blatenju slovenstva v pobrateni občini Repentabor. Našega sodelovanja taki izpadi, natolcevanja in Izkrivljanje resnic, ne morejo prekiniti, tudi če bi nasprotniki občino Repentabor premazali s črno barvo po dolgem in počez ali jo preselili na Sicilijo. Kulturno in 8 tem narodnostno sodelovanje je tista trdna vez, ki je stoletja vojn ne morejo pretrgati, kaj šele izumirajoča ideologija preživetih zatiralcev svobodo-IJubja in prijateljstva med narodi. Logačani upravičeno zahtevamo od italijanskih oblasti, da izkorenini fašistična divjanja v repenta-brski občini in povsod tam, kjer kaže črna zver svoje škrbinaste zobe. Rudi Lipovec Primož Sark - podpredsednik: šen Viktor - predsednik zbora izvajalcev: Pod-jed Ivlca - predsednik zbora uporabnikov: Meze Aleš Skupščina zdravstvene skupnosti: - predsednik: Sajovec Alojz - podpredsednik: Klopčič Jože - predsednik zbora uporabnikov: Nartnik Tone - predsednik zbora izvajalcev: Les-kovec Marija Skupščina otroškega varstva: - predsednik: Rupnik Rajko - podpredsednik: Rozman Andrej - predsednik zbora uporabnikov: Sajovec Nada - predsednik zbora izvajalcev: Les-kovec Olga Skupščina kulturne skupnosti: - predsednik: Comino Martina - podpredsednik: Vidmar Nives - predsednik zbora uporabnikov: Zupančič Tomaž Skupščina telesne kulture: - predsednik: Glavatovič Niko - podpredsednik: Turk Janez - predsednik zbora uporabnikov: Obreza Boris - predsednik zbora izvajalcev: Arhar Drago Skupščina socialnega skrbstva: - predsednik: Omerzu Zdenka - podpredsednik: Pfajfar Barbara - predsednik zbora uporabnikov: Vodopivec Zoran Skupščina raziskovalne skupnosti: - predsednik: Jerina Marjan Skupščina socialnega varstva: - predsednik: Vladič Anton Predlog je bil posredovan temeljnim kandidacijskim konferencam v razpravo in obravnavan skupaj s Občinska konferenca ZSMS se tudi letos pripravlja na mladinske delovne akcije. Vse kaže, da bomo v letošnjem letu organizirali lokalno delovno akcijo. Po podatkih, ki smo jih dobili iz krajevnih skupnosti, bo lokalnih delovnih akcij lahko celo več, vendar pa jih bodo morale krajevne skupnosti vključiti še v svoje programe. Pripravljamo se tudi na praznovanje dneva brigadirjev V aprilu nameravamo pripraviti 3. tradicionalno srečanje brigadirjev v Kališah. Naša velika želja je, da se srečanja udeleži čimveč brigadirjev veteranov, udeležencev prvih povojnih delovnih akcij. Na centru za mladinske delovne predlogi kandidatov za opravljanje najodgovornejših funkcij v republiki in federaciji tudi na občinski kandidacijski konferenci. Poleg tega je bilo sprejeto poročilo o poteku kandidacijskih postopkov s poudarkom, da ne gre za avtomatizem, temveč je ponovna izvolitev plod dobre ocene dela posameznikov. Predsedstvo OK SZDLje sprejelo še sklep, s katerim so posamezni člani P OK SZDL zadolženi za posamezne KK SZDL, in sicer: Roman OSTERC za KK SZDL Naklo, Marjan DEBEVEC za KK SZDL Tabor, Metka RUPNIK za KK SZDL Hotedršica, Marko KEK za KK SZDL Laze, Branka KUM za KK SZDL Trate, Ivan PO-REDOŠ za KK SZDL Rovte, Janko PETKOVŠEK za KK SZDL Vrh. Jakob KOKALJ akcije pri OK ZSMS smo se že dogovorili, da se v letu 1984 udeležimo mladinske delovne akcije »GORIČ-KO 1984«. Ta konec Slovenije se nam je vsem tako priljubil, da bomo letos že četrtič sodelovali na tej akciji. Mladinske delovne akcije že dolgo ne pomenijo samo fizičnega dela, saj mlademu človeku nudijo veliko več: na akcijah se mladi ljudje spoznavajo, v interesnih dejavnostih najdejo sprostitev in zabavo. Tudi ljubezni se rojevajo, kratke brigadirske ljubezni, ki za vedno ostanejo v spominu. Naj bo za tokrat dovolj! Več o akcijah bomo spregovorili v naslednjih številkah Logaških novic. Janez Arhar NOVO Brušenje rezil (noži, škarje, žage, sekire, rezila kosilnic itd.) in izdelovanje ključev za cilindrične ključavnice. Nova delavnica na Vrhniki, Cankarjev trg 8 (na dvorišču pod sodiščem). Delovni čas: vsak dan od 14. do 17. ure Solidne cene - kvalitetne usluge! S skupne seje predsedstev OK SZDL in ObS ZSS Logatec Mladi bodo tudi letos del poletja preživeli na delovnih akcijah Z 18. seje občinske skupščine V torek, 31.1.1984, je bila 18. seja občinske skupščine; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta zasedala skupaj, medtem ko so imeli delegati v družbenopolitičnem zboru samostojno sejo. Slednji so imeli pripombo glede sklicevanja ločenih sej zborov občinske skupščine. Ne odobravajo namreč tega, da so seje družbenopolitičnega zbora sklicane med delovnim časom. Sekretariat SO bo proučil, katere so ustreznejše variante za sklic tega zbora. Ob obravnavi predloga resolucije o politiki družbenega in gospodarskega življenja logaške občine v letu 1984 je bilo poudarjeno, da so v predlogu upoštevane pripombe na osnutek resolucije, podane na seji občinske skupščine 7. 12. 1983, in pripombe občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice. Drugih pripomb do 10 1. 1984, ko je bila javna razprava zaključena, ni bilo. Delegati so opozorili, da so v resoluciji še vedno pomanjkljivosti, in sicer: - kategorizacija zemljišč ni v skladu z dejanskim stanjem, zato je treba ugotovljene napake odpraviti in to upoštevati tudi v resoluciji, - na področju investicij se je potrebno opreti na akte. ki omogočajo pripravo ustreznejšega investicijskega načrta. Ta naj bi zajel take investicije, ki bi zagotavljale večji izvoz, višjo stopnjo zaposrovanja, - čistilna naprava v 1. četrtletju 1984 verjetno ne bo pričela obratovati, zato bi bilo umestno, da v resoluciji realneje opredelimo začetek njenega obratovanja (3. četrtletje). Delegati so predlog resolucije sprejeli. Obravnavan in sprejet je bil osnutek proračuna za leto 1984. Pojasnjeno je bilo, da je v osnutku ocena realizacije 1983 povečana za dovoljeno rast, to je za 16,2 %. Izvzeto je področje pravosodja, inšpekcijskih služb in priznavalnine, kjer je dovoljena višja rast. Osnutek bo v javni razpravi do 29. 2. 1984. Delegati so bili seznanjeni z osnutkom programa izgradnje objektov iz sredstev samoprispevka. V letu 1983 na podlagi zveznega zakona ni bilo dovoljeno graditi objektov družbenega standarda Za letos to sicer ni uzakonjeno, upoštevati Pa je treba, da morebitne nove gradnje zahtevajo tudi nove vzdrževalne stroške Tako smo gradnjo nekaterih načrtovanih objektov prisiljeni odlagati. Sredstva pa je treba Porabiti, zato izvršni odbor samoprispevka predlaga, da se v letu 1984 iz sredstev samoprispevka financira naslednje. - izgradnjo prostorov za otroško varstvo v soseski S-1 (za Narodnim domom) - del sredstev je že zbranih s prispevkom iz prodaje stanovanj, del sredstev je pripravljena prispevati JLA, tako da bi s sredstvi samoprispevka izgradnjo samo sofinancirali, - rekonstrukcijo dela ceste v Ži-brše, - del počasnega pasu od PM Logatec do priključka na avtocesto (hkrati z gradnjo kanalizacijskega kanala), - izdelavo glavnega projekta in investicijskega programa za knjižnico v Logatcu, - pričetek izgradnje športnore-kreacijskih objektov. Ker o programu dokončno odloča skupščina samoprispevka, so se delegati z njim samo seznanili, kljub temu pa so podali nekaj pripomb. Bistvena je bila ta, da je treba spremembe programa oceniti in jih sprejeti z ustreznim postopkom. V nadaljevanju je bil obravnavan predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Logatec, ki je bil v javni razpravi od 20. novembra do 20. decembra 1983 Pisnih pripomb na predlog ni bilo, prav tako jih niso imeli delegati in so predlog soglasno sprejeli Prečiščeno besedilo bo objavljeno v Logaških novicah. Obravnavane so bile dopolnitve družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV. Spremembe so pri izračunu osnove za priznavalnine, med prejemnike priznavalnin so vključene žene borke brez dohodkov, upoštevajo pa se vsi dohodki družine razen osebne in družinske invalidnine. Predlagane spremembe so bile sprejete. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so obravnavali tudi tri predloge odlokov, in sicer o hišnem redu v občini Logatec, o zagotavljanju sredstev za neškodljivo odstranjevanje živalskih kadavrov in odpadkov ter o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi posebnega občinskega prispevka za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985: - V času javne razprave o predlogu odloka o hišnem redu v občini Logatec ni bilo pripomb. Predlog so obravnavali tudi hišni sveti. Delegati so ga brez pripomb sprejeli. - Osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za neškodljivo odstranjevanje živalskih kadavrov in odpadkov je bil v javni razpravi v decembru; pripomb ni bilo Ta dejavnost ni financirana iz proračuna, zato način pokrivanja stroškov predpisuje odlok. Predlog je bil sprejet. - Spremembe in dopolnitve odloka o uvedbi posebnega občinskega prispevka za investicije v proizvodnji hrane so nujne, če želimo na tem področju zadržati nivo zadnjih nekaj let. Odlok, sprejet v aprilu 1982, predpisuje stopnjo prispevka 0,4 %, zdaj pa je predlagano, da bi stopnjo povečali na 0,8 % Predlog je bil soglasno sprejet. Družbenopolitični zbor in zbor združenega dela sta ločeno obravnavala tudi mnenje o predčasni razrešitvi direktorja TOZD Motel Lom. Po zakonu o združenem delu obstajajo razlogi za to Zbral jih je družbeni pravobranilec samoupravljanja Delegati DPZ so v razpravi opozorili, da je vzrok problemov v neurejenih kadrovskih razmerah pa tudi v pogojih pridobivanja dohodka v gostinstvu sploh Menili so, da se družbenopolitična skupnost in družbenopolitične organizacije ne smejo zadovoljiti s tem ukrepom, ampak je treba delo v TOZD spremljati še naprej. Oba zbora sta obravnavala tudi vzroke za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Golftu-rist Ljubljana - TOZD Gostinstvo Logatec Ugotovljeno je namreč bilo, da so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih v tej TOZD Sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva je bil sprejet -odstavljen je vršilec dolžnosti indivi- dualnega poslovodnega organa, začasni ukrep družbenega varstva pa se uvede za dobo enega leta Če bodo pomanjkljivosti odpravljene v krajšem času, bo tudi začasni ukrep lahko prej prenehal veljati, o čemer pa bo skupščina sklepala kasneje. Odgovor na delegatsko vprašanje, ki ga je na prejšnji seji skupščine postavila delegacija SO, SIS in PM glede obratovalnega časa bencinske črpalke v Logatcu, bo podan na naslednji seji, ko ga bo posredovala DO Petrol TOZD Maloprodaja Naslednje zasedanje skupščine občine bo 29 2 1984 Obravnavana pa bo naslednja problematika: a) osnutek družbenega plana občine 81-85, b) predlog programa dela občinske skupščine, c) uresničevanje zdravstvene politike in dejavnosti v občini Logatec in nekateri predlogi in osnutki odlokov ter ostale tekoče zadeve Del gradiva je izšlo v prilogi Logaških novic. Irena Lipovec V sindikatih še vedno premalo kolektivnega dela Občinski sindikalni svet Logatec je na podlagi dogovora v medobčinskem svetu Ljubljana-okolica in odbora za kadrovsko politiko, organiziranost in razvoj pri ObS ZSS zadnje tri mesece vodil akcijo v zvezi z volitvami v 00 ZSS. Potek te dejavnosti se je pričel s pripravo rokovnika za občne zbore Pripravljen je bil na odboru za kadrovsko politiko, sprejet pa pozneje na seji predsedstva ObS ZSS Logatec in na posvetu predsednikov, ki je bil sredi oktobra. Dogovorili smo se za enoten nastop in enotno obravnavo aktualnih problemov. V pripravah na občne zbore smo v vseh IO OO ZSS temeljito ocenili delo posameznih nosilcev - predsednikov - in delo članov. Na podlagi take ocene so bili potem člani IO 00 ZSS zamenjani ali pa so ostali. V predpripravah so v IO 00 ZSS ocenili tudi vlogo sindikalne organizacije in tudi, v kakšni meri se je posamezen IO angažiral pri svojem delu Ugotovljeno je bilo, da je večina bremen ležala na ramenih predsednikov in da so se ostali člani IO 00 ZSS le občasno vključevali v redno delo sindikata To kaže na nepravilen pristop k delu. Samostojnost predsednikov IO je prevelika, premalo je kolektivnega dela Da je bilo temu res tako, kaže tudi to, da v več OZD predlagani kandidati niso hoteli sprejeti funkcije predsednika IO 00 ZSS. Po dogovoru s člani predsedstva in predsedniki organov ter sveta smo organizirali tudi izobraževanje za vse, ki so bili zadolženi za udeležbo na občnih zborih v posameznih OZD. Udeležba na tem seminarju je bila primerna Tu so udeleženci dobili smernice, čemu naj dajo poudarek v svojih diskusijah na občnih zborih Zlasti smo poudarili dvoje: - gospodarski razvoj OZD z vsemi smernicami, ki so bile dane v predlogu stabilizacijskega programa ObS ZSS in občinske skupščine - uresničevanje vseh ostalih dogovorov, za katere smo se dogovorili in ki tvorijo stabilizacijski program ObS ZSS. Približno po takem vrstnem redu je trajal seminar, isto naj bi vključili v svoje programe OOZS tudi tiste, ki bi pripravljali program za leto 1984 Občni zbori so se začeli 9 12. in trajali ves december Velika večina 00 ZSS jih je izpeljala v tem roku, tri OOZS so imele občne zbore v januarju, in sicer do 10 januarja Konferenca KLI se je konstituirala v dneh od 20 do 25. januarja Občni zbori so bili dobro pripravljeni. V veliki večini poročil je bil na prvem mestu izpostavljen odnos delavcev do dela in delovnih sredstev Ta odnos je še vedno premalo pozitiven, torej so tu še rezerve za večjo produktivnost in s tem za boljši dohodek OZD. Skoraj vsa poročila vsebujejo tudi odnos med delavci in vodilnimi kadri ter obveščenost Samo v OŠ so to ocenili pozitivno in zadovoljivo. Povsod drugod, posebno v materialni proizvodnji, menijo, da je odnos slab, da tudi obveščenost ni taka, kot si jo želimo, in da mora sindikat vztrajati na tem, da bo delavec o po- Nadaljevanje na 5. strani Izgubila je tri sinove V enaindevetdesetem letu starosti je prenehalo biti srce partizanske matere Marije Mahnič iz Laz pri Planini, Marinčne mame, kot smo ji rekli po domače. Vse njeno življenje je bilo prepleteno z delom in trpljenjem, ko sta z možem Francetom upala v lepše življenje za svojo družino in za slovenski narod. Med prvo in drugo svetovno vojno se jima je rodilo osem otrok, štiri dekleta in štirje fantje. Ko bi jim rada nudila največ, so se porajala razna krizna obdobja, ko je bilo težko preživljati tako številno družino, zato sta otroke že v mladosti naučila trdega dela, da so si bili kmalu sposobni sami služiti kruh. Napredne revolucionarne misli družine so se manifestirale že takoj ob prihodu italijanskega okupatorja v naši kraje in vsi štirje sinovi in starejše hčere so kmalu začeli delati v pripravah za odporniško gibanje in se kmalu vključili v OF. Najmlajši sin Jože - kasneje partizan Vojko - je prvi odšel v partizane že aprila leta 1942. Bojeval se je v rakovški četi, južno-primorskem odredu, Gregorčičevi brigadi in v bojih za Trst kot načelnik štaba Kosovelove brigade. Kmalu po osvoboditvi je umrl za posledicami vojne. Franc - Sašo je odšel v NOV junija 1943. Bil borec Gradnikove brigade, marca 1944. leta pa je padel v Spodnji Idriji, ko je bil ravno imenovan za načelnika štaba Vojkove brigade. Ivan-Janko je bil udeleženec NOV od septembra 1943, po vojni je bil v službi JLA in kot podpolkovnik upokojen. Tone je bil kot aktivist interhiran v taborišče Padovo, od koder se ni več vrnil. Prvi težki udarec je Marinčno mamo prizadel, ko je zvedela, da je VRH NAD ROVTAMI: Ob novoza-padlem snegu ni bilo večjih težav, tistih nekaj pa so sami zlahka rešili. Na skupni seji predsedstva krajevne konference SZDL in sveta krajevne skupnosti so razpravljali o nadaljnji usodi podružnične šole, sprejeli so skupna stališča, da bi lahko enotno nastopili na zboru krajanov. HOTEDRŠICA: Po zadnjih volitvah je zaživelo delo predsedstva, saj so imeli srečno roko pri kadrovanju. Ukvarjajo se s predlogom sveta krajevne skupnosti, da bi v KS razpisali referendum za samoprispevek za izgradnjo pokopališča. Ker pa so pri tem predlogu še odprti problemi, bo moral svet KS narediti program dela in ga podpreti s številkami. Še vedno so problemi z društvi, saj le-ta ne čutijo potrebe po povezovanju v krajevni skupnosti. TABOR: Probleme oskrbe s pitno vodo so reševali skupaj s svetom krajevne skupnosti. Narejen je že plan komunalnih del za leto 1984. Mladina v KS je v tem času ponovno zaživela. Mladinci pomagajo povsod, dobro pa so obnovili tudi klubske prostore. Od kulturnih društev deluje samo Mešani pevski zbor, odpirajo pa vrata knjižnjice, ki so jo uredili v prostorih obnovljenega kulturnega doma. daleč v tujini umrl Tone, trepetala pa je še za ostale tri fante, ki so bili v partizanih. Pričakovala je svobodo v upanju, da se ji vsi trije vrnejo živi in zdravi, kajti Francetovo smn so ji domači prikrivali. Ko je končno zvedela zanjo in si še ni opomogla od bolečine, je za neozdravljivo boleznijo zbolel sin Jože. Ko je zgubila tudi njega, si dolgo ni opomogla, srce ji je krvavelo za vse tri, ki jih je drugega za drugim v tako kratkem času izgubila. Morala pa je preboleti tudi to, saj je v življenju mnogo prestala, vajena je bila premagovati vse težave, ki jih je bilo mnogo. V zadnjih letih življenja je težka bolezen tudi njo priklenila na posteljo. Tudi to je potrpežljivo prenašala, kajti kljub visoki starosti je bila še vedno polna volje do življenja. 17. januarja letos smo se zadnjič poslovili od nje. Ob številni udeležbi vaš-čanov, sorodnikov in prijateljev je bila pokopana na planinskem pokopališču. V imenu borcev in prijateljev se ji zahvaljujemo za vse, kar je s svojimi žrtvami doprinesla za našo svobodo. Jože Simšič-Jelen NAKLO: Končno so uspeli rešiti kadrovska vprašanja, tako da se je sestala skupščina krajevne skupnosti. Še vedno so ostali problemi v zvezi z aktivnostjo vaških odborov SZDL. Pripravljajo program komunalnih dejavnosti za leto 1984, posebej pomembno vprašanje pa je dokončna ureditev mrliške vežice. Krajevna konferenca SZDL bo svoje nadaljnje delo usmerila v aktivnosti v zvezi s samoupravnim oblikovanjem skupnosti stanovalcev. Zelo aktualno je tudi združevanje društev znotraj krajevne skupnosti. TRATE: Velike probleme imajo s sklepčnostjo in aktivnostjo organov, zato bo potrebno to temeljito obravnavati in najti ustrezne kadrovske rešitve. Še vedno ni rešen problem šole na Tratah, kjer bi želeli urediti tudi prostore za mladinsko organizacijo. LAZE: krajevna konferenca skupaj s svetom vodi akcijo za asfaltiranje ceste Jakovica-Laze. Komunalna skupnost jo je vključila v svoj program, vendar morajo krajani sami zbrati del sredstev. O tem se bodo odločali z referendumom. Mladinska organizacija še vedno životari, uspeli pa so organizirati novoletno praznovanje otrok. Branka Kum Iz naših krajevnih skupnosti Na posvetu so predsedniki krajevnih konferenc SZDL spregovorili tudi o problemih In težavah, s katerimi so se zadnji čas ukvarjali. Zabeležili smo samo najpomembnejše. NOVICE 5 Portret starešine JLA Dragan Djorić, poročnik Dragan Djorić, ki je danes že poročnik, je v srednjo vojaško šolo prišel iz mesteca Bojnik v južni Srbiji. Po zaključenem šolanju je kot mlad vodnik služboval v Sisku, od leta 1975 pa je v Logatcu, kjer že polnih osem let ustvarjalno dela in živi Nemirni duh mu ni pustil, da bi ostal pri srednji izobrazbi Kot pravi, ne bi vojaškega poklica zamenjal z nobenim drugim, zato se je leta 1979 vpisal na vojaško akademijo. Dolga so bila tri leta študija ob delu. Za vsak izpit je moral potovati v Sarajevo in nikdar ni šel zaman Vztrajal je do konca in leta 1982 postal oficir s činom poročnika S tem pa je dobil tudi nove obveznosti Postavljen je bil na odgovorno mesto komandirja. V enem samem letu je bila njegova enota razglašena za najboljšo, on kot komandir pa odlikovan z medaljo za vojaške zasluge s srebrnimi meči. V kolektivu je priljubljen kot izredno dober tovariš Potrditev tega je tudi to, da so ga izvolili za sekretarja 00 ZK. Svojega dela pa ni omejil le s tem, saj je pogosto tudi med mladinci, ki pravijo, da jim je njegova pomoč več kot potrebna O nadaljnjih načrtih ni hotel govoriti. V enoti pravijo, da so njegove ambicije velike, možnosti pa še večje. Azmir Čvorak Kmetijska zemljiška skupnost Logatec objavlja razpis o sofinanciranju agromelioracij in hidromelioracij na področju občine Logatec v letu 1984. Kmetijska zemljiška skupnost Logatec bo sofinancirala izvajanje agro - in hidromelioracij do višine 50 % materialnih stroškov in strojnih del Na razpis se lahko prijavijo kmetje kooperanti s področja občine Logatec, ki bodo izvedli melioracije v letu 1984, če zemljišče izpolnjuje naslednje pogoje: - da se uporablja za kmetijsko proizvodnjo, - da bo po opravljenem posegu možna strojna obdelava, - da oddaljenost od gospodarskega dvorišča opravičuje njegovo izkoriščanje, - da je večje od 0,5 ha. razen če ne gre za zaokroževanje obstoječih površin. Prijave zbirata Kmetijska zadruga Logatec in KGZ »Sora« Žiri do 30 4. 1984. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali. Prijavi je potrebno predložiti mapno kopijo in opis dosedanjega načina rabe zemljišč, ki so predvidena za izboljšanje IZVRŠNI ODBOR KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI LOGATEC RAZPIS o podelitvi srebrnega znaka sindikata za leto 1984 Občinski svet ZSS Logatec bo v letu 1984 podelil 5 srebrnih znakov sindikata Srebrni znaki bodo podeljeni: - članom sindikata za večletno prizadevno delo v 00 ZSS ali občinski organizaciji ZSS pri uresničevanju delavskih interesov, - 00 ZSS za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog. Predlog za podelitev srebrnega znaka vloži 00 ZSS, konferenca sindikata ali občinski svet ZSS. Pismeni predlog mora vsebovati naslov predlagatelja, osebne podatke kandidata, dosedanja odlikovanja, pregled dosedanjega dela oz. funkcije v ZSS in samoupravnih organih ter utemeljene razlage podelitve. Predlog za podelitev srebrnega znaka osnovnim organizacijam sindikata pa naj obsega: naslov osnovne organizacije in utemeljitev predloga z navedbo najuspešnejše opravljenih sindikalnih nalog Pismene prijave pošljite na naslov Občinski sindikalni svet, Notranjska 14, Logatec najkasneje do 30 marca 1984 Občinski svet ZS Logatec Zasedanje odbora Aktiva kmečkih žena Odbor Aktiva kmečkih žena je na svoji zadnji seji sprejel program izobraževanja in aktivnosti za jesen-sko-zimsko sezono 1984 Obsega Predavanja s področja kmetijstva, Gospodinjstva, zdravstva in strokovno ekskurzijo. Kmečke proizvajalke se bodo strokovno izpopolnjevale na področju varstva rastlin, nege in vzgoje okenskega cvetja in porodništva domačih živali. Za osmi marec bodo obiskale gledališče. Sprejet pa je bil tudi predlog, da se organizira razstavo starih kmečkih orodij in ročnih del. Vse kmečke žene s področja KZ Logatec naj zato do 29. 2. 1984 na zadružnih izpostavah prijavijo predmete, za katere menijo, da bi bili primerni za razstavo. Na seji je bil imenovan tudi nov aktiv, saj je dosedanji deloval vse od ustanovitve. Ob smrti dragega moža, ata in starega ata VINCENCIJA TRČKA se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem, sosedom ter znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami in mu darovali cvetje Posebna zahvala sodelavcem KLI-ja za denarno pomoč, vence in govor Hvala pevskemu zboru, godbi, cerkvenemu pevskemu zboru, gospodu župniku za žalni obred ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti Žalujoči: žena Marija, sin Darko in hči Zvonka z družino V sindikatih še vedno premalo kolektivnega dela Nadaljevanje slovnih rezultatih, torej o rezultatih svojega dela, več vedel V preteklem letu je tekla akcija za usklajevanje samoupravnih aktov z več zakoni Vsi predsedniki ugotavljajo, da je bilo v to vloženega veliko truda, vendar ni pravega učinka. Tu je nekaj krivde na delavcih, ki strokovno pripravljajo samoupravne akte, nekaj pa tudi na delu in vključevanju sindikata. Tudi na področju socialne politike so problemi V 10 OO ZSS ugotavljajo, da je vedno več delavcev na robu življenjskega minimuma. Več OZD je sprejelo odločitev, naj ne bo med njimi nikogar, ki bi imel nižji OD od 12.000,00 din Vendar se prav v teh OZD kaže zdaj nekaj drugega: Motiviranost delavcev pada. Vzroki za to so verjetno globlji Pri odločitvah o najnižjem OD niso upoštevali načela »vsakemu po vloženem delu« To seveda ni bilo dobro in programi 10 00 ZSS so za leto 1984 naravnani v smislu nagrajevanja po vloženem delu. Posebej so v OZD obravnavali probleme na področju stanovanjske politike, otroškega varstva, šolstva, zdravstva, invalidnosti Tudi na področju športa in rekreacije so nekatere OZD veliko naredile Tu bi posebej izpostavili OZD KLI in DO KTL TOZD Valkarton. Obe OZD sta izvedli več športnih srečanj in rekreacijskih dejavnosti za vse delavce Poudarjen je bil tudi pomen letovanja delavcev, tako na morju kot drugje V manjših OZD, posebno družbenih dejavnosti, so izpostavili delovanje samoupravnih organov in delegacij Ugotavljajo, da delegacije kljub dobrim smernicam, ki so bile sprejete tudi v sindikatu, še vedno ne delujejo tako. kot bi morale Predlagajo, da bi se večkrat letno vsi vodje delegacij dobili in se o problemih pogovorili Ti sklici naj bi bili tudi izobraževalnega značaja. Na občnih zborih so bili izvoljeni tudi novi predsedniki. Od 25 OO ZSS, kolikor jih imamo v občini, je 16 00 ZSS izvolilo novega predsednika (64 %), le 9 predsednikov je ostalo iz prejšnjega mandata, to je 36 %. Izobrazbena struktura predsednikov: - višja ali visoka šola 6 ali 24 % - srednja 8 ali 32 % - VKV 4 ali 16% - KV 5 ali 20 % - PK 2 ali 8% Izobrazbena struktura kaže, da je več kot polovica vseh predsednikov 00 ZSS s srednjo, visoko ali višjo šolo To pomeni, da se v tem pogledu sindikat krepi, kajti v prejšnjem mandatu je bil ta odstotek nižji. Rajko RUPNIK Rovte v mojih očeh Pred petnajstimi leti me je pot prvič privedla v Rovte. Tistega dne ne bom nikoli pozabila. Iz Dolenjega Logatca se je cesta vila prek Logaškega polja in se izgubljala v ozki dolini med temnimi gozdovi. V Rovte sem se javila na mesto učiteljice na osnovni šoli. Za ta kraj še nikoli prej nisem slišala. Ime vasi in samotna cesta sta v meni budila mešane občutke samote in strahu pred neznanim. V ozki grapi sta se stiskali v bregu ob potočku dve hiši. Poleg hišne številke sem prebrala tudi ime vasi »ROVTE«. Levo in desno pa sam gozd in samota. Stisnilo me je pri srcu. V trenutku sem se odločila: »Janez, obrni! Tu ne bom učila!« Svak in sestra sta me začudeno pogledala in menila, da bi se le zapeljali do šole in bi se šele potem dokončno odločila. Že čez nekaj minut mi ni bilo več žal. Dolina se je razširila in pred mano so ležale Rovte -vasica raztresena po bližnjih gričih in dolinah. V daljavi se mogočno dviga očak Triglav in zdelo se mi je, da sem doma. Še danes se sprašujem, kdo in zakaj je dal tej idilični vasici tako zakotno ime. Pri svojem delu sem se kmalu vključila v politično in kulturno življenje vasi in spoznala težave in probleme, ki so pestili in še pestijo krajane, njihovo prizadevnost in požrtvovalnost za razvoj in rast kraja. Ljudje v vasi so delavni, tovariški, pripravljeni pomagati drug drugemu. Na svoj rodni kraj so čustveno močno navezani. Mladi ne odhajajo v mesta, temveč na domači zemlji gradijo domove, četudi so imeli sprva težave z gradbeno dokumentacijo in tudi kreditov za gradnje v Rovtah niso dobili. Bili pa so vztrajni in ljubezen do rodne zemlje jih je obdržala, da tudi Rovte, kot toliko slovenskih vasi, ne umirajo, temveč živijo in se širijo. Z rastjo vasi so se pojavile nove potrebe. Več let so imeli vaščani težave z elektriko, saj so bili že obstoječi transformatorji preobremenjeni in so morale gospodinje po oddaljenih kmetijah vstajati ponoči, da so lahko prale s pralnimi stroji. Veliko potov in hude krvi je bilo potrebno, da so razširili električno omrežje. V prvih letih mojega bivanja v vasi so pomagali in izbojevali izgradnjo nove šole, saj stara ni več odgovarjala svojemu namenu. Tudi z novo nismo popolnoma zadovoljni. Poleg drugih pomanjkljivosti nima telovadnice, ki jo močno pogrešamo, kajti med krajani je velika želja po športnem udejstvovanju. V jesenskih in pomladnih mesecih otroci po pouku ne odhajajo domov, temveč na bližnje igrišče, kjer igrajo nogomet, tenis ali košarko; v zimskih mesecih pa so jih ob prvih snežinkah polni vsi bregovi. Ta športna strast rase z njimi od otroških let in hkrati tudi želja po športnem društvu. V okviru mladinske organizacije so prirejali tekmovanja v nogometu in več let krajevno tekmovanje v slalomu, kjer je iz leta v leto več tekmovalcev - preko 100. Starejši občani ob prostem času radi balinajo. Bili so zelo prizadevni in so si s prostovoljnim delom in veliko moralno podporo matičnega društva v Žireh zgradili dve balinarski stezi in kočo. V njih pa je ves čas tlela želja po samostojnem društvu, ki bi zajemalo vse športne dejavnosti. Vas se razvija in širi - z njo rasejo tudi želje in potrebe. Vse ne gre čez noč. Minila so leta od prvih korakov, dogovorov kako bi, kaj bi. Zgladila so nesoglasja, pomisleki in zmagala je zdrava pamet. Danes imamo v Rovtah Športno društvo »Kovk« Rovte, katerega predsednik je Jakob Kokalj. Da, društvo je ustanovljeno z njim pa tudi problem, kje naj deluje, saj nimamo zanj prav nobenih prostorov. Med drugimi ima društvo tudi namiznoteniško in šahovsko sekcijo. Kje naj delujeta? Kdo bo pomagal? Se bo našel kdo, ki bi nam podal roko, da splavamo iz začetniških težav? Rabili bi tudi kulturni dom, saj kulturno društvo dela v nemogočih pogojih. Tudi mladina nima svojega prostora in ima sestanke kar v gostilni. Več let so se krajani Rovt borili za kakršenkoli industrijski obrat, da bi bile tudi žene zaposlene. Uspehi so. Že tri leta deluje v vasi obrat ALPI-NE iz Žirov. Tudi za izgradnjo vrtca je bilo veliko potov, jeze in dokazovanja odgovornim tovarišem, da je vrtec potreben. S krajevnim samoprispevkom smo pred leti asfaltirali cesto skozi vas. Že 6 let pa se zaman borimo za nov vodovod, saj je sedanji še iz časov Franca Jožefa in pogosto odpove. Nekajkrat se je zgodilo, V začetku leta 1983 je bil ves naš napor usmerjen k izobraževanju mladih kadrov in vzpostavljanju zvez. Na obeh področjih so bili doseženi dobri rezultati, kajti v prvih mesecih leta smo bili bogatejši za prve medkontinentalne KV zveze (Amerika, Avstralija, Afrika, Antarktika), v maju pa še za pet novopečenih operaterjev. Aktivnost na amaterskih frekvenčnih obsegih ni ponehala niti preko poletja, saj so delati pričeli mladi operaterji, pripravljali pa smo se tudi na jesenska amaterska tekmovanja. Najprej smo sodelovali na dveh UKV tekmovanjih, in sicer s Sekirice (o tem smo poročali tudi v Logaških novicah) in mesec dni kasneje z Nanosa. Tu smo pridobili nekaj izkušenj za delo na večjih višinah, povečali smo maksimalno UKV razdaljo na 750 km, prvič pa so bile vzpostavljene tudi UKV zveze s Srbijo in Vojvodino ter Madžarsko in ČSSR. V jesenskem delu sezone smo se posvetili KV tekmovanjem, pri katerih je tudi opazen velik napredek Urejevali smo klubske prostore, predvsem smo morali prebarvati in zatesniti okna, tako da poteka naše delo sedaj v občutno toplejših in bolj zdravih prostorih. Veliko napora smo vložili tudi za izboljšanje materialnih pogojev za naše delo, kjer se je tudi obrnilo na bolje. K poročilu pa še nekaj številk: klub trenutno šteje 21 članov, od tega je kar 15 operaterjev, število vzpostavljenih zvez v letu 1983 je okrog 2900 na KV in okrog 600 na UKV področju, sodelovali smo na 9 amaterskih tekmovanjih, v klubu pa smo ob aktivnem delu na postajah, izobraževanju (tečaj) in delu pri urejanju klubskih prostorov preživeli več kot 1300 ur. Za letošnje leto smo si zadali dokaj obsežen plan dela: od dopolnilnega tečaja za operaterski D razred, dodatnega pridobivanja na hitrosti sprejemanja in oddajanja telegrafije do postavljanja okrog 20 m visokega antenskega stebra. Izdelati in postaviti moramo več anten, izdelati več pripomočkov in instrumentov za operatersko delo, sodelovali naj bi na 15 - 20 amaterskih tekmovanjih in na nekaj akcijah, bili aktivni da smo bili brez vode tudi po nek« Ć dni zapored. Sobotno kopanje pa* ; centru Rovt precej pogosto odpa' : de. Zgodilo se je tudi, da je iz pip Pri \ tekla gnojnica namesto vode. Nai* ! bo še kdaj pritekla iz pip čista sW' : denčnica? Tako živijo in delajo ljudje v na^i vasi. Z jutrom se rojeva nov dan manjše in večje skrbi in želje. Nekatere so se že izpolnile, druge se 5e fc bodo; nekatere pa bodo neizpolnje' n ne čakale na mlajše rodove. t Zofka Zagorični* ,( t- pri vzpostavljanju zvez na vseh ama' terskih obsegih, v jeseni pa bom" organizirali nov tečaj za radioopera- * terje. Dela je veliko, vendar nam zagna . nosti in volje ne manjka, zato upa mo, da bomo vse zadane nalog* ■ lahko izpeljali in s tem upravičili svfl obstoj. Ob koncu bi se radi zahvalil' . še vsem, ki so nam v preteklem le*i 1 kakorkoli priskočili na pomoč. Upa' ] mo, da vas z našim delom tudi v bO' -doče ne bomo razočarali. -Slavko A. - YU3HTH : ■ Nasmeh na licu, solza v očeh - Ob obisku v dom« upokojencev na Vrhni- Učenci OŠ Edvarda Kardelja srn" : obiskali Dom upokojencev na Vrt1 : niki, tam zapeli, zaigrali in recitiral' Ko smo prišli v dom, smo tak" dobili prostor, kjer smo se pevci pr' pravili. V mali dvoranici so nas Jf nestrpno čakali. Ko pa so v prosto' prišli prvi pevci, so upokojenci na' vdušeno ploskali. Začel je Tomaž, ki je vse prisotfl' prisrčno pozdravil. Nato je pevsl< zbor zapel partizansko pesem. SI* dili so spisi učencev višjih razredo ki so izvabili iz ust molčečih posl" šalcev marsikateri nasmeh in h' hljanje. Nekateri učenci so zaigra nekaj kratkih pesmi in tako pokaz« svoje znanje. Vmes je zbor zapel " narodne pesmi. Ko je bilo razpoloženje na višK' so nastopili cicibani iz prvih razr" dov. Prikupni mali cicibani so izvali" li iz ust upokojencev veselo odobr* vanje in tudi prenekatero solzo, s' so se verjetno spomnili svojih ran' let. Upokojenci so bili ganjeni. Tudi f* smo bili po tem obisku za spoznanj1 bogatejši. Tiho smo odhajali k avto busu. Spoznal sem, da tako hvalež ne publike že dolgo nismo imeli. 5' jih bomo obiskali. Toni Marn, 7.1 OŠ Edvarda Kardelj' Uresničevanje stabilizacije tudi v JLA Tudi pripadniki JLA v Logatcu so dali svoj prispevek k gospodarski stabilizaciji, čeprav niso neposredni proizvajalci. Z odgovornejšim pristopom so zmanjšali izdatke družbe za obrambo In znižali višino materialnih sredstev, ki se porabijo v procesu usposabljanja. Enota Azmira Čvoraka je sestrelila cilj v zraku a samo trideset odstotki dragih izstrelkov In dobila zelo dobro oceno. Vsako premeščanje motornih vozil služi tudi za usposabljanje vojakov voznikov. S tem so ukinjene prejšnje dodatne vožnje, ki so bile namenjene pouku. Takih primerov je v tej enoti veliko, pomembno pa Je, da zaradi stabilizacijskih ukrepov pouk in izobraževanje ne trpita. O tem govore rezultati enote, ki ohranja tradicije Logaškega bataljona. Azmir Čvorak Logaški radioamaterji h vzpostavili prve j medkontinentalne zveze: Logaški Novoletni tek, ki bi moral biti 3. januarja, je zaradi pomanjkanja snega odpadel Upamo, da bomo od SmuCarske zveze Slovenije dobili rezervni termin in da bomo tek vseeno izvedli. Lansko sezono smo bentili nad pomanjkanjem snega in smo na prvi tekmi nastopili 5. decembra 1982, letošnja pa se je začela še mesec dni kasneje - s tekmo 3 januarja 1984 v Ratečah To je bila prava manifestacija teka na smučeh, saj je bilo zbranih kar 280 tekačev iz 24 klubov. Med tekači so bili tudi prav i vsi reprezentanti, saj je bila tekma . kategorizacijska Logaški tekmo-j valci so dosegli sedmo mesto v raz-. vrstitvi klubov, posamezniki pa so bili takole uvrščeni. - ml pionirke: 6 mesto - Urška Fečur - ml. pionirji 16 mesto - Jure Smole - ml. pionirke: 6 mesto - Urška Fečur I - ml. pionirji . 16 mesto - Jure Smole , 17 mesto - Gregor Preželi 19 mesto - Marko Leskovec 2 mesto - Tomaž Eržen 28 mesto - Boris Zelene j 31. mesto - Bo|an Slabe - st. pionirke: 13 mesto - Irena Leskovec 21 mesto - Melita Malnar | 23 mesto - Brigita Nagode 24 mesto - Marta Eržen - st. pionir)!. j 47 mesto - Srečko Morioz ( - ml. mladinke-. 12 mesto - Mo|ca Usenik - ml. mladinci: 9 mesto - Rafael Marn 25 mesto - Alo|z Molk 34 mesto - Peter Nagode j - "t- mladinke: 9. mesto - Mojca Semrov I" 10 mesto - Judita Sovan i 11 mesto - Milojka Cigale i - st. mladinci: 26 mesto - Tone Nagode ( - člani: u 18 mesto - Konrad Merlak * Jezersko, 8. 1. 1984 I Na Jezerskem je Smučarski klub Triglav Kranj v sklopu prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« pripravil kategorizacijsko tekmo Udeležilo se je je 230 tekmovalcev Uvrstitve logaških tekačev: - ml. pionirji: 4 mesto - Jure Smole 9 mesto - Gregor Preželi 13. mesto - Marko Leskovec - ml. pionirke: 3 mesto - Urška Fečur - »*■ pionirke: I 13 mesto - Irena Leskovec 15, mesto - Melita Malnar 1 18 mesto - Brigita Nagode ( - ml. mladinci: I 9. mesto - Rafael Marn 23 m»s'o - Aloiz Molk i " "»i. mladinke: j! '5 mesto - Mojca Usenik - st. mladinci: 31 mesto - Tone Nagode 32 mesto - Ivan Sajovic 34 mesto - Marko Oblak - st. mladinke: 6 mesto - Milojka Cigale 8 mesto Judita Sovan 9 mesto - Moica Semrov V seštevku točk je logaški tekaški klub dosegel deveto mesto Medklubsko tekmovanje - DOL -14. 1. 1984 Na kategorizacijski medklubski tekmi v Dolu pri Ljubljani so logaški tekmovalci dosegli takele rezultate: ml. pionirke 3 mesto - UrSka Fečur ml. pionirji 6. mesto - Jure Smole 9 mesto - Gregor Prezelj 17. mesto - Marko Leskovec st. pionirke 14. mesto - Melita Malnar 16. mesto - Irena Leskovec 18 mesto - Brigita Nagode et. mladinke 6 mesto - Milojka Cigale ml. mladinci 6 mesto - Rafael Marn Pionirska tekma - Jeprca - 21. 1984 Na pionirski meddruštveni tekmi, ki jo je organiziral STK Unior Olim-pija na Jeprci pri Medvodah so pionirji-iz Logatca dosegli lepe uvrstit- ml. pionirke 3 mesto - Urška Fečur ml. pionirji 3. mesto - Gregor Prezelj 5 mesto - Jure Smole 10 mesto - Marko Leskovec st. pionirke 5. mesto - Irena Leskovec 6 mesto - Melita Malnar 8 mesto - Brigita Nagode Državno prvenstvo - Sarajevo -21. - 22. 1. 1984 Na državnem prvenstvu v Sarajevu, kjer so tekmovali na progah, ki so pripravljene za bližnje Olimpijske igre, so tekmovalke SK Logatec dosegle tretje mesto v štafeti 3 > 5 km (st. mladinke) Posamezno so se uvrstile: 9 mesto - Milojka Cigale 10. mesto - Mojca Šemrov 11. mesto - Judita Sovan Republiško prvenstvo - Rogla -28. - 29. 1. 1984 Na republiškem prvenstvu na Rogli so naši tekmovalci dosegli naslednje rezultate: v stafeinih tekih članice (Sovan. Šemrov, Cigale) 3. mesto st. mladinci (Sajovic. Nagode, Marn) - 6 mesto posamezno. ml. mladinci 6. mesto - Rafael Marn 23 mesto - Alojz Molk ml. mladinke 23 mesto - Mojca Usenik 25. mesto - Irena Leskovec at. mladinci 25 mesto - Ivan Sajovic 27. mesto - Tone Nagode at. mladinke 21 mesto - Milojka Cigale 31 mesto - Judita Sovan 32. mesto - Mojca Šemrov Biatlon za pokal SRS Naklo - 28. 1. 1984 V Naklem pri Kranju je bila biat-lonska tekma za pokal SRS. Uvrstitve naših tekmovalcev: ml. pionirke 1 mesto - Melita Malnar 2 mesto - Brigita Nagode ml. pionirji 6. mesto - Marko Leskovec 7. mesto - Gregor Prezelj at. pionirji 6 mesto - Tomaž Puc Petič po lovskih smučinah - Hote-dršica - 29. 1. 1984 Člani SK Logatec, ki niso sodelovali na prvenstvu SRS so tekmovali na množičnem teku v Hotedršici Objavljamo rezultate do 10. mesta. Pionirke 1. mesta - Melita Malnar 2 mesto - Urška Fečur 3. mesto - Brigita Nagode 4 mesto - Indira Ljajič 5 mesto - Marta Eržen 7. mesto - Irena Petkovsek Pionirji 5. mesto - Srečko Moroz 6. mesto - Marko Leskovec 7. mesto - Peter Nagode 8 mesto - Jure Smole 9 mesto - Andrej Lukan Ženske do 30 let 4 mesto - Mojca Fečur Molki nad 40 let 5 mesto - Polde Petkovsek 10 mesto - Jože Omerzu Šolarji med počitnicami ne »počivajo« Čeprav so počitnice težko pričakovali, so nekateri učenci tudi v tem času pridno obiskovali šolo. Pred-njačijo zlasti mlajši, saj prav njih starši med počitnicami najteže primerno zaposlijo. Ves čas počitnic je bilo v šoli organizirano kosilo, vendar bi starši in otroci to možnost morda lahko izkoristili še v večjem številu. Za učence od 1. do 4. razreda so bili vabljivi dopoldanski izleti z avtobusom v bližnje in nekoliko oddaljenejše kraje, tudi lutkovno predstavo v Ljubljani so si ogledali Škoda, da jim je v prvih dneh nekoliko zagodel sneg in vseh predvidenih izletov niso uspeli izpeljati. Petošolci so obiskovali smučarski tečaj v Logatcu ali Rovtah, ki so ga vodili člani Smučarskega kluba Logatec Tudi njim vreme sprva ni bilo naklonjeno, a so bili na koncu vseeno zadovoljni z osvojenim smučarskim znanjem. V prvem polletju je na šoli pričela z delom folklorna skupina. Učenci, ki v njej sodelujejo, so si v Cankarjevem domu ogledali jubilejni nastop maroltovcev, kar jih je tako navdušilo, da z vajami tudi v počitnicah niso prekinili. Tudi nekatere sekcije ŠŠD Mladost so imele v počitniškem času intenzivne treninge. Upamo, da nas na tekmovanjih, ki jih čakajo v drugem polletju, ne bodo razočarali. Kar tradicionalno je postalo srečanje osnovnošolcev z dijaki 1 letnika usmerjenega izobraževanja. Tu jim starejši vrstniki posredujejo svoje izkušnje in jih vsaj malo pripravijo na tisti težki korak - prestop iz osnovne v srednjo šolo. Tudi učitelji se radi pogovorijo z nekdanjimi učenci in zvedo, kako so uspešni v nadaljnjem šolanju, Že med šolskim letom so učenci 8. razreda ob prostih sobotah delali v KLI-ju Med počitnicami so to možnost prav tako radi izkoristili, saj je vsak dinar, ki ga sami zaslužijo, veliko vreden, pa naj pade v razredno blagajno ali lastni žep. Nekaj akcij je bilo torej bolj ali manj uspešno izpeljanih. Postavlja pa se vprašanje, če je res samo šola tista, ki mora skrbeti za mladino in prosti čas mladih. Kakšna je tu vloga drugih subjektov - ZSMS, ZPM, družbenih organizacij in društev-, ki so z izjemo Smučarskega kluba Logatec (smučarski tečaj, cicibanova šola smučanja ...) kar lepo stoje ob strani? Irena Lipovec ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta ALOJZA TO- MAŽIČA se iskreno zahvaljujemo pevskemu zboru, godbi na pihala, tovarišu Černetu za poslovilni govor ter gospodu župniku Hvala vsem delovnim organizacijam, prijateljem, sosedom in sorodnikom za darovano cvetje in vence. Žalujoči Tomažičevi ZAHVALA Ob nenadni in boleči smrti naše drage hčerke, mame in sestre AMALIJE ALAJBEGOVIĆ, se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku in tovarišu Slavku Šinkovcu za poslovilne besede ter vsem, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali Žalujoči: sin in hčerka, mama. sestri in brat Filmski spored za marec 2. -4, ameriška glasbena risanka HEAVY METAL, režija G. Petterton, glavne vloge Elmer Bernstein in ansambli »hard ročka« 3. -4. ameriška komedija SEKS Z ZVEZDAMI, r.A Cava- dry, gl. vi. M. Berrovvs, J. Law 6 ameriška komedija FRANCOSKE RAZGLEDNICE, r. W. Huyck, gl. vi. M. Chapin, B. Baker. 9.-11. angleški pustolovski SAMO ZA TVOJE OČI, r J. Glenn, gl. vi. Roger Moore, C. Bouquet, C. Topol 10.-11. slovenska drama STRICI SO Ml POVEDALI, r. F. Štiglic, gl. vi. P. Bibič, B. Sotlar, I. Samobor. 13. japonski spektakel UNIČENJE OB 15.30, r. K. Oh-mari, gl. vi. H. Katsuno, T. Nagashima. 16. -18. ameriška komedija POGOJNO NA SVOBODI, r. O. Scott, gl. vi. R. Pryor, C. Tyson. 17. -18. zahodnonemški vojni PODMORNICA, r. W. Peter- sen, gl. vi. J. Prochnovv, A. Grunemeyer. 20. ameriški znanstveno fantastični KORENINE PRIVIDOV, r. K. Russel, gl. vi. W. Hurt, B. Balaban, B. Brovvn. 23. -25. italijanska komedija BUD JEZDI NA ZAHOD, r. M. Lupo, gl. vi. Bud Spencer, Amidou, J. Buggner. 24. -25. angleško kenijski življenjepisni VZPON IN PADEC IDIJA AMINA, r. S. Patel, gl. vi. J. Olita, D. Hills. 27. francoska komedija UČITELJ, r, C. Berri, gl. vi. M. Colouche, J. Balasko. 30.-1. ameriški glasbeni TO JE ELVIS PRESLEY, r. M. Leo in A. Solt, gl. vi. Elvis Presley, D. Scott, J. Harra. 31 -1. ameriška kriminalka NEW YORK 1997, r.j. Carpen- ter, gl. vi. K. Russel, L. van Cleef, E. Borgnine, D. Pleasance. vabimo vas Marca je filmski program zanimiv in raznovrsten. Pričenjam s priporočilom za slovensko premiero STRICI SO Ml POVE- h DALI, film, ki ga je režiral France Štiglic in v katerem bomo srečali mladega Igorja Samobora v zahtevni vlogi. To je izbor iz nekaterih novel in romanov Miška Kranjca, pripoveduje pa o odločitvi mladega Prekmurca, da postane raje delavec, kot bi šel »reševat duše" z duhovniškim poklicem. Film potuje na [ letošnji Pulj in upamo, da igralci ne bodo prezrti. Zelo zanimiv in kakovosten je ameriški film-risanka HEAVY METAL, kjer bodo na svoj račun prišli ljubitelji težkega ročka. Zgodba je sila nenavadna. Pravzaprav gre za šest zgodb, ki so nastale po stripih. Ves čas spremljamo bleščečo kroglo na poti po zgodovini in prihodnosti. Velikanska ekipa 70 moj- [ strov filmske risanke je ustvarjalo ta film, ki zaenkrat še nima primerjave v zgodovini filma. Naposled prihaja na naša platna zahodnonemška PODMORNICA, izrazito protivojni film, ki nas bo presenetil s svojo '. iskrenostjo in humanostjo. Posadka nemške podmornice prestaja vse muke podvodnega vojskovanja, na koncu jo zbom-bardirajo angleška letala. Izredna zgodba z odlično igro nam neznanih igralcev. Po dolgem času odličen vojaški film. \ Prej smo govorili o glasbi, o težkem rocku, zdaj pa nekaj besed o filmu TO JE EL VIS PRESLEY. Spoznamo blišč in bedo '. estrade, v kateri je umrl ameriški glasbenik. Vidimo propad zvezdnika in nenadoma se zavemo, kaj ga je ugonobilo: to, kar '. človeka povzdigne, ga tudi porine v pogubo. Ob tem še obilo dobre, stare glasbe. Izredno zanimiv je film UČITELJ, o katerem še danes tečejo po svetu razprave, ali je vzgojno napravljen ali ne. Gre za usodo učitelja, ki se otepa okostenelosti učnih načrtov, političnih pritiskov in zapeljevanja mlajše kolegice. Pa še učenci mu nagajajo. Na koncu pa postane najbolj priljubljen učitelj. Zakaj? Poglejte film. Johna Carpenterja verjetno ni treba posebej predstavljati. Njegova NOČ ČAROVNIC bo verjetno ostala v antologijah filmske umetnosti, podobno najbrž tudi NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO. Le-temu je morda blizu tudi film NEW YORK C 1997, v katerem kaže Carpenter propad velemesta v kriminalu in skorumpiranosti. Film je narejen tako sugestivno, kot to '. zmore danes le Carpenter. Zgodbe vam zato ne smem izdati; treba je imeti le dobre živce, spomnite se na primer MEGLE. Vzdušje je v NEW YORKU 1997 moreče, da je kaj. Imenitna mojstrovina. Iz nedavne politične zgodovine se spominjamo ugandske-ga diktatorja Idija Amina, o katerem še danes gre glas, da po '. Hilerju ni bilo hujšega despota in morilca od njega. VZPON IN PADEC IDIJA AMINA je film, ki nam do obisti razkriva razloge in možnosti za vzpon in propad tako izkrivljene osebnosti, kot je bil ugandski tiran. Film ima precej kočljivih scen, saj nam skušajo avtorji približati vzdušje »črne dekadence«, kot so jo v Afriki imenovali. Vsekakor vredno ogleda. Za konec še beseda o dveh zabavljačih: Jamesu Bondu in Budu Spencerju. SAMO ZA TVOJE OČI (te oči so oči prelepe Carol Bouquet) je predzadnji film o Jamesu Bondu. Poln neverjetnih domislic, pomislimo le na nenavadne skoke in padanje iz letala, brez padal seveda. Vendar imajo filmi z Bondom neko pravljično privlačnost. Najlaže se je enačiti s takimi junaki, kajne? No, Bud Spencer pa svoje mišice nenehoma trati za urejevanje razmer okoli sebe. Tudi v filmu BUD JEZDI NA ZAHOD se bomo lahko nasmejali domislicam in nemogočim pretepom, pogrešali pa bomo Terenca Hilla, ki je odličen partner grobemu Spencerju. Sicer pa bosta kmalu spet sku- [ paj, za zabavo pač. Primož Sark Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Kum, tehnični urednik Miro Leskovec, lektor Irena Lipovec. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov. ŠTUDIJSKA NATANČNOST Študija, ki se imenuje »Kategorizacija kmetijskih zemljišč občine Logatec 1983«, opredeljuje v posebnem poglavju površine krajinskih podsistemov. V tej zvezi navaja združbo tal najprej v opisnem delu, nato še v posebni tabeli, in sicer takole: Združba tal % tal v % tal v opisnem delu v tabeli - na nanosih gline in ilovic s prodom 5,98 5,97 - na apnencih 46 46,45 - na dolomitih 26,24 26,24 - na apnencih in dolomitih s skrilavci in peščenjaki 17,1 17,20 - na nekarbonatnih kamninah (skri- lavcih in peščenjakih) 4,24 4,24 Po »stari« kmetiški pameti - zaradi računanja na rovaš -bi imela naša občina 100 % tal. Po »novi« kmetiški pameti - zaradi računanja z računalniki - pa ima naša občina po opisni inačici 99,56 %, po tabelarični inačici pa 100,10 % tal. Maš Tudi najmlajši tekati SK Logatec so se na republiškem prvenstvu odrezali. Ml. pionirji Smole, Leskovec in Prezelj so osvojili v štafetnem teku tretje mesto, prav tako so tretja mesto osvojile ml. pionirke Nagode, Fecur in Toman.