POSLOVALNICA DOMŽALE POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska 54a. Ljubljanska 80, ■ * »■•«—» ,000 Ljubljana .230 Domžale p^ 137 rent AGEN(;|JA Tel. 01/433 71 73 Tel.: 01/721 96 80 Fax 01/ 433 62 05 Fax: 01/721 15 87 Trdinova 3. 1000 Ljubljana E-pošta: E-pošla Tel.: 01/433 71 73 laks: 01/433 62 05 info@gollturist.si domzale@goltturist.si E-pošta: into@gomurist.si Vas svetovalec za poiovanja po naroćilu: - letalske vozovnice • hotelske rezervate ■ izposoja avtomobilov • poćitnice. potovania in izleti • sejmi in suokovna potovanja • jezikovni lećaji v tujim • zavarovania za potovanja Zakaj tehnični pregledi v obrtni hmh coni TRZIN? I Vsem občanom Občine Trzin želimc prijetne prvomajske praznike in jim čestitamo ob prazniku Občine Trzin - 15. maju Vodstvo Občine Trzi" -uredništvo glasila Ocls- mesnica Trzin ( BAHNE*) ^ I' __ —» mi m mm, ml ~ PESTRA POfHlIDBA DOBROT odprto: to rek - petek od 8.00 do 19.00 sobola od 7.00 do 13.00, ponedeljek zaprto tel.: 01-722 03 40 - _ Med pregledom si lahko poslrežele z osvežilnimi napilki! ■ bližino ■ brez čakanja prijazno osebje Blatnica 3a, IOC Trzin telefon 01 562 18 13 r^TVî 'am ponujamo poćitnice v najlepšem predelu Dalmacije: Vodice. Biograd na »Hvar. Nudimo vam nameslilev v hotelih in zasebnih sobah. Tudi križarienja iinaie in Charter jaht in jadmic vam nudimo. Popečemo vas lahko s kalerokoli • "r3ie bogate ponudbe. Tuđi če niste vaieni pomorskih vešćin pa bi radi Care I L) e spoznali na križarjenju na udobni jahti - poklićite nas. Naš skiper vas bo jápelial v skrivne kotićke Kornatov. ) vam polponzion v hotelih že za 50 DEM po osebi in najem jahte že za J^OO DEM na teden. i international d.o.o., Turistićna agencija 2 licenco ■29 a. 1292 IG, tel: 01 286 24 38, lax: 286 37 61 ~ a-int.si, e-mail: nata@nata-mt.si Trzin, Kidričeva 11, tel: 72 11 014 Vsem bralcem Odseva voščimo lepe prvomajske praznike in čestitamo za občinski praznik. Sc priporočamo. gostilna ^ NAROBE ^ 72 10 417 72 14 994 Občankam in občanom Trzina, našim dragim gostom, želimo vesele prvomajske Praznike in čestitamo 23 občinski praznik, 15. maj. GOMNCsp. Ljubljansko 44, Trzin RTV SERVIS telefon: 01 721-63-02 mobitel: 0609 644 -121 Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike HUBATPET D.elaxiiixj: '.-Sv NA VRTNARIJI VAM NUDIMO: * imOSmRm 130 - 230 sit • moWim^Sy Mssp 180 sit isflivSilIlRiimiftiMi m«Jkiimmimf/t« 200 - 300 SÍt 100 sit 70 sit ^JtZBIRA-UGODNE CENE Telefon : 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si OPTIKA V Martina Skofic Ljubljanska 87, Domžale Tel. 721-40-06 gasTrÔnom) ptodo|0 in montaža vseh vrs» awomob//^ p/ Ročna in avtomatskapra/n/co '^O^âp* trgovsko podjetje d.o.o. K0PALNIŠKA OPREMA 1236 Trzin, Ljubljanska 42. SLOVENIJA TEL./FAX: *386 (0| 1 72163 85 TRGOVINA- TEL /FAX: *386 (0) 1 721-63-85 PRODAJA: • KERAMIĆNE PLOŠČICE, m ... 0T 1— ■GRANIT0GRES ■SANITARNA KERAMIKA •SANITARNE ARMATURE ■ KOPALNIŠKO POHIŠTVO ■ KOPALNIŠKI DODATKI ,oPanje • *umi ,esnila " sumi,anJe mjev . Jemćevac. 12, 1236 Trzin Tel : (.386| 01 722 59 40 Tel , ta«: (386) 01 721 45 52 e-mail: lesnila.lrin@siol nei s<*kk. Vsem občanom Trzina čestitamo za 1. maj _in občinski praznik, 15. maj. ^uiijMiía. Sa !236 liji* OáiefrétMalittca je odfriata ad 7. do 22. une-7'dejo*: O// 721 5/ Of. $S7tt. 041/ 755 5X3 0&>iefi.če(uitttćeei ću tza^&a "Saica ě&Uitet* fruí&ituilcem lijitta fa t. maj ůt f 5. tua? fi*aj*t<Á ùt fttK 6Á*ati jelita /nijettut "7H.ÍJC čte atole wto frojtauili je tudi tun O&iiízavtilcem ttudčvtco fíoyat if&vi iladoéedoif. najwlajie. fra mho fro^taûili tudi Turistično gostinski objekti projekti in oprema IOC Trzin, Blatnica 10 Tel.: 01/562-21-70 grešni kozel I/ starih, biblijskih časih so imeli V Judje zanimiv običaj. Na vsake časa so iz svojih čred izloćili nič ' jslutečega kozla in mu pripisali krivdo za vse grehe, ki so se v zadnjem •a-- zgodili v njihovem plemenu ali rodu. " VS1. |;ar je šio narobe v njihovem na-,i.u ,o obdolžili kozla, zato so ga malo oBUcrjali in ga za kazen pregnali v pušča-w t asi naselja je bila tako oprana, kri-«c kaznovan in vsi so srečno in veselo ; naprej. Ob tem so seveda tudi po nui^n grešili, saj so vedeli, da bo krivdo • io icz nekaj časa moral prevzeti novi at ;ni kozel, ki ga bodo temu primerno lyn.ivali. Iz tistih dob je znan izraz grešni ko/el, ki pomeni nekoga, ki mu kljub i/nosti pripišejo krivdo. Tudi v Trzi-eu !>i se prav prilegli takšni grešni kozli, ■ i živahnem naselju, kot je naše, naber i kar precej grehov. Bojim se, da bi bil c:; kc/el na mesec celo premalo. Saj je ... h tudi grešiti prijetno! ODSEV glasilo Občine Trzin G li. in odgovorni urednik: W» Slet* NoTi.stnik odgovornega urednika. T« " urednik: :ca fotografije: U-: .I ir.Vli : Jrienje: ; H» tpsi-ec. joj.ica ValenOak t»:,r;ranje (razen Uradnega vestnika): Cslai' fan i uredništva: ■ tculj, t'rSa Man&jc. NuSa Maten, Petra ^h". • -'Ktorija Prfřiikar - Oblak, Tanja Prelovšek K'"íň Rcbcc' !»?e Seljak, Peter /alokar kv.-nikars^p. DomJale jjwn Odsev Izitaja enkrat mesečno ln ga nrezBlačno usa gospodinjstva ln ■*«i«ía v Trzinu ""Slednja številka Odseva izzide 20. maja 2000. e Prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 5. maja na naslov: 3Sev- Mengeška 9, 1236 Trzin aH "a elektronski naslov odsev_96@hotmail.com 'SSN1408- 4902 Ampak saj ni vse tako enostavno! Dežurne-ga grešnoga kozla v Trzinu pravzaprav že imamo. Če bi v Trzinu naredili top lestvico za izbor dežurnega krivca, bi prav gotovo večina lovoriko gladko podělila Občini, nekateri mogoče celo županu, pa tudi Odsev ne bi ostal brez glasov, vsaj pri nekaterih naših ljubitelj ih ne. V Trzinu velikokrat slišimo: Trzin potřebuje to, v Trzinu je treba urediti to, poskrbeti za to ... Takšna skrb krajanov je dobrodošla in čas-tivredna, ni pa prav, da že na začetku krivdo za vse, kar ni narejeno, enostavno pripišejo Občini. Trzinci smo pravzaprav čudaki. O večini stvari najraje odločamo sami, po svoji pameti. To pravzaprav ni napaka, ampak hvalevredna lastnost, težava pa je, kadar se srečata dva takšna, na lastnem zelniku zras-la, pristopa, ki se ravno ne skladata. Zaradi pokončnosti, ponosa, pa tudi trme, se dosti-krat nihče ni pripravljen odpovedati svojemu pogledu in ker bojnih sekiric ne odko-pavamo več za vsako malenkost, se raje za-tečemo k prepiru, še bolje pa, če se ošabno zabubimo in se ne damo premakniti nika-mor. Enostavno vztrajamo pri svojem. Kaj mi pa drugi morete? Zaradi takšnih pokončnih vztrajnosti v Trzinu stoji kar nekaj načrtov za boljšo ureditev življenja v občini. odpirajo pa se še nove možnosti za zastoje. Na Občino se ljudje obračajo s številnimi zahtevami, kojih ta skuša reševati, pa se srečuje s trmastimi posamezniki, ki se niso pripravljeni premakniti in uveljavljajo svoj prav. Za to, da se stvari ne premaknejo, je seveda kriva Občina, mogoče tudi župan. Ker seje treba vedno postaviti na stran šib-kejšega, pa se nepoučeni tudi običajno pos-tavijo na stran trmastih posameznikov. Krivda Občine je v takem še bolj očitna. Ko zadnje čase poslušamo očitke na račun Občine, na primer zato, ker skuša posodobi-ti Jemčevo cesto in ob njej narediti tudi pločnik, ker skuša urediti športno- rekreacijsko območje, ker si prizadeva v Mlakah rešiti problem mirujočega prometa in ker namerava speljati povezovalno cesto med Mlakami in OIC, ker v gozdu načrtuje pokopališče, ker želi ustreči zahtevam po ..., se zdi, daje Občina res velik diktator in da terorizira ljudi. Kaže, da bi bilo najbolje, da bi vse ostalo kar tako, kot je. Z Občino bi bili ljudje očitno najbolj zadovoljni, če bi le ohranjala položaj tak, kot je. Bog ne daj, da bi razmišljala o razvoju, saj bi bili s tem prav gotovo kje prizadeti tudi interesi ne-zaščitenih posameznikov. Krivdo pa Občini lahko pripišemo tudi zato, ker se nič ne premakne pri izboljšan-ju prometnih razmer na Mengeški cesti, ker še ni kabelske, ker v Trzinu nimamo doma za mladino, kaj šele za oslarele, da o zamudah pri urejanju vrtca ne govorimo. Občina je res primerna za krivca. Najlepše bi bilo, če bi imeli na enem koncu Trzina še puščavo. tako da bi Občino, pravzaprav njenega predstavnika, lahko takrat, ko bi se nabralo več grehov, izgna-li vanjo. Župani so nadomestljivi. Tudi »cajtngar-jev« je povsod dovolj in tistih, ki si drzne-jo napisati tudi kaj v podporo Občini, tudi ne rabimo. Če že nimamo puščave, pa bi te krivce lahko nagnali vsaj v kot ali pa v oslovsko klop. Težava je v tem, da tisti, ki tako vneto na-padajo, niti ne opazijo, da srno Občina pravzaprav vsi občani, da imamo zelo različne interese in da mora občinsko vodstvo iskati najustreznejše rešitve, ki naj bi ugajalc kar najširšemu krogu občanov. Marsikdaj vsem enostavno ni mogoče ustreči. Tisti, ki so pri tem prizadeti, pa so običajno najglasnejši kritiki početja Občine. Zgodi se, da isti ljudje po eni strani od Občine nekaj zahtevajo, pa čeprav so ob tem mogoče prizadeti interesi manjšine, po drugi strani pa krepko tolčejo po Občini, če so prizadeti njihovi posamični interesi. Ob tem skoraj spregledajo, da mora Občina za večino pomembnejših prostors-kih posegov sklicati zbore občanov, pripraviti javne razgrnitve načrtov in da mora pravzaprav upoštevati voljo večine. Tudi tisti, ki mislijo drugače, lahko v času priprav opozorijo na napake in predstavi-jo boljše rešitve. Ampak zakaj bi se trudili? Ali ni bolje določiti dežurnega krivca in mu pripisati vse grehe? Tako je precej bolj enostavno in za šankom se da marsikaj tudi lepše povedati. Urednik 11 U f županov kotiček S poštovane občanke in občani, ko razmišljam, o čem naj pišem v zadnjem »kotičku« pred občins-kim praznikom, ki ga bomo proslavljali 15. maja, se preprosto ne morem otresti vtisov, ki so jih v zadnjih dneh naredili name odzivi posameznikov na predlog ureditvenega načrta za območje SRC Trzin. Vendar o tem nima smisla pisati, ker menim, da najbrž ljudi, ki ne zmorejo toliko poguma, da bi se podpisali pod svoje stališče (mislim na anonimko, ki so nam jo tik pred velikonočními prazniki dostavili v hišne omarice za pisma), v resnici mučijo popolnoma druge in drugačne težave in ne tisto, o čemer pišejo. Tudi o parkiriščih, ki jih v Mlakah nesporno pri-manjkuje, ne bom izgubljal besed. Mislim pa, da samo nase in na svoje koristi lahko misli samo člověk, ki živi v puščavi ali na samotném otoku, daleč stran od kogarkoli drugega. Vsi drugi moramo upoštevati tudi potrebe in želje soscdov, svojih staršev in svojih otrok. Če živimo v kraju, kot je Trzin, preprosto ne moremo mimo kakš-nih tristo petdeset osnovnošolcev, ki bi, vsaj mnogi izmed njih, radi kdaj pa kdaj odigrali nogometno tekmo s prijatelji ali kakšno uro ali dve metali na koš. Drugi pa bi medtem izvajali svoje vragolije na rol-kah ali si privoščili partijo namiznega tenisa. Zagotovo veni, daje v Trzinu nekaj upokojencev, ki si zelo želijo balinišče. Ali naj jih pošljemo balinat v ljubljanski Tivoli? Rekreacija, aktivno preživljanje prostega časa in podobna gesla postajajo vodila za zdravo življenje, v Trzinu pa nekateri mislijo, daje eno košarkarsko igriš-če dovolj za vso trzinsko mladež! Sam sc ur, prebitih na športnih igriščih, spominjani kot ene naj lepšili življenjskih izku-šenj. Nesporno sta hoja ali tek po gozdu zelo koristili obliki rekreacije, ampak nekateri si pač želijo še kakšne druge možnosti. Zlasti mladina. Spoštovanje različnih potreb in interesov 1er zavest, da smo skupnost, in da to od vsakogar v skupnosti zahteva tudi določeno mero strpnosti in potrpežljivosti, naj bi bili osnova lokalne samouprave. Občina je torej skupnost posameznikov, ki morajo izpričati ustrezno mero socialnosti, da lahko skupnost res živi kot skupnost in ne kot združba vsevprek sprtih posameznikov, še zlasti, če kdo sovraži inje proti vsemu samo zaradi svoje politične pripadnosti. Seveda pa je občina tudi neke vrste gospodarski subjekt, ki mora načrtovati svoj razvoj in skrbeti za ta razvoj. Pa tudi na medsebojno solidarnost ne smemo pozabiti in še na marsikaj. Vse to vedno zahteva, da se posamezni člani skupnosti še bolj kot drugi posvetijo uresničevanju teh nalog in mnogi žrtvujejo veliko časa in energije za to. Tudi v Trzinu je na srečo veliko takšnih ljudi. Nekaterim izmed njih bomo tudi letos ob občinskem prazniku podělili skromna priznanja za njihov trud. Nekateri bodo morda dobili takšno priznanje naslednje leto ali čez dve leti, marsikdo žal morda nikoli, čeprav je njegovo delo pomembno in koristno. Važno pa je, da vsi vemo, da so si Ijudje, ki jih bomo nagradili, to zaslužili. Naj bodo to trzinski gasilci, ki že skoraj sto let skrbijo za varstvo pred požari v Trzinu in poleg tega sode-lujcjo šc tako rekoč pri vsaki drugi stvari, ki se dogaja v Trzinu. Pravzaprav skoraj ni prireditve, pri kateri ne bi pomagali gasilci, brez katerih bi bili vedno v zadregi, kako urediti in kako potem tudi pospraviti pros- tor ali opraviti karkoli drugega. Enako velja za posameznike. Od gospoda Ložar. ja, ki je že dolgo navzoč v trzinskemjav. nem življenju, v zadnjem času pa se jeo}-iskanju dokaznega gradiva, s katerim se trzinska občina bori (na sodišču) za to, d bi dobila nazaj kulturni dom in občinsko zgradbo, ki soju s prostovoljnim delom zgradili Trzinci sami, izkazal kot strastni zgodovinar in pravi detektiv, do gospodi Gradiška, ki je že več desetletij dejaven kot gasilec in gasilski funkcionar, ali Ru. dija Schossa in Janeza Lenarčiča, ki uspešno vodila vsak svoje društvo. Seveda tudi prispevkov mlajših nismo spregleda-li; naj bodo to prizadevni mladi gasilci al nadarjena glasbenica, ki smo jo Trzinci}. imeli priložnost slišati na občinskih prirc-ditvah. Pred nami so spet prireditve; od Florjane-vega sejma in gasilske parade do proslau ob občinskem prazniku in sobotnih kulturnih prireditev, ki se bodo vrstile skozi ves maj in junij. Upam, da se bomo Trzin ci teh představ in nastopov in drugih prireditev udeleževali z dobro voljo. Tudi ti so priložnosti, da se družimo in morda tudi bolje spoznamo. Vsem občankam in občanom želim čim lepše prvomajske praznike, čestitam za občinski praznik in želim čim lepši maj. Župan Tone Per.š: • DAN ŠPORTA ht V. OTROŠKA OLIMPIADA, ; V. TEK V SPOMIN NA PETRA LEVCA sr VELIKA VRTNA VESELICA DAN ŠPORTA v Trzinu prirejata Športno društvo Trzin in Strelsko društvo Trzin v soboto, 2. junija 2001, na ploščadi pred OŠ Trzin. Telefonske številke Občine Trzin so: 72 - 26 -100,72 - 26 -110,72 -11 - 060 Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Domaća stran na internetu: http://www.obcina-trzin in.si / ___; APRILSKA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE TRZIN: vrtec bo spet dražji aprila seje Občinski svet občine Trzin ,_.jtal na svoji 27. redni seji. Ob prvi točki ••icvnega reda je svetovalec župana za fi-"jice in proračun, Jorg K. Petrovič, svetnikom pojasnil premoženjsko bilanco tr-ónske občine. Med drugim je povedal, da Občina velik presežek, navedel pa je Ji nekatere obveznosti in terjatve. Ob-;"nski svetniki so predstavljeno bilanco •otrdili, več časa pa so namenili drugi >>ki dnevnega reda, in sicer pripravam jspremembo zazidalnega načrta za obrt--j.industrijsko cono Trzin. lbčinski svet je že na svojih prejšnjih seji obravnaval problematiko nedovolje-ih posegov na občinska zemljišča v OIC rzin inje zavzel stališče, daje potrebno vremeniti zazidalni načrt in prekiniti ukine posege na občinska zemljišča. S :.m odlokom bi Občina vsaj deloma ure-la nastalo situacijo. K razpravi je bil po-.ibljen tudi predstavnik Četrtnega odbora ilC Trzin, Brane Lap, ki je svetnikom • »jasnil stališča četrtnega odbora glede 'itavnavancga odloka. Četrtni odbor jc ■menja, da so premalo obveščeni o zade-■uh. ki se tičejo OIC Trzin in da še zlasti j Upravni enoti delujejo preveč po svo-.'. v zvezi s tem odlokom pa Četrtni od-' rmeni, da bi bilo potrebno najprej resiti jrcdolgove in težave v notranji coni, še-. potem bi se lotili zunanje cone. Četrtni •Jhor se tudi sprašuje, kakšna infrastruk-aivodovod, kanalizacija) bi přenesla u-čanje števila obratov v OIC. razpravi je bil sprejet sklep, da se spre-cnijo nekateri členi, zapisani v Odloku. ■Ijša točka dnevnega reda je bilo tudi ' lemanje sklepa o potrditvi ekonomske -á programa v Vrtcu Trzin. Vrtec Trzin ■ ::a Občino naslovil vlogo za povišanje • ' njihovega programa. Razloga za povi-'te cen sta dva, in sicer napredovanje "oslenih v višje plačilne razrede na os-v> Pravilnika o napredovanju v vrtcih in • sovišanje cen pripravljenih obrokov • s strani dobavitelja-Vrtca Mengeš. sta bili zaradi te točke prisotni v.d. lateljica Vrtca, Jana Pibernik in Mile->raj, računovodkinja. Svetnike je pred- ■ -ii zanimalo, zakaj Vrtec Trzin posluje ■^ubo, čeprav seje v zadnjem času po-'•l za kar 30%. Ugotovili so, daje za ~ožnih več vzrokov. Eden od njih pa "i bil tudi zamik računov in zamik de--ga nadomestila od občine, možen lahko tudi zamujanje s plačili ali , 0 nePlačevanje položnic staršev. Na Pa vsekakor vplivajo tudi nepred-vzdrževalni stroški. G. Petrovič je povedal, da bi težave z likvidnostjo lahko řešili z daljšimi plačilnimi roki z dobavitel-ji, staršem pa naj bi izdajali položnice dvak-rat mesečno ali pa naj bi bili njihovi plačilni roki krajši. Županje svetnikom predlagal, da se sklep o potrditvi cen programov Vrtca, Trzin sprejme, saj je po zakonu Občina dolžna kriti finančno izgubo, ki jo naredi vrtec. Svetniki so sklep potrdili. Ostale točke dnevnega reda pa so minile (in bile sprejete) dokaj hitro, brez daljših raz-prav in brez posebnih zapletov. Svetniki so tako sprejeli program priprav sprememb in dopolnitev Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za dopolnilno gradnjo v naselju Tr-zin-Mlake. Namen tega odloka je ureditev prometnega režima in parkiranja v naselju Mlake. Na seji so prvič obravnavali Odlok o občin-skih cestah. Zakon o javnih cestah nalaga, da morajo občine sprejeti svoje předpise o občinskih cestah. Občina Trzin je do sedaj uporabljala nekoliko starejši odlok Občine Domžale, sedaj paje pripravila svojega. V odloku so tako obdelana naslednja področja: kategorizacija cest, upravljanje, vzdrže-vanje, graditev in varstvo občinskih cest, promet ter ukrepi za varstvo prometa na občinskih cestah, inšpekcijsko nadzorstvo ter kazni. Odlok o občinskih cestah so svetniki sprejeli. Seja seje nadaljevala s prcdlogi Komisije občinskega sveta za občinska priznanja, proslave in promocijo občine o podelitvi občinskih priznanj za leto 2001. Svetniki so se strinjali s predlogi Komisije. Sprejet je bil tudi sklep o razrešitvi gospe Slavice Savič kot članice Četrtnega odbora za OIC Trzin, imenovali pa so dva nova člana: Jurija Čerčka in Francija Vehovca. Tudi Sklep o spremembi višine dotacij občinskim organizacijam političnih strank v občini Trzin je bil sprejet. Ta sklep so svetniki obravnavali, ker se po spremenje-nem zakonu o političnih strankah glasovi, ki jih je na volitvah přejela stranka, katere kandidat je bil izvoljen za župana, pri financiranju strank ne upoštevajo več. Tako se zmanjšajo dotacije Demokratski stranki Slovenije. Župan je nato na kratko poročal še o ostalih težavah, problemih in rešitvah žanje, ki jih občina ima. V zvezi z novini objektom za vrtec občina še čaka na razrešitev pritožbe, pridobljeno je že lokacijsko do-voljenje za prizidek k osnovni šoli, Občina zbira ponudnike za popravilo atletske steže ob šoli, kar se tiče ekoloških otokov. paje župan povedal, daje občina priglasi-la dva v OIC Trzin. Seznanjeni smo bili tudi z novico, da sta se Telekom in Tele-mach sporazumela in da ne bo potrebno še enkrat prekopavati cest. Težave z Jemčevo ulico (ceste občina zaradi nekaterih lastnikov ne more obnoviti, tudi ne more popravljati kanalizacije ipd.) je Občina skušala rešiti z delnim zborom prebivalcev te ulice. Na njem so skupaj sprejeli odločitev, da se lastnike problematičnih zemljišč še enkrat pozove, naj vendarle razmislijo o prodaji zemljišča. Zadnja možnost Občine paje, da se skličuje na lokacijski načrt, ki omogoča raz-lastitev. Nove avtobusne postaje delà neko oglaše-valsko podjetje in to popolnoma zastonj, v zameno paje v pogodbi z Občino dolo-čeno, dajih bo lahko deset let uporabljalo za reklamno oglašanje. Mateja Erčuli SPET MOŽNOST NAKUPA CENEJŠIH LETNIH VSTOPNIC ZA lïàBeiàeTUtô Občina Trzin in Arboretum Volčji Potok sta tudi letos podpisala sporazum, po katerem so prebivalcem Trzina omogočili nakup cenejših letnih kart za obisk arboretuma. Omenjene letne karte veljajo za vse prireditve v Volčjem Potoku, na njih pa so točni podatki in slike lastnikov. Karte niso prenosljive, imetniki pa morajo uslužbencem Arboretuma omogočiti vpogled v letno karto in osebno izkaznico ali kak drug dokument, s katerim lahko dokažejo identiteto. Sporazum tudi določa, da Arboretum omogoča organiziranim skupinám učen-cev trzinske osnovne šole prost vstop. Za nakup letnih kart se ljubiteljem cvetja in narave izplača odločiti zdaj, ko se sezona cvetja začenja in ko se v Volčjem Potoku že pripravljajo na prve večje prireditve. center trzina raste 'jjj bodočem centru Trzina je vse bolj živahno. Gradbena jama za nove bloke je vse večja, objekt, v katerem bo dobila prostore tudi Občina, pa je že skoraj dokončan. Pred kratkim so zasteklili okna in zdaj gradbinci končujejo Še zadnje podrobnosti. Na Občini se zavedajo, da bo kmalu treba seči globje v blagajno, saj bo treba prostore v objektu tudi opremiti. Za zdaj je znano, da bomo v tistih prostorih dobili izpostavo domžalske knjižnice, da bo v kletnih prostorih objekta prostor za mladinski klub, o drugem (zdravstveni dom, lekarna, banka, pošta) pa po naših podatkih še ni nič dokončnc-ga. Prav gotovo pa bo velika pridobitev, vsaj za varnejšo hojo otrok v šolo, pot, ki naj bi jo, ko se bodo umaknili gradbinci, uredili proti šoli po bregu Pšate. Tam var-nosti otrok ne bodo ogrožali avtomobili, ki se jim na cesti Pod hribom ne morejo tako učinkovito umikati. Kakor koli že, center Trzina raste, pa če nanj gledamo z naklonjenostjo ali z odpo-rom. Kar nekaj občanov nam je reklo, da se jim zdaj, ko vidijo dokončane bloke, stvar ne zdi tako odbijajoča, kot so sprva mislili, drugi pa kar z grozo kažejo v veliko gradbeno jamo, ki se še širi. Kar bo pod zemljo, niti ne bo kazilo podobě kraja, slišali pa smo, da so cene podzemnih ga-raž kar precej zasoljene in da se jim mora marsikdo odpovedati. Če to drži, se nam tudi na območju T-3 obeta problem miru-jočega prometa. M.Š. občinska priznanja za leto 2001 Bža se občinski praznik in na Ob-ini so žc izbrali letošnje nagra-jence. Komisija za obćinska priznanja je v razpisu za letošnja priznanja predlagala, da naj bi letos podělili en naziv častnega občana, eno zlato plaketo Občine Trzin, dve srebrni plaketi, 3 bronaste plakete in tri nagrade Občine Trzin. V razpisanem roku niso přejeli nobenega predloga za naziv častnega člana, za zlate plakete pa so dobili tri predloge: za PGD Trzin, za Francija Mušica in Jakoba Ložarja. Na Komisiji za občinska priznanja so predlagali, da naj bi gasilskemu društvu ob le-tošnji 95-letnici podělili srebrno plaketo, saj se jim je zdelo primerneje, da bi društvu čez pet let, ko bo praznovalo 100-letni-co, podělili zlato plaketo. Kar se tiče g. Francija Mušiča, je on že častni občan Trzina in bi podelitev priznanja nižjega ranga zanj pravzaprav pomenila degradacijo, ker pa poznajo nesporne zasluge g. Mušiča za Trzin, so predlagali, da naj mu občina ob 65-letnici poděli posebno jubilejno dařilo. Glede Jakoba Ložarja pa jc Komisija ocenila, da bi mu za zasluge, ki jih ima pri prizadevanjih za osamosvojitev občine, za njegovo delo prej v KS in zdaj v Občini in še zlasti za njegova prizadevanja, da bi Trzinci dobili nazaj v svojo last kulturni dom in objekt, v katerem je Občina, res lahko podělili zlato plaketo. Na seji občinskega sveta, na kateri bi morali občinski svetniki potrditi predloge Komisije za občinska priznanja, pa seje Jakob Ložar zahvalil za predlog. Povedal je, daje počaščen in presenećen, da pa priznanja ne more sprejeti. Dejal je, da so v Trzinu še drugi zaslužni, ki bi si zaslužili to laskavo priznanje, sam misli še delati za Trzin in Trzince, vendar po njego-vem za zdaj še ne zasluži tega priznanja. Občinski svetniki so bili sprva deljenega mnenja o predlogu g. Ložarja, nato pa so z glasovanjem njegovo željo upoštevali, tako da letos v Trzinu ne bodo ob občinskem prazniku podělili zlate plakete. Srebrni plaketi pa bodo podělili gc. Mariji Perne in PGD Trzin, bronaste plakete pa bodo přejeli Rudi Schoss, Janez Lenarčič in Ivan Gradišek. Občinske nagrade, ki vsako leto podeljujejo perspektivnih -dim občanom, ki so se izkazali s svoij2 delom, pa bodo letos přejeli Eva Ob! Uroš Zajc in Borut Kump. Obrazlo^J priznanj bomo objavili v naslednji. • številki Odseva. Ob tem pa je le treba zapisali, daje \ T^' nu nekaj delavnih društev in organi/..: ki imajo v svojih vrstah prav gotovo po-zadevne in zaslužne člane, ki bi jih |jt t. predlagali za dobitnike občinskih pri/: vendar se vodstva teh društev na razj.; „■ za podelilev priznanj nc odzivajo. To zlasti velja za střelce, planince in ven : tudi za druga, mlajša društva, vsekak- ; je v Trzinu tudi nekaj organizacij, ku,. jejo na sociálnem in humanitamem jvrf ročju in prav za takšno delo ljudje ptomj. lokral dobijo priznanja. Mogoče bi bii prav, da bi za prihodnje leto tudi v mtó organizacija!) in društvih razmislili i« > an-didatih iz svojih vrst in mogoče bi obits-ska komisija za priznanja upoštevala i jdi njihove predloge. Miro^ £V<3>Í sv. Fissent trzin ima već predstavitvenega gradiva prejšnjih letih smo . aposlušali kritike, da n3 različnih priredit-j, obiskih gostov ni-ničesar, s čimer bi lah-".. .štavili naš kraj. Zdaj iCB) ,,\eč tako, saj smo pred • kot smo že poročali, •bčinski zemljevid in r;ki. ki predstavlja našo prcddnevi pa je iztis-. priiel tudi Program le-. dili prireditev v naši obči-.J kratkim je župan tr-nnskř občine g. Anton Peršak idi i" tiskovno konferenco, ,t „-ri sta s predsednico tr-. . Turističnega društva Kv Valenčak novinarjem . ila zemljevid in pros-i CT spregovoril še o neka-• hčinskih načrtih. . c\id in prospekt sta pri u : sijj naletela na pohvalen J. ut nekateri časopisi so o ini i uli pisali. Na tiskovni .■nci je župan pojasni I, posnetkih Trzina, lahko točno ugotovil, kjeje posamezna ulica. Prospekt Trzina govori o zgo-dovini in sedanji ureditvi Trzina, izdalo pa gaje Turistično društvo Trzin ob sodelovanju z Občino. TD je izdalo tudi Program prireditev v letošnjem letu. Marsikdojc bil presenećen, koje zagledal brošu-rico, ki na desetih listih drob-nega tiska prinaša program prireditev trzinskih društev in organizacij za leto 2001. Trzinci se res lahko pohvalimo, daje v naši občini družabno za fotografsko karto - 'dločili, ker so želeli, -1' -Jje dobili jasnejšo o tem, kaj sploh je "ana. koliko je gozdov, ■ îravnikov in kako vcli-" • • OŠ ni urejena na tak način, zato bi jo' treba preurediti, kar pa bi pomenilo tu.'' drago naložbo. Ob tem pa je . vedeti, da se takšna nalozba v í;„,' izplača, íe v njej kuhaš za zadost- . . ;io porabnikov. Kuhinja je lahko " " » ustrezno urejena, vendar če v njej Lravflai hrano le za 30 otrok, potem .' .;;jlost ni izkoriščena inje priprava ». njej dražja. Izplača se šele, če v pripravljaš veliko število obrokov. £ ' .-i razmišljamo o prizidku k osnovni .izmišljamo tudi, da bi v šolski ku-hrfm medili še oddelek za pripravo hrane 0 tem lahko razmišljamo, ker je jinja kuhinja dovolj velika. To poda bi kuhinja imela dva ločena de-V Ko bo prizidek urejen, bo tudi kuhinja ,»noprirejena za potrebe vrtca. !.m pa moram povedati, da cena ku--1 ni glavni razlog za zadnjo podraži-.. .'tea. Je sicer eden od dejavnikov, ki \plivali na višjo ceno, vendar je na ■ i i/itev vplivala predvsem odločitev viadc Taje s sklepom o povišanju plač v irtcii: vkušala dvigniti plače zaposlenim v .>•...■<. hkrati paje s tem zagotovila tudi o normalno napredovanje zaposlenih v u. V Trzinu smo morali slediti tem . ,ilom vlade, ob tem paje treba vede- 1 i/plačilo plač vzgojiteljicam in vzgojileljem v vrtcih predstavlja več kot ;»totkov cene programov vrtcev. Hrana predstavlja le 15 % stroškov vrtca. I ' metne razmere na Mengeški cesti so c !«ilj težavne. Ali Občina ne more ii»ati od Direkcije za ceste, da tudi » 11 /inu upošteva enak režim kot v V' Nenazadnje imajo v Mengšu o. -"razmerno kratki razdalji kar štiri > " iforje, gostota poseljenosti pa vse- ne more biti razlog za tako različna f "da. Nenazadnje gre v Trzinu tudi ■ 1 'Nke poti, ki se križajo z Mengeško Varnost otrok pa bi morala biti i ' ' Inostnega pomena. P» Wemom Mengeške ceste se zelo ve-^arjamo, o tem ste že tudi pisali v - u- Imeli smo že nešteto sestankov, •mo najrazličnejše vloge in pisma 4 ■1 akcijo za ceste pa tudi posameznim 's "im funkcionarjem, vendar smo pri ' Prwej neuspešni. Problem je v tem, ■ - "'ijihove študije kažejo, da se bodo ' ' - «c razmere v Trzinu zelo izboljša-L !'°Sta z8raJen' avtocesta Ljubljana -povezovalna cesta Želodnik -Promet naj bi se na našem ob-« o sprostil. Kljub našim dokazo-• "-da bo tudi takrat še ostal problem - migracije, pristojni o tem niso prigovoriti. Ko jim dajemo primer-'"> - Mengeš, pa nam na Direkciji v-. od8ovarjajo, daje Trzin takoj . s cesto G-lO.Če bi v naselju c. .. serr|aforja, bi s tem v celoti ... ' . Promet na našem območju. "Jezetolikooddaljen od G-10, da ta bojazen odpade. V Trzinu preprosto ne želijo zaustavljati prometa, istočasno pa enostavno pravijo, da se bo vse izboljšalo, ko bo zgrajena avtocesta. Za večjo varnost ob Mengeški cesti bi lahko poskrbeli tudi s pločniki. Ob delu ceste, od križišča z G-10 oziroma od gasilskega doma do pekarije Kralj, bomo, kot kaže, lahko naredili pločnik, saj se za to zavzemajo tudi sami prebivalci, ki tam živijo. O tem se že precej stvarno dogovarjamo, stvar paje tudi lažja, ker je večji del tistega zemljišča v državni lasti. Povsem drug problem paje na drugem koncu Trzina, kjer so pločniki mogoče še bolj potrebni. Za tišti del projekti obstajajo, vendar ni soglasja lastnikov. Ti ne pristanejo, da bi odstopili del svoje zemlje za ureditev pločnika. S tem seje ukvar-jala že bivša krajevna skupnost, vendar kaj dosti napredka tudi mi nismo dosegli. Zdaj prosimo, da bi ob Mengeški namestili vsaj znake za omejitev hitrosti prometa po tistem delu ceste na 40 km. Ali se nam bo posrečilo, še ne morem reči. Trzinske avtobusne postaje Pred kratkim so v Trzinu podrli eno av-tobusno postajo, po ureditvi pa kličejo tudi druge. Ali bo Občina na tem področju kaj naredila? Na ta problem nas je opozorilo že več ljudi. Večina avtobusnih postajališč v Trzinu nima strehe, hkrati pa so nekatera tudi res že v slabém stanju, zato smo že začeli razmišljati o tem, kako bi razmere izboljšali. Pred kratkim so zaradi gradnje v T-3 eno od postaj porušili in postajališče premestili. Takoj moram povedati, da bodo po končani gradnji postajo spet postavili nazaj. Ko smo razmišljali, kako bi uredili problem s postaja-lišči, pa smo přejeli sorazmerno ugodno ponudbo. Eno od podjetij, ki se ukvarja z reklamiranjem, se nam je ponudilo, da nam na postajališčih postavi postaje, ki pa bi jih izkoristili tudi za reklamiranje. Podjetje bi postavilo postaje, mi pa bi podjetju za do-ločen čas zajamčili pravico do reklamiranja na njih. Postaje naj bi bile opremljene z raz-svetljenimi reklamními vitrínami, t.i. city light. Šlo naj bi za dokaj lične postaje, skladne s trzinskim okoljem. Ker bi bile reklamne vitrine razsvetljene, pa bi bilo to tudi ugodno za potnike, ki bi v nočnih urah čakali na prevoz. Postaja bi bila tako hkrati tudi osvetljena. Ko smo preračunavali, ko-likšna naj bi bila cena postavitve postaje, smo izračunali, da bi za eno postajo potřebovali milijon stopetdeset tisoč tolarjev. Če bi potem na takšni postaji dali v najem za deset let na primer nekakšno reklamno vitrino, v tem času ne bi dobili nazaj niti polovico vsote, ki bi jo potřebovali za gradnjo. Omenjena družba pa bi nam postaje postavila zastonj, po desetih letih reklamiranja na postajah pa bi te postale v celoti občinska last. Ocenjujemo, daje to za občino ugodna ponudba, še zlasti ker je predlagana oblika postaje dokaj lična in bi se tudi lahko dobro ujemala s trzinskim okoljem. Telemach in Telekom sta dosegla sporazum Pred časom je Telemach, ki naj bi na območju naše občine uredil kabelsko televizijo, občini představil predlog za višje cene za priključke na kabelsko omrežje. Občina se s tem ni strinjala inje dala Te-lemachu ultimat: ali bodo dělali v skladu z dogovorom, ki smo ga pred časom pod-pisali z Megličem, ali pa bomo prisiljeni sodelovanje prekiniti in poiskati drugega operaterja. Bralci vedo, da smo že prej od Telemacha in Telekoma zahtevali, naj se uskladita in naj skupaj položita kable po Trzinu, da ne bo potrebno dvojno preko- Telekom^) pavanje zemljišč. Kaže, dajim je le uspelo doseči sporazum, saj so nam zdaj, po našem ultimatu in tudi po posredovanju pri Telekomu, le sporočili, da so dosegli dogovor, tako da bo Telemach lahko raz-peljal svoje kable tudi po kanalih Telekoma. To bo omogočilo, da bodo cene prik-Ijučkov sprejemljive, upam pa tudi, da bo delo zdaj le iahko steklo hitreje in da bodo v sprejemljivem času položili kable in uredili kabelsko omrežje po vsem naselju. Ker ima Telekom že gradbeno dovoljenje za polaganje kablov, bodo postopki krajši, občina pa jim je tudi ponudila, da lahko uporabijo za polaganje svojih kablov kanale za električno razsvetljavo, kjer ti že obstajajo. Moram pa reči, da teh pravzaprav ni prav dosti. Delo pa bo vseeno lahko steklo hitreje. Miro Štebe Je zasvojenost z drogo družbeno zlo ali zgolj sodoben obrazec vsakdanjega življenja? Kako se z mladim! pogovarjatl o drogi? O teh vprašanjih lahko razmišljate na okrogli mizi, ki jo organizira Društvo prijateljev mladine 23. maja ob 19. uri v OŠ Trzin. Sost okrogle mize bo sociální pedagog Ljubo Raičevič (mladinsko informacijsko svetovalno središče Slovenije v Ljubljani). nisem proti vrtcu v stari trzinski t t zapletih in težavah pri prizade- vanjih za ureditev dodatnih prostorov trzinskega vrtca smo v Odsevu že precej pisali, ob tem pa smo v zadnjem času večkrat poročali, da vse skupaj stoji, ker eden od sosedov ne da soglasja za odprtje vrtca. Zadnjič sem se pogovarjal z omenjenim sosedom - Antonom Pojetom, ki mi je za-trdil: "Še zdaleč ni res, da nasprotujem odprtju vrtca v stari šoli! To sploh ne drži. Otrok na sosednjem dvorišču smo vajeni še iz časov, koje šola tam še delovala. Vedno smo lepo shajali s šolo in tudi ot-roški živ žav ni bil moteč. Sam imam otroke, vnuke in zdaj že pravnuke in njihova živahnost me ne moti. Problem pa je drugje. Sami ste v Odsevu lepo zapisali, daje osebna lastnina zdaj sveta. V našem primeru gre prav za to!" Povabil meje, naj si na městu samem ogledam, kje je problem. Del njegovoga zemljišča naj bi scgal še na pas asfaltira-nega dvorišča pred poslopjem stare šole. "To imam dokumentirano in nekdanje šolske oblasti so točno vedele, daje pas šolskega dvorišča v moji lasti in da sem šoli dovolil uporabo. Ko so šolo prodali Avtotehni, se mije nekdanji šolski ravnatelj g. Maligoj za to tudi pisno zahvalil. Do kam sega naša parcela, je včasih ozna-čeval tudi mejnik, ki pa gaje žal nekdo izkopal. S tem je pravzaprav verjetno dal povod za ves zaplet. Ko so po naročilu Avtotchne prišli delavci asfaltirat dvoriš-če, sem jih takoj opozoril, da pas asfalta polagajo tudi na naši parceli. Delavci so mi takrat odgovorili, da oni pač delajo, kar so jim naročili in da naj se dogovorim s pristojnimi. Z njimi pa se nisem uspel dogovoriti. Čeprav sem večkrat opozarjal in zahteval, da naj posredujejo, se takratni gradbeni inspektor za to ni změnil. Če bi inšpektor takrat přišel, do sedanjega zapleta prav gotovo ne bi prišlo. Del krivde za vse skupaj zato nosi tudi takratni inšpektor. Večino verjetno zavaja, da vrtna ograja na moji parceli ne stoji točno na meji. Vsi enostavno mislijo, da meja poteka pod ograjo. Toda taje umaknjena nekoliko globlje v našo parcelo, saj je takrat, v času prejšnjega sistema, kar verjetno vedo tudi drugi, veljalo, da betonska ograja ni smela stati točno na meji, ampak jo je bilo treba postaviti nekoliko stran. Sploh pa ograje nisem postavljal jaz. Ker je ograja že stala tako, sem jo enostavno pustil, kakorje. To pa še zdaleč ni dokaz, daje tam tudi meja." Ogorčeni sosed še pravi, daje na to opozoril tudi predstavnike Občine Trzin, ti pa Naznanilni list št. Mapni List št. . Síran 2J Približno merilo 1 : 'ooo OSAJOV/YA \ 1 SOL 4 l i 1 m X mz/N * 1 1— 1 ' 1— —IK- ř — 2: / X —- PirniFranČlSka, Trzin , (si 2aMtn/aVa 2tmljiSča UP la Otn.ŠtJ, vTrjïnu Kac.ùor.: Í i Izměřil dne AMJ.9.ÍL... Podpis : DZS 2S3 S3 To 101 S3 so mu predlagali, naj naroči izmero zemljišča. "Zakaj naj bi naročal izmero zemljišča? Meje so že trikrat merili, in vem, kje pote-kajo." V dokaz svoji trditvi nam je pokazal uradni zapis 0 izmeri zemljišča, ki je bila opravlje-na 29. 9. 1955, in zapisnik o přenosu po-sestne meje iz leta 1994, ki je upošteval podatke zadnje uradne meritve leta 1955. Da bi podkrepil svoje trditve, nam je pokazal še drugo dokumentacijo. Ob tem je dejal: "Sicer pa gre za ozek pas ob robu parcele, širok od enega metra do 1,8 m. Pri šolskem dvorišču se ta sorazmemo ozek pas ne pozna dosti, zame pa je ta kos zemljišča precej Vrisano v evidenčne mape indik. skice zemljeknjižne mape pomembnejši, saj je pred dvema lew1 na parceli pred našo hišo nameraval i * diti tudi moj sin. Ko razmišljam 0 vse' skupaj, pa se mi vse bolj dozdeva. d.". mogoče Avtotehna Občini enostavno prodala še pas mojega zemljišča. Do" bi bilo, če bi na Občini to preverili" , Anton Poje pravi, daje takoj pripravi1'* umakniti pritožbo, če s predstavniki čine dosežejo sporazum o spornih vah. Ob tem pa dodaja, da od Občin«-- W investitorja pri oživljanju poslopja"-' danje šole, zahteva tudi, da ob meji111 parcelama postavi protihrupno "Ne toliko zaradi živžava otrok. To " „ že dejal, niti ne moti. Večja teža-' Vpopoldansko in večerao namemb-poslopja. Ob večcrih se na šolskem u neredko nabere kar veliko avto-' .. Ob tem se dvigne oblak izpuš-T - inov ki lebdi prav nad našim vrtom. £ - bronhitis in zvečer neredko prav avtomobilskih izpuhov ne morem * .'.-i pa ne rečem, da morajo v tem hi- "štaviti ograjo. Sem za dogovor z - v in resno obljubo, da bodo postavili jrajo, pa lahko že v naslednjem ■Jprejo vrtec!" jaomenjeni sosed misli resno, mu lířik' erjamemo, saj ga stari Trzinci požij,o kot pokončnega moža, ki je držai M ; besedo. Nenazadnje je v preteklem W pjll tudi veliko pomagal in sodeloval /henem življenju našega kraja, še ... -, veliko zaslug pa ima pri ustanav-bmu in delovanju trzinske strelske druži- BC. , >ncc pa je še dejal: "To, da bi v pros-■ I »tare šole odprli dodatne prostore za .. me. kot sem že dejal, ne moti, vse-cti .u moram le opozoriti, da bo to pri-œ *e dodatne težave s prometom na lcn.viki cesti. Promet je tu vse gostejši • l'odo starši prav v času prometnih . . \ vrtec vozili otroke ali prihajali po pa bo povzročilo še hujše zastoje. tudi izsiljevanje prednosti in druge zaplete. Tudi če bodo narisali prehode za pešce in postavili semafor, to verjetno ne bo rešilo težav. Dnevno pelje po Mengeški cesti mimo stare osnovne šole, kot vsi vemo, tudi čez 20.000 avtomobilov, zato bodo otroci pa tudi starši, ki jih bodo vozili v vrtec, zelo ogroženi, vsaj enkrat bodo morali prečkati cesto. Samo šolsko dvorišče tudi ni tako veliko, da bi na njem uredili parkirišča in hkrati mogoče še igrišča za otroke. Vse skupaj bo težko varno izpeljati." Miro Štebe Po pogovoru i g. Pojetorn smo se na Občini pozanimali, ali vedo, če je Občina, ko je kupila staro osnovno šolo in parcelo, na kateri stavba stoji, Avtotehni mogoče plačala tudi del zemljišča, ki ni bil v njeni lasti, ampak pripada g. Pojetu? Zanimalo pa nas je tudi, če je Občina pripravljena postaviti protihrupno ograjo na ineji med občinsko in Pojetovo parcelo. Župan g. Peršak nam je ob tem dejal: Koje občina odkupila poslopje stare OŠ in zemljišče, na katerem stoji, je to odkupila na podlagi zemljiškoknjižnih izpiskov in veljavnih mapnih kopij. Dobili smo katastrski izris, ki vsebuje podatke o velikosti stavbě in parcele, na terenu pa velikosti odkupljene parcele nismo preverjali. Ker na teh dokumentih niso označene ograje in druge podrobnosti, smo bili prepričani, da smo odkupili celotno parcelo. Ko smo se začeli pogovar-jati o ureditvi vrtca in smo se o tem dogovarjali s sosedi, so nas lastniki sosednje parcele, družina Poje, opozorili, da del asfaltiranega dvorišča pred šolo pripada njim. Odgovorili smo jim, da to ni problem, če jim pripada, jim pripada, vendar je treba to z ust-reznim postopkom dokazati. Pozvali smo jih, da naj naročijo uradno odmero in da, če se bo pokazalo, daje del zemljišča njihov, bomo mi to odmero spoštovali. Občina ne more krasti zemlje občanom in kršiti predpisov. Odgovorili so nam, da oni ne potrebujejo odmere, ker je njim položaj jasen. Mi smo jim nato povedali, daje Občina pripravljena naročiti in plačati odmero, seveda pa morajo oni v tem primeru umakniti pritož-bo, ki ovira odprtje dodatnih prostorov vrtca. Mi te odmere pravzaprav ne potrebujemo. Kar pa se tiče protihrupne ograje, smo na Občini v skrajnein primeru, če bi s tem resili problem, pripravljeni narediti tudi to. občinska okostenelost ODStVU P * 1 :/ni prostori za otroški vrtec v stari ' ki osnovni šoli so tipična trzinska •j. ki se v Odsevu bere kot črno -(uman. Eni (Občina) so dobri, drugi mil pa so slabi in so v Odsevu najra-> -njeni kot metalci polen pod noge. pa. da življenje ni črno - belo. Iz--•^•h pri nakupu in namenu stare os-' * «'Ie za otroški vrtec jc bila izklju-- nenja občanov Trzina o tem tudi 1:1 Precej zahtevnem projektu. Če 'J nakup in namembnost obravnava--""\>ru občanov, bi se verjetno že -izgradil marsikateri problem, ki bi irv -1'dogajanje realnosti. -' praksa delovanja v trzinski Ob-1 'goraj navzdol, da ne upošteva ■ občanov, kar je za občane Trzina -."esno. Ko pa se potem ignorirani : jprejo občinski direktivi, postane-' ime ovce, ki zavirajo napre- ^ ' mentiranje nikakor ne pomeni, da y em odprtju otroškovarstvenih ' '•- saj se zavedam problemov starat« m"1 íVoje 0troke ne morej° dobiti , -iiilim pa, da bi morali biti otroš-prostori v stari osnovni šoli Ie začasna rešitev, dokler se ne pridobi pri-mernih prostorov na ustreznejši lokaciji, kjer ne bo v neposredni bližini hrupne in prometne ceste in bo na voljo tudi ustrezno zunanje igrišče. Moti pa me ponižujoć odnos Občine do občana, ki res da nasprotuje odprtju prepotrebnega vrtca, kljub temu pa mu ne moremo odrekati pravice, da brani svoje interese. Ne verjamem, da se ta občan boji samo otroškega živžava, ki je kljub temu, da nas velikokrat razveseljuje, včasih lahko tudi moteč. Občina se ne potrudi niti toliko, da bi v Odsevu predstavila, kateri so glavni pomisleki soseda, ki nasprotuje odprtju vrtca. Niti nismo izvedeli, kakšne kompromise (začasnost, protihrupna ograja) je Občina (če jih je sploh) ponudila sosedu, kateremu bo neposredna blizina vrtca vse-kakor vplivala na spremembo njegovega življenjskega okolja. Vsekakorbi bilo mnogo bolje, da bi urednik Odseva naredil intervju z omenjenim sose-dom (dobro bi bilo, da bi se mu prej opravi-čil za prejšnja ponižujoča pisanja), kot pa da se gre Občina v zadnjem (marec) Odsevu nekakšne otroške igrice, češ da bodo objavili, kdo od sosedov je dal soglasje za vrtec, kdo ga pa ni dal, bomo pa lahko sami ugotovili. Če že občina obračunava s komerkoli preko Odseva, naj obračunava dostojno, sicer bodo rezultati še slabši. Sedanja dejanja občinske oblasti in komentarji urednika Odseva služijo samo preusmeritvi reke nezadovoljstva na drug naslov, to pa hkrati samo otežuje reševanje osnovnega problema. Največja slabost Odseva pri predstavljanju političnoga dogajanja v Trzinu je, c'a praviloma brani predvsem interese Občine. Od tod pa do razmišljanja, daje Odsev občinsko trobilo, res ni dolga pot. Cenzuro sem zamolčal. Peter Kralj P.s. Ob odprtju vrtca se bo pojavil še prometni problem, ki očitno sedaj nikogar ne skrbi. Ali pa bo padla vsa krivda na soseda (najbolj prikladno za Občino). Ali si predstavljate semafor na Mengeški cesti ob prometnih konicah? Ni čudno, da se ga država brani! Obvoznica je draga, občina ji pa tako ali tako ne posveča nobene pozornosti. Občina in država sta torej uskla-jeni, kje smo pa občani Trzina? Problem vrtca ni preprost! Morda bi bile kolone zaradi semaforja pri vrtcu predolge. Va- 4B egy. ren dosiop do vrtca pa brez semaforja ni mogoč. Vsega ne bomo nikoli vedeli, če bo pa vrtec pádel, bo pádel zaradi pretoč-nosti prometa na Mengeški cesti, ne pa zaradi pritožbe nekega soseda. Takšno je moje gledanje na ta problem. Vse skupaj se že dolgo vleče (predolgo). Opomba urednika. Prav vesel sem, daje g. Peter Kralj pos-kusil zamenjati ploščo s svojimi kritikami in daje ugotovil, da so v Občini poleg T-3 še drugi problemi. Vem, da ne more kar čez noč zamenjati dlake in po-zabiti na očitke na račun Odseva. Taje pač njegova nočna mora. Nikoli nismo trdili, daje naše poročanje brez napak in da se ne bi dalo tudi drugače. Možnosti je vedno veliko, mi pač pišemo in poročamo tako, kot je zapisano v Odsevu. Prav gotovo naše pisanje ne more biti po volji vsem bralcem, saj še pisanje v svetih knjigah, kot so biblija, korán ali vede, ni vsem všeč, da ne govorimo o pisanju dnevnega časopisja in drugih medijev. G. Peter ima lahko svoje mnenje, to pa velja tudi za druge in med drugim tudi za nas. Kar se tiče pisanja o vrtcu, pa vidim, daje g. Kralj v zadnjem času malo popustil v svoji pedantnosti pri prebiranju Odseva, saj smo v našem glasilu že od vsega začetka, in to večkrat, pisali, daje možnost ureditve vrtca v prostorih stare trzin osnovne šole začasna rešitev - le z^ let, dokler ne najdejo ustreznejše re. .. ve. Zdaj je že nekaj časa znano, o u , smo že tudi pisali, da bodo dodatne ; -store vrtca uredili v prizidku k sedai. osnovni šoli v Trzinu. Peter pa mi tudi prav gotovo nebo v. jel, da sem se ravno en dan preden s i-prejel njegovo pismo, ki naj bi bílo r^. pisano 4.4.01, pogovarjal z g. p0je; n o tem, da v Odsevu predstavimo 5e ; , gov pogled na nastali problem. To h v tej številki občinskega trobilatudi prebere. Miro ' anonimni junaki V Odsevu smo že večkrat zapisali, da anonimnih, nepodpisanih pisem ne bomo objavljali, objavimo pa večino prispevkov našili bralcev, ki se osebno obrnejo na člane uredništva ali v svojih pismih, ki jih podpišejo, prosijo, da naj ne izdamo njihove identitete. Identitete tistih, ki zahtevajo, da naj jih ne razkrijemo, ne izdamo tudi, če nas za to drugi prosijo. Le nekaj-krat seje zgodilo, da so naši bralci že iz vsebinc ali sloga pisanje razvozljali, kdo je bil anonimni pisec. Odgovornost za vsa pisanja, ki niso podpisana, avtomatično prevzamem jaz, kot odgovorni urednik Odseva. To velja tudi v primeru, če vem, kdo je avtor, vendar se ta ne želi izdati. Po častnem kodeksu slovenskih novinar-jev moram ščititi anonimnost svojih virov informacij in piscev pisem, ki ne želijo biti imenovani, razen če gre za kazenske pri mere. Ko dobivam nepodpisana pisma, ki se na-našajo na primere motečih psov, mačk, sosedov, ki krivično postavljajo meje in podobno, me pravzaprav pri srcu ne boli preveč, ko take nepodpisane pisarije mečem v koš. Včasih kakšno od pisem ob-ravnavamo na uredniškem odboru, vendar so pravila jasna: ANONIMNIH PÍSEM NEOBJAVLJAMO. Pred dnevi pa sem dobil rumeno kuverto, v kateri sta bili dve na računalnik napisani pismi. Eno naj bi napisali krajani Trzina, drugo pa stanovalci Kidričeve ceste. Obe zadevi sta napisani z različnimi tipi črk in v različnih stilih, tako da bi lahko bila dva avtorja, v oběh pismih pa so pripisi napisani z istim črnim kulijem. Eno pisanje je datirano 31. 3. 01, drugo pa 10. 4. 01. Ker je bilo oboje v isti kuverti, je pošiljatelj verjetno isti. Gre za dokaj pomembni zadevi, saj je na enem listu (tištim s starejšim datumom) poziv krajanom Mlak, da naj se udeležijo zbora občanov, ki je bil 17. 4., na mlajšem dopisu pa je protest proti načrtovani gradnji povezovalne ceste med OIC in ostalim delom Trzina. Če bi se mi pošiljatelj představil in mogoče tudi zahteval, da naj ne izdam njegove identitete, bi obe pisanji rad obja-vil, saj menim, daje prav, da Odsev odseva tudi različne poglede na posamezne krajev-ne probleme. Ni stvar Odseva, da išče rešitev za probleme Trzina, za to so pristojni drugi. Odsev mora le kar najbolj celovito predstaviti pe-reče probleme. Tega očitno vsi ne dojame-jo, zato po tem, ko problem predstavimo in nato poročamo, kako zadevo Občina rešuje, nekateri bralci enostavno mislijo, da se tudi ustvarjalci Odseva, in še zlasti jaz kot odgovorni urednik, potem z vsemi načini reše-vanja problemov v celoti strinjamo. Odsev enostavno postane županovo trobilo. To se bo zgodilo tudi, ker ne objavimo ano-nimnega pisanja, ki se ne strinja z načrtova-no ureditvijo Mlak, s športno-rekreacijskim območjem, z lokacijo pokopališča in povezovalno cesto. Ker sem tudi jaz krajan Trzina, moram protestirati proti anonimnemu piscu, ker je s tem, ko seje tako podpisal, podpisal tudi mene. Lahko da se strinjam s precej stvar-mi, ki so zapisane v tistem pozivu, vendar se s prav vsem vendarle ne strinjam, sploh pa me za mnenje in to, če me lahko podpišejo spodaj, ni vprašal nihče. Vprašal sem znanca s Kidričeve ceste, če je pod tem podpisom zajet tudi on, pa mije odgovoril, da on nikakor ni, in da se tudi ne strinja, da nekdo piše tudi v njegovem imenu. Uradna stran, Občina, sije drznila vsem Iju-dem predstaviti svoje viđenje možnega re-ševanja problemov, ki se v kraju pojavljajo. Zakaj se ne morejo javno predstaviti tudi nasprotniki? Zaradi različnega pogleda že ne bodo niko- gar ustřelili ali zaprli. Tišti časi so, vs. upam, že za nami. Mene bi morali zar., tega že večkrat ustreliti. Kar zamalo se zdi, da so, kot kaže, v Trzinu tišti, ki s pripravljeni javno izpostaviti ter jasn^ glasno povedati svoje mnenje, vse bi-1 redki. Kar večina bi se rada skrivala j§ anonimnimi inicijalkami. Trzinci soi sili sloveli po korajži, novi rodovi pa. i gleda, pogum izgubljajo. Ali je to zar.. :. tako velikega števila priseljencev? Občina želi biti prijazna ljudem, in po-šajo najrazličnejše zahteve, naslovljen, nanjo, najugodneje rešiti. Ob tem pog-naletijo na interese posameznikov, nvi če tudi skupin občanov, reševanje pn ' mov pa se ob tem nemalokrat skoraj ! meni v diktat in Občina se na ta način hote oddaljuje od ljudi. Občinsko vo želi ugoditi občanom, potem pa nastop« kot posiljevalcc nemočnih posameznu r Poglejmo samo nekaj primerov: že ko « gradili novo naselje, ki mu rečemo tuv. Mlake, so ljudem obljubljali športno-rckreacijsko območje na koncu naseji Takratna KS je celo odkupovala ta šnja zemljišča, risali pa so tudi že ne re rešitve. Ureditev športno- rekreaci.!-' ga območja je bila ves čas tudi ena W predvolilnih obljub vseh, ki so kandw ■ za vidne položaje v Trzinu. Vse dok!. Občina ni zagrizla v jabolko spora, -nikogar motilo, zdaj pa so se pojavili protniki, ki ob tem predstavljajo tudi katere upravičene pomisleke. Katera koli rešitev bo pri tem previa bodo »poraženci« ogorčeni, in bode " krivde pripisali najprej Občini, delno tudi občinskemu trobilu. O povezovalni cesti med obrtno con-Mlakami je bilo tudi že veliko Res je, da so povezovalko za časa W» KS přikazovali zgolj kot pešpot, bi»ř izrisana že tudi kot prava avenija- -n0 bi morali še zlasti upoštevati Drizadetih. Strah, da bodo ob za- •" kakršnim smo priča ob prometnih " 1 na sedanji štiripasovnici, vozniki " "S«titve na stranskih povezavah, to-' íidňčevi ulici, je Se kako upravi-' fti iskanju možnih rešitev bi morali V msi vsekakor upoštevati. Ležeči ;,ina Kidričevi ulici prav gotovo Snijo promet, obkon.cah pa tako ali tako nihče ne more voziti hitro, zato pomis-leki o preteči nevarnosti za vse, ki bi se hoteli vključevati v promet v konicah, niti niso tako trdni. Vsekakor paje takšno vklju-čevanje v kolono vozil neprijetno, nezaže-len paje tudi hrup in še zlasti onesnaževan-je z izpušnimi plini. Tudi za posodobitev Jemčeve ceste je bil javni interes že nič kolikokrat izkazan, žal pa to tistih, ki bi se morali za to odreči koščku zemlje, ne gane. Podobne primere pa bi lahko našli še pri reševanju cele vrste drugih trzinskih težav. Takšne zaplete je mogoče reševati edino na zborih občanov, na referendumih in podobno, z anonimnim pisanjem pa vsekakor ne. Miro Štebe ,, m nm redakcije smo v uredništvu Odseva izvedeli, kdo nam je poslal dva anonimna dopisa. Tudi identitete tega člověka ne bomo - f ^e nas.onal koi anonimnež, odločili pa smo se, da vsceno objavimo enega od omenjenih dopisov, saj ocrnjujemo, da gre za \&Pna k e^b morali računati tudi vsi, ki želijo, da b, povezovalne cesto med IOC in ostalim delom Trzma čim prej odpr i. Verjetno " Govoriti na pomisleke pisca tega pisanja oz. strahove vsaj nekaterih, čc že ne večine prebivalcev ob Kidričev uha, ob tem pa bo ' tà razmisliti o rešitvah, ki bodo zadovoljile čim širši krog prebivalcev Trzina. PROMETIMA POVEZAVA IPC - MLAKE - KAKŠNA? J „.raj v vsaki številki Odseva je kakš-.-tička, ki govori o povezovalni cesti , » - Mlake Omenja se, da jo že vsi ne-■ m šakamo, kdaj bo končno urejen . • • zemljišč ipd. Le enkrat je bilo •eno. daje med stanovalci Kidričeve idi nekaj pripomb na to cesto. V resnici .,istanovalci Kidričeve ulice, od u . ...-a z Mlakarjevo pa do avtopralnice .tno pa še kdo), to je del, kjer bo po-., • - promet, močno proti takšni poveza-» : je predvidena. .uno se s povezavo Mlak in OIC, ■ine rnaj boto pešpot, steza za kolesarje ; i: /a tista prevozna sredstva, za katera -> A po štiripasovnici ni dovoljen (npr. •• ni) vJ. na varianta povezave pa pomeni vc-;' >>labšanje kakovosti življenja za Kidričevi cesti namreč živi veliko : > ' / majhnimi otroki, ki bodo s poveli prometa v stalni nevarnosti. -m je tudi izvoz iz dvorišč (praktič-: .ižt neposredno na cesto in nepres-' 'ivistavljenost hrupu, izpušnim pli-'.J. Nerazumljivo se zdi, da v današ-:: • nih. ko se povsod miriimizirati pro-■ iseljih, pride do "»razumne odločit- - jjfcc utro. ob delovnih 'istane prometni -f a štiripasovnici *» I ibljani in s tem ' ■ križišču stare V -'.e in Mlakarjeve • ' ícej voznikov "•"ebližnjico po ' ■'•'"lici, potem pa ' smerni cesti, ' ' "1 od dovoljene ; ■ljučujejo v pro-"leno na štiri- •«. Prednjačijo predvsem vozniki iz domžalskega in kam-niškega okoliša, opaziti paje tudi registrske tablice z oznakami MB, CE, SG in MS. To pomeni, da če se bo uvedla povezovalna cesta med IOC in Mlakami, bo prav gotovo prišlo do preusmeritve delà prometa skozi naselje Trzin. To se dogaja zlasti ob prometnih konicah, katerim se kljub izgradnji avtoceste ne bo mogoče izogniti. Prav gotovo pa bo del tranzitnih voznikov skozi Trzin iz smeri Mengša tudi v primeru tekočega prometa na štiripasovnici raje zavil na staro magistralko in po Kidričevi v IOC, ker se bo tako izognil dvema semafor-jema. Mnenje, da naj bi bila to nekakšna promenada, ki bi povezala vse tri dele Trzina, stari del, novi del in OIC, s pričetkom na Mengeški cesti in potem po stari magistral-ki do križišča, kjer bi zavila v naselje ob Kidričevi do piramide, se nam zdi absurdno. V sedanji situaciji to pomeni prcusmeritcv delà tranzitnega prometa skozi naselje, kar pa za nas ni sprejemljivo. Argument, da nekateri, ki stanujejo v novem delu Trzina, le 300 do 400 m od IOC, morajo cca 1-2 km daieč z avtomobilom po štiripasovnici, je tudi smešen. Češ bolje da hrumijo avtomobili noč in dan po naselju, kot pa da bi moral nekdo peš v službo. Tudi teza, daje po zakonu nujna vzpo-redna cesta s štiripa-sovnico, je na maja-vih nogah. Iz OIC v Črnuče in obratno se z avtomobilom ne da priti, ne da bi vozil po štiripasovnici. Tudi med črnuškim križiš-čem in krožnim kri-žiščem v Tomačevem ni nobene vzporedne povezave za promet z avtomobili. Razen če je kot vzporedna cesta mišljena Dunaj-ska cesta. V tem primeru bi lahko smatrali, daje vzporedna cesta štiripasovnici Depala vas - Črnuče cesta, ki pelje od Domžal do Šentjakoba. Ob štiripasovnici Depala vas - Črnuče in od križišča v Črnučah do krožnega križišča v Tomačevu sicer obstajajo vzporedne povezave, vendar zgolj za pešce, kolesarje in traktorje, nikakor pa ni možno po teh cestah voziti z avtomobili. Na nekaterih delih teh poti je sicer vožnja z avtomobili tudi možna, vendar le v smislu izhoda stanovalcev na štiripasov-nico. V vsaki skupnosti bi morala biti določena odločitev podprta s čim širšim konsen-zom, še posebno neposredno prizadetih; sploh pa v relativno manjših skupnostih kot je občina Trzin. Mislimo, da ni smisel-no, če se karkoli zgodi mimo volje neposredno prizadetih. V tem primeru stanovalcev Kidričeve ulice. Kajti če je tako, te take stvari avtomatično oddaljijo od skupnosti in izgubiš čut za pripadnost le tej. Stanovalci Kidričeve ulice P.s. urednika: Od demokratičnosti in skupnosti te avtomatično oddalji tudi, če se skrivaš za anonimno množico. Drugi anonimni dopis paje pravzaprav poziv k udeležbi na zboru občanov, ki je bil 17. 4. in zavrnitvi predlogov za ŠRC, parkirišča v Mlakah, pokopališča itn. Dopis je krožil po novem delu Trzina, zato verjetno kar precej občanov iz tega delà občine pozna njegovo vsebi-no. O dogajanju na zboru občanov pa v tej številki poročamo s podpisanim poročiloin. ali src sploh potrebujemo? fib poslušanju udeležencev javne obravnave Odloka o ureditvenem nacrtu območja športno- rekreacijske cone Trzin, ki je bila 17. aprila, si je verjetno marsikdo zastavil zgornje vprašanje. Na zborovanje je prišlo kakih 85 občank in občanov, največ prebivalcev Mlak. Med njimi so bili še zlasti ognjeviti nasp-rotniki ureditve ŠRC-a na obronku naselja Nekateri so bili že na začetku tako razka-čeni, da niti županu niso želeli dopustiti, da bi uvodoma pojasnil, zakaj gre. Posa-mezniki so res pokazali, da ne obvladajo pravil civiliziranega dvogovora, saj so skakali drug drugcmu v besedo in prekinjali tište, ki so tišti hip imeli besedo. Od prebivalcev naselja, ki naj bi ga naseljevali za slovenske razmere dokaj dobro »situirani« Ijudje, bi pričakovali večjo kulturo nastopanja. K sreči so se začeli oglašati tudi tišti, ki imajo bolj zrele poglede in vedo, da le strpěn pogovor lahko privede do ugodnih rešitev in kompromisov. Župan Anton Peršak je tako lahko povedal, da za Občino predlagana rešitev ni edino zveličavna, da se bodo pač pokorili većinski volji ljudi, ob tem pa je opozoril, da so prve náčrte in pobude za ureditev ŠRC-a dali že pred petnajstimi ali celo dvajsetimi leti. Povedal je tudi, daje občina po zakonu dolžna urediti ustrezne športnorekreacij-ske objekte za zdravo preživljanje proste-ga časa občanov. Glede na število prebivalcev je v naši občini veliko premalo to-vrstnih objektov, še zlasti pomembno pa je to, daje treba možnosti za šport in rekreacijo zagotoviti doraščajoči mladini in otrokom. Tega za zdaj v Trzinu ni zadosti, težava pa je tudi z iskanjem drugih pri-mernih lokacij za te dejavnosti. Direktorica občinske uprave gospa Gorše Prusnik je zatem navzočim pojasnila sam proces sprejemanja posameznega prostor-skega akta, direktor podjetja Locus g. Le- on Kobetič pa je nato podrobno představil predlagani ureditveni načrt ŠRC-a. Ob tem je povedal, da so za ŠRC prvotno namenjeno območje krepko zmanjšali in da so pravzaprav na tretjini najprej predlaganega območja strnili vrsto športno - rekreacijskih dejavnosti, za katere so se uskladili v pogo-vorih zzainteresiranimi društvi in organiza-cijami v Trzinu. Posebno skrb pri tem so namenjali varstvu narave, saj je tudi za precejšen del predlaganega območja predviđena ureditev, ki bi pravzaprav pomenila postopen prehod v naravni gozd. Podrobno je představil osnovna izhodišča in posamezne urejevalne enote. Povedal je, da naj bi v sklopu ŠRC-a uredili ot-roško igiršče, balinišče, pokrit večnamenski objekt, v katerem bi bile dvorani-ce za športno dejavnost v zimskem času in v primeru slabega vremena, tam pa bi bil tudi gostinski objekt. Zraven bi bilo rokometno igrišče, neda-leč stran pa ploščad za dve košarkaški igriš-či. Največji športni objekt bi bilo nogometno igrišče, ki bi ga obdajale atletske steže, projektanti pa razmišljajo tudi o manjšem jezercu, ki bi bilo pozimi primerno za drsa-lišče. Pojasnil je tudi predlog prometne ureditve na območju ŠRC-a, komunalno in energetsko infrastrukturo, dotaknil pa seje tudi varovanja okolja. Glavni dostop do ŠRC-a naj bi bil s konca Mlakarjeve ulice, dostop pa naj bi bil tudi z Ulice Rašiške čete. Za ta dva dostopa naj bi uredili dva manjša mostova, povezavo z naseljem pa bi predstavljali tudi dve brvi preko potoka, ki zdaj omejuje naselje. Ko se je razvila razprava, je bilo slišati zelo veliko pomislekov, kot na primer: gozd nudi najboljšo telovadbo, otroška igrišča pa že zdaj niso polno za-sedena, zakaj naj bi uničili še del gozda, ki gaje z vsa-kim dnem manj, če bi naredili ŠRC bi ga naredili za Ljub-Ijančane, kakšni bodo stroški vzdr-ževanja in ali ne bo kasneje prišlo do nepredviđene spremembe namemb-nosti območja, kako bo z vzdrževan-jem čistoče, kako bo s kanalizacijo... Vprašanj in nasprotnih predlogov jeh , res dosti, slišati pa je bilo tudi naspro; -argumente. Med drugim je še zlasti tr, omeniti mnenje, daje otrokom in mlad " le treba zagotoviti možnosti za zdrav, preživljanje prostega časa, daje bolje. 1 se mladina ukvarja s športom, kot pa^ se zbira po lokalih, se drogira ali da\k čas presedi za računalniki. Eden od ud-ležencev je na to pripombo sicer zelo živčno in nekulturno skočil, da njegov otroci že niso takšni in da jih ni trebat čiti v isti koš z drugimi, vendar so ga s sedje le pomirili in mu hiteli dopoved-". j li, da omenjenega predloga sploh ni do ; Njegovih otrok res ni nihče napadal. Nekaj starejših občanov, med drugim 1. g. Franci Mušič, je udeležencem zborj pojasnjevalo, da načrti o športnem rezc: vatu obstajajo res že precej dolgo in da « tudi ljudem, ki so v Trzinu kupovali par cele in hiše, obljubljali, da bodo na ko;. naselja uredili primerno športno- rekn. cijsko območje. Na to obljubo je prisu " na občini opozorilo že precej ljudi, ver -Trzin takrat tistih načrtov ni mogel izr-niti, saj ni bilo zadosti velikega števito prebivalcev. Precej razpravljavcev seje zavzemalo & naj bi med bodočim ŠRC-om in nasch-"' Mlake zagotovili širše zeleno tampon.-!-območje, ki bi v naselju ohranjalo mi: Predlagali so tudi, da naj bi ŠRC pres. ' nekoliko južneje, drugi pa so se zavze^ li, da naj bi dostop do ŠRC-a uredili H neje po gozdni cesti, ki vodi mimo bJ ja. Zavzemali so se tudi za manjša pa^' rišča, kot so predvidena, spraševali pJ -tudi o tem, kako bo s kanalizacijo in gimi infrastrukturními povezavami Si\ z ostalim naseljem. Predstavnik Locu-L" povedal, da so velikost parkirišča prohnali na predvideno zasedenost objeki- * ŠRC-u in da so pri tem bolj upoštevJ' ^ minimalne kot pa optimalne potrebe-teorne vode z območja ŠRC-a bodo >, J jali v potok, meteorne vode s strehe f- ■ biekta in z večnamenske ploščadi r bodo preko zbirnega kanala stekaie ' rce na južni strani območja, višek ' 'pa se bo tudi od tam stékal v potok. ",'naJizacijo na Prešernovi cesti se bo ovala le fekalna kanalizacija iz več--l'nskega objekta, vendar bo ta obre-kot predvidevajo, minimalna. C Y.-îjè bilo Še več vprašanj in pomisle-Žanimivo pa je, da v razpravi niso j, ..nali predstavniki Športnega društ-k. naj bi bili prvenstveno zainteresira-n .... ureditev ŠRC-a, z izjemo predsedni-vnučarskega društva g. Župana. Župan Anton Peršak je obljubil, da bo občinsko vodstvo skupaj s projektanti preučilo vse pobude, pomisleke, predloge in naspro-tovanja, ki jih je bilo slišati, in tudi tište, ki jih ljudje pišejo v času javne razgmitve predloga ureditvenega načrta za ŠRC v prostorih Občine. Kot smo izvedeli, je tudi tam napisanih največ negativnih pripomb. Načr-tovalci in v občinskem vodstvu se bodo morali nad tem resno zamisliti. Ob koncu zborovanja pa prebivalci Mlak le niso mogli, da ne bi opozorili tudi na druge probleme tega delà občine. Še zlasti veliko razburjenja je vzbudil predlog za ureditev parkirišč v novem delu Trzina. Županje povedal, da bodo ljudje tudi o tem lahko povedali svoje mnenje. Treba pa je reči, da prebivalce novega delà naselja bega še več vprašanj, med drugim tudi povezovalna cesta z OIC, ureditev pokopališča, kabelska itn. O vsem tem bo prav gotovo potrebno še raspravljati, vendar bodo morale biti vse razprave strpne in na dostojni ravni. Anonimke, ihtavo jezikanje, neposluh za druge, žalitve in podobno ne more-jo pripeljati k uspehu. V Trzinu je še preveč potreb, težav in nalog, da bi trošili energijo za spore in sovraštvo. Miro Štebe kazni za parkiranje v mlakah ,wvani g. župan, • . ,:ništvo Odseva in ... íiani! V pi-ick, 7. 4. 2001, so policisti ■I : .liske uprave Domžale mtrda ne prvič) izvajali kont-1 pravilnosti parkiranja v ' ■ • !u in ugotovili kup nepra-nosti. Glede na zavedanje in jlizacijo problematike s u Občine nam je vsem jas-.;.i bo zadeva z malo dobre Ijr řešena v bližnji prihod-' Vendar pa imamo žal v ■ iu peščico neučakancev, ki očitno iz-..jo svojo moč s tem, da pozivajo -Kte k rešitvi »nevzdržnega« položa- • 1 Jntje v modrem so se seveda urno ali pozivu in še enkrat dokazali svojo ■>st s tem, da so absolutno varnost ' lianov RS zagotovili z desetimi te-' '<> metri položnic. ; -mem, da mnoge moti neurejena prodika parkiranja, in se strinjam, daje ■': ' A če že ne drugega, skrajno neestet-» našo občino. Problem nastane, ker - '"-'a življenja zahteva hiter odziv, kar • • "i kmalu v povprečju eno vozilo na -tnega člana družine. - na zadnje informacije smo že prešli • reševanja omenjene problematike Potrebno uskladiti želje in potre-: polov, rešitev pa bo seveda kom-—;a. saj občina deluje v dobro vseh 4*v - Jicev. Omeniti velja, da ima Trzin pražnikom ali pa so: brez avta, službe, ali pa dnevno ne odidejo več kot 2 km stran od doma. Pisanje mandatnih kazni je v t.i. prehodnem obdobju popolnoma neefektivno, saj tišti, ki do sedaj niso imeli kje parkirati, tudi do na-daljnjega ne bodo. Če pa se bo pisanje mandatnih kazni nadaljevalo, utegne problematika sprožiti plaz neslutenih razsežnosti. Oba pola v imenu strpnosti pozivani k obo-jestranskemu razumevanju, saj je to edini pravi pristop k reševanju problematike. S spoštovanjem. Tomaž Vrčko kot 100 primerov neprimeme-; uranjam trend narašča. Ja "«kateri trmasto izjavljajo, da »■«J. ki nimajo pred hišo dovolj ure-kor l ' pač ne omislijo jeklenega i:, p tej izJavi močno dvomim, da fipoJ;aV VSI simpatizerji tovrstnih izjav ' "ma Počiščeno pred svojini pred- P.s.: G. Vrčko nam je přiložil tudi pismo, ki gaje poslal komandirju policijske postaje in v katerem protestira proti pisanju mandatnih kazni zaradi nepravilnega parkiranja na »zakotni ulici«. Ob tem opo-zarja, da bi morali policisti namesto pisanja tovrstnih kazni več pozornosti namenjati drugim varnostnim in prometnim nalogam. Policisté pa tudi obvešča, da v prihodnje kazni za nepravilno parkiranje v Mlakah ne bo plačeval. POVABILO Vse člane in članice Društva izgnancev Domžale vabimo na osrednjo slovesnost ob DNEVU IZGNANCEV, ki bo v sredo, 6. junija 2001 ob 15. uri v Mostecu, Društvo zagotavlja brezplačni převoz z avtobusoma, ki bosta ustavljala na vseh postajah, krenila pa bosta iz Moravě in Blagovice in sicer: □ ob 13.30. uri z avtobusne postaje v Moravčah □ in ob 13.30. uri z avtobusne postaje v Blagovici Pridružite se nam! Društvo izgnancev Domžale Krvodajalska akcija za občane Trzina bo 30. maja 2001. OZ RK DomJale trzin je bou cist soboto, 21. aprila, je bila v občini že tradicionalna vseobčinska čistilna akcija. Malo je sicer ponagajalo vreme, saj so vremenoslovci že prejšnje dni za soboto napovedovali precej dežja, zjutraj, ko naj bi se akcija začela, pa tudi ni kazalo najbolje. Marsikdo, ki bi se akcije udeležil, je verjetno prav zaradi sivih oblakov raje ostal doma ali pa sije zadal drug cilj. Na akciji smo tako pogrešali nekatere privr-žence urejenosti našega kraja, ki so redno prihajali na prejšnje čistilne akcije, vendar pa udeležba vseeno ni bila slaba, po nekaterih ocenah je bila celo boljša kot prejšnja leta. Prav gotovo so k temu pripomogli mladi člani mladinskega kluba, ki so tokrat prvič sodelovali v akciji, zbralo pa se jih je skoraj trideset. Mladinci so se izkazali Pa ne Ie zbralo, bili so tudi zelo zagnani in so počistili kar precej odpadkov in smeti. Fantje so se med drugim izkazali tudi z zagnanostjo in kolektivnim duhom, saj so pri gostišču Trzinka iz potoka po-tegnili ogromno gumo, ki sojo udeleženci prejšnjih akcij vedno neuspešno pronikali in zmajevali z glavami, češ da bi za to, da bi jo odstranili, potřebovali dvigalo. Mladim je tako uspelo odstraniti črno piko, ki je trmasto kljubovala vsem dosedanjim čistilnim akcijam. Ker pa je bilo med udeleženci akcije iz mladinskega kluba tudi kar nekaj deklet, je to dobro vplivalo tudi na razpoloženje drugih, Še zlasti moških udelcžencev akcije, saj so se radi ozrli za lepimi dekleti. Starejše udeleženke pa so se hudovale, da naj raje gledajo za odpadki in pobirajo smeti. Ampak smeti tokrat ni bilo toliko, kot smo jih bili vajeni v prejšnjih letih. Res, Trzin je zdaj bolj čist! Ne samo zaradi tokratne čistilne akcije. Večina udeležencev akcije je namreč ugotavljala, daje po Trzinu zdaj manj smeti in manj div-jih odlagališč odpadkov, kot pajih je bilo, ko smo sodelovali na prvih čistilnih akcijah. K temu je verjetno malo pripomogla boljša osveš-čenost, marsikje je bilo videti, da tam, kjer smo prejšnja leta našli cele kupe odpadkov, zdaj teh ni bilo. Prav gotovo k čistejšemu Trzinu prispcvajo tudi ekološki otoki, ki jih je po občini že kar nekaj, zelo koristila so zbirališča za obrezane veje v zgodnji pomladi, bolje paje pos-krbljeno tudi za sprotno dovažanje odpadkov. Kontejnerji, ki so jih za tokratno akcijo names-tili po običajnih mestih, so marsikje ostali bolj prazni kot v prejšnjih letih. To je zelo pohvalno, in upamo lahko, da sc bo to še nadaljevalo v prihodnje in da bo na čistilnih akcijah vsakič manj delà. Posredovali so policisti O boljši ekološki osveščeno občanov priča tudi dogodek ~ akcijo, saj je nekdo obvestil liciste, daje skupina ljudi m' divje odlagališče v opuščeni' strugi Pšate v travnikih nad; strani štiripasovnice verjetn, pripeljala odpadke. Policisti % na vrat na nos prihiteli na kr.; dogodka, tam pa so našli po|:; traktor odpadkov Jakoba Lo/ ja in skupino mož, ki so sen ; vso moč trudili s smetmi in drugo rop • jo. Šele takrat so ugotovili, da gre pm zaprav za udeležence čistilne akcije, I. skušajo odstraniti odpadke. Policisti v e vsak primer napisali zapisnik, vendar se z udeleženci akcije razšli z nasmeh ■ Sicer pa so tisti, ki so čistili staro stm. Pšate, povedali, daje tam še vedno cr največjih divjih odlagališč v Trzinu íd bi bilo dosti delà tudi za buldožer. Sli« je bilo mnenje, da bi bilo najbolje, če I staro strugo povsem zasuli z zemljo in travo in grmičevjem poskrbeii za park. ni izgled območja. To bi verjetno odvi lo večino tistih, ki tja dovažajo odpadl Župnik je poskrbel za posebne odpadke Pred cerkvijo je že tradicionalno zbira' če žerjavčkov in članov turističnega društva za čistilno akcijo. Tudi tokrat« se številčno zelo dobro odzvali vabilu tu akcijo, na zbirnem mestu pa jih je prit.: kala s prtom pokrita samokolnica, ki n« bi jo tudi »počistili«. Ko soodkrilipn so v samokolnici našli osvežilne napit-- deli, da so svoj prispevek k lepšcmu izgledu Trzina prispevali ludi drugi krajani, ki jim ni mar za naš kraj. Lovci so imeli svojo čistilno akcijo že pred časom, tudi v šoli so že prej počistili okolico, treba pa je pohvaliti tudi tište občane, ki ne pripadajo nobenemu društva ali stranki, pa so vseeno prišli in čistili naš kraj. Med udelcženci akcije pa smo opazili tudi kar nekaj članov občinskega sveta, tako da so tudi po tej strani pokazali svojo skrb za našo občino. Kot že običajno, je bil tudi letos med čis-tilci zelo zagnan naš župan, ki je pobiral smeti in čistil Trzin še takrat, koje večina udeležencev akcije že sedla za mizo. Že pred začetkom čistilne akcije je bilo med občani slišati pomisleke, da ne bi bilo treba po akciji pripravljati Še malice in udeležencev pogostiti s pijačo. Da naj bi bilo škoda občinskega denarja. To mišljenje je povsem zgrešeno. Prav je, da se ljudi, ki so prostovoljno pripravljeni stori-ti kaj za naš kraj, tudi simbolično nagradi. Včasih takšne akcije niti nimajo cene. Že to, da se Ijudje zberejo in naredijo kaj za naš kraj, je vredno pohvale in nagrade. Verjetno tišti, ki so sodelovali na akciji, niso onesnaževalci in čutijo za naš kraj. S tem, ko se družijo in medsebojno spozna-vajo, pa še drugače vplivajo na kakovost življenja v našem kraju. Miro Štebe i ni praznično pospravljen uicien. Skupina smučar-» \ii katerimi je tudi ■ .'kolesarjev, paje akci-.. po običaju izkoristila : . .tanje okolice brunarice ■ " ' :i dolini. Morali so kar ' : ; 1 zavihati rokave, saj ' ..narico in njeno okoli-"ravili tudi za bližnje 'prvomajsko kresovanje. i« SO tišti. nvi rokave in ral biti. No, skoraj tak. Ugotovili so, daje v gozdu, ki se zajeda med Mlaka-mi in industrijsko cono, zdaj sicer manj odvrženih smeti - papirčkov, plastičnih vrečk in steklenic kot včasih, še vedno pa na to območje nekateri dovažajo odpadke s prikolicami. Teh je še vedno veliko, marsikje pa so podobo narave kvarili tudi odvrženi elementi t.i. bele tehnike: bojler, centrifuga, hladilnik ipd. Da tega nc bi bilo več v našem gozdu, bi morali nekaj premakniti tudi v glavah nemarnežev, ki tako brezvest-no vozijo svojo kramo v naravo. Ko so planinci in njihovi somišljeniki - pomagali so tudi člani mladinskega kluba in drugi, počistili večino odvrženih smeti, seje na čišćenje »vrgel« še dež. Opral je vse, kar seje dalo in še delovno zagnanost udeležencev akcije je omajal. Že tradicionalen zaključek akcije Vsi skupaj so se odpravili na »zaključek akcije« k okrepčevalnici Bor pri trgovini Mer-kator, kjer so jih čakale enolončnice s klobasa-mi, za mlade pa so pripravili vroče hrenovke. Seveda ni manjkalo tudi pijače. Vsi, ki so sodelovali na akciji, so bili ob takem zaključku kar boljše volje. K Boru so prišli športniki, ki so počistili široko območje ob vrtcu in v Zarebri, člani KUD-a, ki so čistili ulice po starem delu Trzina, člani DPM, ki so čistili okolico zaklo-nišča, tam pa smo izve- di koga slučajno zeblo. Kmalu so 'jeli daje te »odpadke« prispeval I \i župnik, udeleženci akcije pa so «očistili termosteklenice in kozarcev. ? - pa so se kot prerojeni zagnali nad ' ' imeti po obronkih gozda pod Ong-' tudi po vrhu hriba vse do gradbiš- h : j'razliinejše vrste in profile cevi, od •"••■ -kih do plastičnih in kovinskih. Ker ■ /raven še druga navlaka, so imeli Ali imajo nekateri še več odpadkov? Na trzinskih ekoloških otokih in mestih za kontejnerje pogosto vidimo, da so zabojniki polni, ob njih pa so postavljene polne vreče odpadkov. Ker gre ponekod kar za stalen prizor, bi se morali pristojni vprašati, če ni ponekod premalo prostora za odpadke. Mogoče bi bilo treba postaviti še en ali celo dva zabojnika. Komunalci bi v takem primeru verjetno hitro ugotovili, kateremu od uporabnikov njihovih uslug gre tako dobro, da mu odpadkov kar ne zmanjka. Ce pa gre za posamične primere, pa bi se tišti, ki imajo preveč odpadkov za eno zbirno mesto, lahko potrudili in odtovorili svoje odpadke do drugega ekološkega otoka, saj jih je zdaj po Trzinu že kar precej, tako da razdalje med njimi niti niso tako velike. čistilci med čistilno akcijo tam kar dosti delà. Podobna odlagališča pa bi našli tudi ob Pšati in še drugih potoč-kih v občini. Komu sta v ponos skali Za lokali na Kidričevi cesti se bohotita dve veliki skali. Mimoidoči se sprašujejo, kaj skali počneta tam in komu sta sploh v ponos. Za tankovske ovire verjetno ne gre, saj je vojna že za nami, nova pa nam, kot kaže, zdaj ne preti. Poti tudi ne zapirata, ništa v okras, tudi za skalnjak sta malo preveliki. Mogoče soju tam pustili bu-tenglavci, ki se radi butajo z glavami ob skale, ampak mladina se zdaj drogira že tudi drugače. Verjetno bi bilo najbolj prav, da skali lastnik ali tudi občina umakne na mesto, kjer pogled nanju ne bi bil tako moteč. marija hojnik Naša tokratna sogovornica s področja sociálně tematike je gospa Marija Hoj-nik, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, sociálno delo in dejavnost društev. Kako bi na kratko opisali delo na občini? Praviloma odbor zaseda enkrat na mesec pred sejo občinskega sveta in obravnava tematiko s svojega področja. Sklepe odbora lahko razdelimo v dve vrsti; sklepi, o katerih odbor daje svoje mnenje in jih posreduje v obravnavo občinskemu svetu, ter sklopi, ki so v celoti v pristojnosti odbora in o katerih odbor dokončno odloča. V drugo skupino dejavnosti spada problematika mladih, dodeljevanje socialnih pomoći, Stipendiranje, društvene dejavnost in ipd... Praviloma pripravi predloge strokovna služba Občine Trzin samostojno ali s pomočjo Centra za sociálno delo Domžale. Od ustanovitve občine smo imeli 31 sej. Ali se lahko kdo obrne po pomoč neposredno na občino? Lahko. Kdo pa je kontaktna oseba? Samostojna strokovna sodelavka je gospa Andreja Kočar in člani odbora. Opažam, da je danes prava informacija tisto, ki je nadvse pomembno. Ljudje imamo vrsto težav. Ali lahko tudi v primerih nasilja v družini, težav z mamili in podobno pokličejo na občino? Bodo tam dobili pomoč oziroma pravi naslov? Vsekakor. Poleg župana je v občinskem svetu enajst svetnikov. Ljudje v stiski se praviloma obrnejo na svetnike, ki jih osebno poznajo. Prednost naše občine je, da svetniki poznamo problematiko vseh od-borov in da smo seznanjeni s problematiko delà odborov, čeprav jih osebno ne pokrivamo. Ljudje vedo, kam naj se obrnejo za pomoč, vendar pa praksa kaže, da se praviloma nočejo izpostavljati z imeni in pri-imki oziroma razkrivati svojih osebnih stistk. Sama o tem nisem prepričana. Morda bi se kdo le našel, če bi vedel, na koga konkretno se lahko obrne, in da se bodo njegovi podatki oz. problemi varovali pred javnosjo. Občina, predvsem pa odbor, ima svoje pravilnike in limite, v okviru katerih lahko delà. Kljub temu pa uspešno rešujemo tudi izredne probleme. V odboru imamo nekoliko razdeljene funkcije. Gospa Joži Kurent pokriva področje sociale, gospod Jože Štih področje kulture, gospod Aleš Kosmač področje športa. Sama pokrivam delo društev, koordiniram delo odbora, usklajujem delo posameznih dejavnosti v okviru odbora in zastopam stališča odbora na občinskem svetu. Sestankov odbora se praviloma ude-ležujeta župan in svetovalka župana kot strokovna sodelvka. Ali ste povezani še z drugimi organizaci-jami s področja sociale? • Da. Gospa Joži Kurent je aktivna pri Rdečem križu v Domžalah; letos ga bomo ustanovili tudi v Trzinu. Trenutno neposredne povezave s Karitasom nima-mo, poznamo pa njegovo pozitivno dejavnost. Želimo, da se Rrdeči križ in Ka-ritas vključita v dejavnosti našega odbora in skupaj z nami rešujeta probleme, zato sta bila tudi ustanovljena. Preko Centra za sociálno delo (CZS) Domžale je bilo konec lanskega leta ustanovljeno medgeneracijsko društvo »Jesenski cvet«, ki vodi in organizira skupine za samopomoč starejših. V okviru CZS že od leta 1994 deluje po-razvezna skupina. Delo v terapevtski skupini je namenjeno lažji prebroditvi krize ob prekinjenem partnerskem odnosu in osebnostni rehabilitaciji članov skupine. Skupina se sestaja vsakih 14 dni, občasno pa organizirajo tudi krajše izlete. • Na mojo pobudo je bilo lani v Občini Trzin ustanovljeno Društvo prijateljev mladine Trzin. Društvo je odprtega tipa, in vabimo vse, ki se želijo včlaniti. Vođenje društva smo zaupali gospe Anici Mušič, učiteljici na Osnovni šoli Trzin. Lani smo s finančno pomočjo občine organizirali letovanje skupine devetih otrok na Krku. Druga skupina desetih otrok seje udeležila «Tabora morski gaj 2000«, kar smo financirali s sredstvi občine in s sredstvi sponzorjev. Letos smo iz proračuna občine namenili nekaj več sredstev za delo društva predvsem zato, da bomo lažje izvedli zastav-ljeni program delà. Poleg že ustaljenih dejavnosti kot so mladinske delavnice med počitnicami in prazniki, bralna značka ipd., načrtujcmo razširitev ■ ročja dela na organiziranje posveti, okroglih miz o nevarnosti uživanja mil in drugih zasvojenosti, o zašćit proti aidsu. Naša želja pa je organi ti skupino učencev in Studentov za moč otrokom s težavami pri učenju za pomoč starejšim in bolnim oseu-V opravljanje naštetih dejavnosti m limo vključiti tudi naše Stipendiste. • Od lanskega leta deluje pod vod gospoda dr. Alberta Mrgoleta v Tr,' tudi Mladinski klub Trzin, ki je zel, uspešen. Klub smo ustanovili, da bi združeval vse sociálně, izobrazbenv druge sloje mladine. Trenutno imah svoje prostore v KUD Franc Kotar Trzin, predvidena pa je selitev vC> ter T-3. Od lanskih desetih otrok letos skupina povečala na trideset. Pri delu se društvo prijateljev mlad in mladinski klub dopolnjujeta Kakšne so ocene o sociálnem stanju občanov? Je veliko sociálno ogrožínifi V letu 2000 je otroški dodatek v naši čini prejemalo 309 upravičencev za 4S: otrok. Pomoči na domu in finančně pomoči bile v celoti odobrene. V celoti smo pi rivali stroške v domu upokojencev za ga občana in delno za eno občanko. (X dali smo 5 socialnih stanovanj. Poleg' pa je Karitas poskrbel še za dve socialr stanovanji. V šolskem letu 2000/2001 prejemaob. sko Stipendijo osem štipendistov Štipc; dije so namenjene nadarjenim učencen Studentom. V Osnovni šoli Trzin ima 16% učence regresirano prehrano. Struktura prebivalcev Trzina kaže, da i najmočneje zastopana starostna sku" od 20 do 29 let, sledi ji skupina 45-54 Skupina nad 70 let predstavlja 4 % pN valstva. Za slednje občina vsako leto ganizira novoletno zabavo z obdaritv Po podatkih statistike je bilo v Trzinu drugi polovici preteklega leta 4 % bre. poselnih oseb, kar pomeni eno nižjih stopenj brezposelnosti v državi. Vrtec Trzin obiskuje 140 otrok, medt koje 36 otrok iz Trzina v vrtcih v drt občinah. Še vedno imamo težave s bitvijo dovoljenj za vrtec v stari šoli. Cena vrtca seje podražila lani x decembru in letos marca. Od 1.4. 2CH naprej znaša polna cena za I. starosty skupino 66.325 SIT, za II. pa 53.032 Te cene so na nivoju ostalih občin. • plačajo največ 80% cene programa. ' ŽERJAVČKI KOT RUDARJIV RUDNIKU SVINCA IN CINKA MEŽICA ie vkljuien otrok. Razliko pokrije K&lneeaprebivališča. ' 'iem mnenju je Občina Trzin social-; in pravilno usmerjena. , , .Občina Trzin določa višino K .„y otroškega varstva? " oiritfrje »prenese!« vse stroškc, ki '. ".jo otroškega varstva, na občine, po- ' a ie dvignil normative (število ot-I '.'oddelku je zmanjšal, nagrajevanjc ' J-nih je povečal). S tem se stroški '. .iugujejo. vendar jih ne plačujedrža- . ajnpak občine. . Trzinu veliko sociálno ogroženih? „•re pri nas so v mejah normale in ~ -Me kot v večini občin v državi. , :, „. da so občine, ki imajo dosti večje . ■„•me. Seveda pa ne vemo, koliko je U - ljudi, saj ne povedo, da težko živijo. S ijbolj sem prizadeta, ko pišem črno knwUtO io naletim na nasilje v družini, sreřujete tudi s takimi primeri? nrdno ja. Omenila sem že, da v CZS >, vale kot strokovni službi obstaja več ,nih programov, med drugim tudi za ulc primere. Trenutno ne ustanavljamo ,»( . ja centra, s CSD Domžale kontakti-s ^pj Andrejka Kočár, zavedamo pa < Ja ho. neglede na nápore občine, črna .: , vaše vedno obstajala. P» te nekaj besed o zdravstvenih storit-'ib. knjižnici in športno- rekreacijskim centru ... rj ustanavljali občino, smo želeli imeti svojega splošnega zdravnika, vendar so pogoji za dodelitev ambulante zelo strogi. Eden od pogojev za pridobitev ambulante je, da se vsaj 2000 prebivalcev odloči, da bo obiskovalo zdravnika v občini. Poleg tega mora obstajati prosto mesto v obstoječi javni mreži. Trzin ima okrog 3200 prebivalcev. Podobni pogoji so tudi za ustanovitev lekáme. Na tem mestu bi želela dodati, da financiramo nekaj nadstandardnih zdravstvenih programov v domžalskem zravstve-nem domu, čigar ustanoviteljica je tudi naša občina. V letu 2001 bo Občina Trzin prevzela občinske prostore P02 v podaljšani Il.gradbeni fazi, ki se nahajajo v zazidalnem območju T-3. Del teh prostorov je namenjen knji-žnični dejavnosti. Glede na to, daje kljižni-ca Domžale bogata, je smiselno razmišljati o izpostavi te knjižnice v Trzinu. Javna tribuna o ureditvenem náčrtu območja Športno rekreacijske cone (ŠRC) je bila 17. aprila letos. Glede na udeležbo ob raz-grnitvi in splošno odklonilno vzdušje pri-sotnih, smatram, da bo potrebno v ureditvenem náčrtu izvesti določene korekcije. Osnovna zahteva udeležencev je bila razširitev gozdne tamponske cone med naseljem in ŠRC-om, neprimerne cestne povezave do njega in prevelik (megalomanski) projekt glede na število prebivalcev in dejanske potrebe Trzina. Tribuna je izzvenela v končni zaključek: »ŠRC tanku za kavico v Gornjem Doliču smo nadaljevali pot v Kotlje, obiskali spomenik in spominsko hišo Prežihovega Voranca, kjer nam je »kustos« na kratko prikazal njegovo življcnjsko pot, se ustavili ob njegovem grobu in nadaljevali pot v Meži-co. Z ropotajo-čim jamskim vlakom smo se popeljali v kral-jestvo jamskih škratov v rudniku svinca. Po eno uro in pol dolgem spre-hodu po rovih smo se polni nepozabnih vtisov vrnili nazaj na površje zemlje. Izčrpani od rudarjenja smo se odpeljali na turistično kmetijo v vas Jamni-ca, si ob dobri hrani nabrali novih moči in se vrnili proti domu. Franc Pavlič da, vendar rekreativen, urejen, nemoteč za bližnje občane, predvsem pa ne sme bist-veno posegati v gozdne površine občine. Ali nam lahko za konec zaupate, kako ste se odločili za delo, ki ga opravljate v okviru naše občine? Želela sem si, da bi aktivno živela s krajem, v katerem živim. To imam najbrž po starem atu in očetu, ki sta delovala v kraju, kjer sta živela. Včasih sem se vozila v službo in domov, pa še sosedov nisem dobro poznala. Hotela sem spoznati svoj kraj, da vidim, kje živini, kdo živi tukaj? Ljudje, ki jih poznam in s katerimi delam ali imam stike, so aktivni, čutijo pripadnost svoji občini, predvsem pa so zane-senjaki, ki jim ni žal žrtvovati prostega časa za dobrobit občine. Znajo biti zelo kritični, vendar tudi to koristi pozitivne-mu razvoju občine. Tu sem od leta 1982, na občini pa 3 leta. Čudovito je poslušati člověka, ki svoje delo opravlja s srcem. Hvala lepa za izčrpne podatke in prijeten pogovor. Pri nadaljnjem delu vam želim še veliko uspehov. Viki Pečnikar Oblak V • ne preveč jasnem vremenu smo vski ŽERJAVČKI podali na pot ■M koroški deželi. Po prvem pos- Domače telefonske številke: Marija Hojnik 724-34-57, Joži Kurent 721-32-67, Jože Štih 041/352-113, AleŠ Kosmač 721-38-34, Andrejka Kočar 721-10-60 (tel.št. občine Trzin) sklad oš trzin tudi nove ideje, kak-razširiti in obogatiti sklad. Učenci sedmih in os-razredov so pod vod-vom ge. Nene Prha*. pripravili likovna del", tehniki suhi pastel. I, bomo razstavili nadr vu odprtih vrat I i. maja letos in jih p zaključku razstave v znak zahvale pot., nili našim donatorjem. Naj vas še spomnim, da lahko svoj priv vek uveljavljate kot davčno olajšavo. Člani upravnega odbora se zavezujem. da bomo s sredstvi sklada gospodarno upravljali in ga usmerjali tako, kot je določeno v sklepu o Ustanovitvi šolsk sklada. Sproti pa vas bomo tudi obv o delu sklada in objavili imena don v šolskih publikacijah, na dnevu odprn-in v občinskem glasilu Odsev. Vanja \V Prvi podjetniki, na katere smo naslovil prošnje, so se že odzvali in prispevali naš sklad in se jim za nakazane pris-pevke iskreno zahvaljujemo. OS TRZIN vabi na DAN ODPRTIH VRAT v petek, 11. maja, ob 16. uri. Pot nas po zanesla na »PC-kulturne dediščine« na Gorenjskem. Vabljeni! C_ olski prag OŠ Trzin dnevno prestopi X/ 336 otrok in 43 pedagoških in stro-kovnih delavcev. Šola naj bi postala drugi dom, v katerem bi se naši varovanci in tudi mi, delavci šole, kar se da dobro poču-tili. Pod streho naše šole bi radi otrokom nudili kvalitetno in pestro izobraževanje. Nikakor ne smemo pozabiti na vzgojno funkcijo šole, ki je iz dneva v dan bolj poudarjena, in ji učitelji in strokovni delavci dnevno posvečamo veliko časa. Pedagoški delavci si po svojih najboljših močeh prizadevamo, da bi naše vzgojno-izobraževalno delo temeljilo na visokih izobraževalnih standardih. V ta namen se prizadevno izobražujemo, spremljamo novosti v strokovno-pedagoški praksi, prisvajamo nove izobraževalne tehnike in metode, s ciljem, da bi otroke, ki so nam zaupani, naučili čim več in jih opremili s kvalitetnim in uporabnim znanjem ter vrcdnotami, ki krasijo slehernega posa-meznika. Pri delu in uvajanju novosti nas podpira tudi g. ravnatelj Franc Brečko. Tako vsako leto veliko sredstev namenimo nákupu novih učil, strokovne literature, opreme in sodobnc informacijske tehnologije. Obvezni program širimo zjezikovnim izo-bražcvanjem (angleščina, nemščina, fran-coščina), računalniškim izobraževanjem in pestro izbiro interesnih dejavnosti. Našim učencem pa ponujamo tudi dru-gačne oblike delà v raziskovalnein taboru (3. razred), letni, zimski in gorniški šoli v naravi. Razširjeni izobraževalni program, ki ga pripravljamo, pogosto pomeni dodatno fi- nančno breme za starše, ki ga vsi ne zmo-rejo. Tako je posebna pozornost namenje-na tudi otrokom iz sociálno šibkih družin, kateri m skušamo z raznimi subvencijami in regresi omogočiti dodatno izobraževanje. Delo sklada vodi upravni odbor, ki ga ses-tavljajo trije predstavniki staršev (ga. And-reja Gorjup, g. Marko Rakun, g. Jane Mu-šič) in štirje predstavniki učiteljev (ga. Stanka JakliČ, ga. Nuša Slatner, g. Dušan Gorenec, ga. Vanja Vogrin). Za koledarsko leto 2001 smo si člani upravnega odbora zadali ambiciozni cilj: v sklad nabrati 2.000.000 tolarjev. Prve aktivnosti so že stekle. V sredini tega meseca smo raz-poslali 140 podjetnikom v občini Trzin prošnjo, da postanejo donatorji OŠ Trzin. Upamo in želimo si, da bi naše prošnje ne naletele na gluha ušesa, saj gre za naše otroke. Še posebej pa naj opozorim, da je leto 2001 proglašeno kot LETO PROSTOVOLJNOST1. In morda je prav vključitev v naš sklad eden od načinov, s katerim lahko pokažemo, da smo pripravljeni pomagati. Občane Trzina v imenu članov upravnega odbora prosim, da nas pri delu in nabiranju sredstev podprete. Veseli bomo vsakega najmanjšega prispevka, dobrodošle pa bodo Da bi ves proces potěkal organizirano in nadzorovano, je Svet osnovne šole na ustreznih zakonskih osnovah sprejel sklep o ustanovitvi šolskega sklada OŠ Trzin. Naloge sklada so: pridobivanje sredstev iz pris-pevkov domačih in tujih fizič-nih in pravnih oscb, donacij, sponzorskih prispevkov in iz drugih virov, financiranje dejavnosti posa-meznega razreda ali oddelka, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo izjavnih sredstev, nakup nadstandardně opreme, zagotavljanje sredstev za spodbujanje razvojne in raziskovalne dejavnosti učencev, zviševanje standarda pouka, pomoč sociálno šibkim učencem. PRIJETNA POMLADNA DOŽIVETJA V VRTCU ŽABICA 9 M t0pie pomladne dni zelo radi ízkoristimo za sprehode x t0 Naša trzinska okolica nam nudi obilo le-teh. Ko! vsako \mo se tudi letos odpravili po kronice. S šopkom smo razbili mamice za 8. marec. > ^jjkrat smo se odpravili tudi na trim stezo. Ker je zelo lepo "\na jn primerna tudi za otroke, smo v goste povabili vrtec -Ilica iz Domžal. Otroci in vzgojiteljice so bili navdušeni "-kolico, ki je v bližini vrtca. Pohvalili pa so tudi naše prosit igrišče. Mestni otroci so za marsikatero izkušnjo v naravi lajšani. Naši otroci so ponosno vodili domžalske prijatelje F irim stezi. wsecu marcu smo po skupinah pripravili nastope ali delav-» za starše. »Metuljčki« smo razveselili starše z nastopom. ifli smo nekaj pesmic in zaigrali igrico Palček pohajalček. . - kom tako druženje veliko pomeni, in vsi radi sodelujejo. V . t mesecu pa načrtujemo izlet v Arburetum Volčji Potok ter srečanje s starši ob knjigi Moja pobarvanka, iz projekta Knjigobube. Vzgojileljica Vanja Pančur r.irca je imelo Društvo prijateljev 1 ne svoj prvi občni zbor. Udeležilo i te 25 občanov, med njimi tudi pred-. -.i drugih društev. • : Ju sta nas pozdravila predsednica ■ -i gospa Mušičeva in župan gospod -.r i*. Izkoristili so priložnost tcr županu lao 'i člansko izkaznico. • i pomagati mladim, je vzpodbudila • - ' - občanov, da so konec leta 1999 wtjn vili Društvo prijateljev mladine Tr- 1 • tem kratkem obdobju, kar društvo -• pa seje pokazalo, da mladi potre-i^t vcC kulturnih prireditev, vključe-» ' dodatna izobraževanja, veselih pri-'-< - >. kvalitetnejše preživljanje prostega ' iwl počitnicami, pomoč pa potrebu--li otroci iz sociálno šibkejšega pjjl '^Tii delu so najbolj izpostavili n ; ' " kvalitetnega preživljanja proste-• med počitnicami. V ta namen so -v ' rali kar nekaj delavnic: gledališ-' -no. računalniško in strelsko. Vse - >'bro obiskane. Pni/irane so bile tudi enodnevne praz- - •ivnice. Njihova vsebina seje lemam, ki so se nanašaie na ' ^ mjj ljudskih običajev. -îlo leto pa pod vodstvom mentori-' ? -»voljke Mojce Kočar poteka de-'likovanja. ' pa so tudi za zabavo in druženje ■•> smučarskem izletu, pustovan-, » Plesu, za kar sta najbolj zas- gia...'a_STearskem izletu- pustovan- ! ;inka in Janez Grad. Tudi ti so s vedrino in mladostno ■■»«i m i0/ • senjsko razigranostjo uspešno predstavili našo občino na predstavitvi občin v Arboretumu in popestrili dogajanje s predstavitvijo trzinskih podjetnikov. Ob zaključku male šole so obiskali male šolarje in jih obdarili s simboličnimi nagrada-mi, ki jih je prispevala zavarovalnica Triglav. Ob vstopu v šolo pa so jih razveselili s torto, ki jo je prispevala ZPM Domžale. Ker se zavedajo, daje branje pomembna vzgojno - izobraževalna dejavnost, so učence, ki so osvojili bralno značko, nagradili s kulturno prireditvijo. V mesecu juniju je na osnovni šoli Trzin potěkalo medobčinsko tekmovanje v znanju Vesele šole. Pomagali so pri izvedbi in udeležence nagradili s knjižnimi nagradami. Počitnikovanje bi bilo marsikomu onemo-gočeno zaradi slabših socialnih razmer. Pri rešcvanju teh problemov jim pomagata ZPM Domžale in občina Trzin. Teden otroka so zaznamovali z ustvarjalni-mi delavnicami in kulturno prireditvijo. Člane društva pri svojem delu vodi misel »Pomagajmo tištim, ki si sami težko poma-gajo«. Tako želijo pomagati mladim pri re-ševanju njihovih številnih problemov, jih osveščati o škodljivosti raznovrstnih drog, spolnih bolezni in s tem vplivati na zdrav način življenja. V ta namen so učenci sedmih razredov pod vodstvom likovne peda-goginje gospe Perhavec izdelali zloženko. Zavedajo se, da se le z znanjem lahko bori-jo proti tovrstnim problemom, zato so organizirali delavnice za učence sedmih in osmih razredov ter srednješolce, na katerih so mlade osveščali o kugi današnjega časa - AIDS - u in ostalih spolnih boleznih; vse je potěkalo v okviru mednarodnega projekta VIRUS. Njihova skrb je namenjena široki populaciji - vse od najmlajših v vrtcu pa do štu-dentovskih let. Opažajo pa, da se največ problemov pojavlja po zaključku osnovne šole. Zato je nadvse razveseljivo, da se občina Trzin zaveda, kako resni so ti problemi in namenja sredstva za reševan-je le - teh. Posebna pohvala pa gre gospodu Mrgoletu, ki v okviru DPM uspešno vodi skupino mladih, ki so v neradnih letih in imajo pri tem mogoče tudi težave z odraščanjem. Letos seje ta skupina še povečala s kar precej osnovnošolci. Upajo in verjamejo, da se bo med njimi ustvarilo pozitivno jedro, ki bo vplivalo na kvalitet-nejše življenje mladih. Njihova velika želja je ustanovitev mladinskega kluba, ki pa že nastaja. Lepo je imeti prijatelja, ki te razume, ka-teremu lahko zaupaš svoje težave, ki ti pomaga pri učenju ali pa ti polepša dan s prijazno besedo. Taki prijateljici sta prav gotovo tudi prostovoljki Nina Trnjak in Tanja Turk, ki nesebično podarjata svoj prosti čas kar nekaj otrokom našega kraja. Predsednica društva seje na koncu občne-ga zbora zahvalila vsem sodelavcem v društvu za nesebično pomoč. To so: gasilci, športniki, gospod Završnik, planinci -še posebno mladinski odsek, střelci, kulturno društvo, turistično društvo in nenazadnje tudi prizadevni člani društva, ki neprofitno in prostovoljno opravljajo svoje delo. Za DPM: Petra ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK Območno združenje Rdečcga križa Domžale bo v juliju v dveh izmenah pripravilo desetdnevno zdravstveno le-tovanje osnovnošolskih otrok. l.izmena 6. julij - 16.julij 2001 2. izmena 16. julij-26. julij 2001 Cena letovanjaje 26.000 SIT, starši pa jo lahko plačajo v treh obrokih (prvega je treba plaćati ob prijavi). Přednostně prijave imajo šole, ki jint po razrezu števila otrok ta pripada. Starši otrok dobijo prijavnice in obrazce o zdravstvenem pregledu otrok v sveto-valnih službah osnovnih šol. Prijavnicoje treba izpolniti, opraviti zdravstvene preglede v šolskih ambu-lantah (zdravnik potrdi obrazec) in jo osebno dostaviti v pišamo OZ RK Domžale, Ljubljanska 34,1, nadstropje (stari dom upokojencev v Stobu oz. na dvorišču Radia HIT). Uradne ure so vsako sredo od 8, do 12. ure in od 14. do 17. ure popoldne. Slarši, ki lelovanja ne morejo plačali. se lahko oglasijo na Centru za sociálno delo Domžale 1er vložijo vlogo za pomoć pri plačilu lelovanja. Informacije po telefonu št.: 729 23 33 LIKOVNA DELAVNICA DRUŠTVA PRIJATEUEV MLADINE petek, 6.4., je Društvo prijateljev mladine v avli osnovne šole Trzin organiziralo likovno delavnico. Tema delavnice je bila usmerjena v pričakovanje veliko-nočnih praznikov. Udeležilo se joje kar 40 otrok, kar je za organizatorje zelo raz-veseljiv podatek, ki kaže tudi na to, daje pot, ki so si jo začrtali, pravilna in velika vzpodbuda, da bodo še naprej organizirali čim več raznoraznih delavnic. bratce in sestrice ali pa na starše. Do praznikov bodo lahko skupaj z njimi ustvarili še marsikateri izdelek, ki je mnogokrat veliko lepši in bolj prikupen kot pa izdelek, ki ga kupimo inje pogosto neestetski, kičast. Za DPM: Petra Pod vodstvom mentorice Brede Podbev-šek so otroci izjogurtovih lončkov s po-močjo nekaterih staršev izdelovali košarice in prelepe pisanice, ki so bile tokrat iz plastične mase, polepili pa so jih s koščki barvastega papirja. Vzdušje na delavnici je bilo zelo prijetno. Otroci so pokazali, kako veliko domišljije imajo in kako lepi izdelki nastajajo in pri-hajajo izpod njihovih rok. Čas likovne delavnice je vse prehitro minii, otroci pa so odšli domov bogatejši še za eno izkušnjo, ki jo bodo přenesli na življenja? Kako se z mládími pogovarjati o drogi? O teh vprašanjih lahko na okrogli mizi, ki jo organizira Društvo prijateljev mladine 23. maja ob 19. uri v OŠ Trzin. Gost okrogle mize bo socialni pedagog Ljubo Raičevič (mladi_ informacijsko svetovalno središč Slovenije v Ljubljani). kupite, kupite m. Q 0 aprila zjutraj so nekateri trzin-k. ,, spraznili škatle na podstrešju .pravili spodnje police omar. Nato * jpravili do Barke, kjer so jim or-£ů*U bB sponzorjev > Jfa^' ■ "-'- -rg» smo se jun • I občnemzb U"»«^iv^Lđ fj. zahvalili. hf ■ iu^i ijflfeâwÈ Vsi skup^'4 f~ j, ugotovili. djj Bsr.-*' ^MMEaHHH bilo pravzapr« ' ' veliko nare. i J ker Trzin n: ^ ]_LJ__ kraj, kjer bi dalo na podrob ju turizma na hitro kaj dosti narediti. Po zaslugi peščice požn. valnih, delavoljnih ljudi, še posebej predsednice Joži Valení:-, smo naš program z majhnimi finančními sredstvi uspešno re.' zírali. V letu 2001 se bo TD osredotočilo na nekaj prireditev - enai.i je Florjanova nedelja s Florjanovim sejmom, predvsem pasi bomo prizadevali za lepši izgled kraja. Občni zbor so nam s svojim nastopom popestrili: pevci društva upokojencev Žerjavčki pod vodstvom pevovodje Alenke Mu recitator Lojze Muhar, dramska skupina OŠ Trzin pod vodsu Urše Mandeljc z igrico na temo raziskovalne naloge Turizem dediščina, na ogled je bila razstava turističnega podmladka < >v Trzin pod vodstvom mentorice Anemarije Šilar na temo Don-hišna imena in Kronika TD. Tudi tokrat so se izkazali člani i' članice TD (Rezka Zupančič, Iva Dolenc, Jožica Valenčak. Rn Jordanov, Maja Breznik, Franc Pavlič.Tinka Kuferšin), saj sma zbor zaključili v prijetnem vzdušju ob pokušanju dobrot in ć " kapljice. Prav tako zaslužijo priznanje in pohvalo šola, vrtec, podjetja. društva in posamezniki, ki so pomagali pri uresničitvi progr-i "I turističnega društva in s svojo dejavnostjo promovirali našo i " čino. Še posebej moramo omeniti Bernardo Zajec za obljkovaf novoletnih voščilnic, Jožico Rihter za prireditev Predstavite* trzinskih podjetnikov, Majo Breznik, lastnico gostilne Pri V betu, za kulinariko na prireditvah, Ano Pusar Jerič za neptá»* koncert v cerkvi sv. Florijana v Trzinu... Marija k iva je predstavila kar 22 vrst splat N velikonočno soboto je podjetje Sadni vrt iz Mengša na pobudo naše sokrajanke in članice Turističnega društva Ive Dolenc pripravilo degustacijo posebne vrste, ina s sadjem in zclenjavo, ki je donedavna domovala v zábojníku ob glav-nem križišču v Mengšu, je preselila svojo dejavnost v objekt, ki stoji pred mengeško bencinsko črpalko. Da bi predstavili svojo dejavnost in opozorili na prese-litev, so pred trgo- vino omenjenega dne postavili stojnico, na kateri je ga. Iva Dolenc predstavila kar 22 različnih solat, za nameček pa so na stojnici okuševalcem ponujali še šunko v testu, pirhe in kavico. Radoved-nežev je bilo hitro veliko in ob okusnih solatah ge. Dolenčeve so se marsikateremu sladokuscu in še zlasti gospodinjam cedile sline. Iva je pokazala res veliko znanja in obilo domišijije, dokazala pa je tudi, daje lahko oku-šanje najrazličnejših solat prijetna izkušnja in skoraj avantura. SLOVENIJA: "MOJA DEZELA LEPA IN GOSTOLJUDNA' -tara * idi letos tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma a . -tva okolja . -čna zveza Slovenije pod pokroviteljstvom Ministrstva za • • in prostor Republike Slovenije in Ministrstva za gospodar-« <:.-publike Slovenije tudi letos organizira tekmovanje sloven-■ il ; ujev na področju turizma in varstva okolja pod sloganom " li. ifcžela - lepa in gostoljubna." Projekt, ki je v la namen prip- ttvjj L organizacijsko, vsebinsko in rokovno načrtuje organiza-< i/vedbo tekmovanja na državnem, regijskih in lokalnih i •< i Tako kot je bilo in bo tekmovanje na državnem nivoju v «puii/jciji nosilca projekta in pokroviteljev projekta, tekmovan-' v • Cinah organizirajo turistična in druga društva, občine, pod- ! ' kn posebnih odborov. ' '-• -vanje se vključujejo vsi kraji, zdravilišča, šolc; podjetja •' J . .• organizacije tudi preko panožnih tekmovanj. • projektu uvrščajo med manjše kraje in spada v regijo 12 Ljubljana, Ig, Medvode, Dol pri Ljubljani, Domžale, Mo-htkovica, Vodice, Kamnik. Komenda in Mengeš. .. komisija bo pri oceni kraja kol pomembno upoštevala: 'slavnih urbanih elementov/ambientov/, urejenost ob-•zlićnih dejavnosti, urejenost prometnih površin in objek-" * •■»osi invarovanje naravnih elementov v naselju, ureje-: 1 '»i/i zelenih površin ter ocvetličenje, urejenost objektov " dediščine in kulturne dejavnosti, urejenost objektov tu-"X nfrastrukture, urejenost objektov komunalne infrastruk- ture, urejenost kraja za funkcionalno ovirane osebe in celotni vtis o kraju. Ocenjevanje po navednih kriterijih bo sredi junija. Pred tem mora občinski odbor za izvajanje projekta Moja deže-la - lepa in gostoljubna oce ni ti, kje smo v kraju po navedenih ele-mentih, in sprejeti kratkoročne in dolgoročne naloge. V primeru, da kraj v prvem krogu doseže primerno oceno, se uvrsti v drugi, republiški krog. Možno je tudi, da se že na začetku prijavi in tekmuje na republiškem nivoju. Verjetno je to zadnje za nas še nekoliko odmaknjeno. Ni pa od-daljeno tekmovanje od nas, prebivalcev samih, za urejeno bival-no in delovno okolje, ki lahko poteka vse leto. Začne se seveda s spomladansko čistilno akcijo. V okviru Turističnega društva bomo v maju/juniju, septembru/oktobru pogledali urejenost naših vrtov, balkonov, zunanjost hiš in poslopij, ulic... skozi objektiv. O rezultatih /tudi slikovno/jeseni v Odsevu! Računamo, da se boste tudi sami prijavili za tekmovanje /obrazec objavljamo/ Urejenosi objektov različnih dejavnosti spada po projektu v oceno urejenosti kraja, lahko pa se ta podjetja in organizacije vklju-čujo v vzporedna - panožna tekmovanja. Več o tem,kako se v Trzinu na primer kmetije, trgovine, gostilne, pošta, železnica, šola, gasilski dom ... vključuje v projekt Slovenija "Moja dežela - tepa in gostoljubna" v naslednji številki Odseva. Jožica Valenčak P'ijavnica Turistično društvo Trzin (1236 Trzin, Mengeška 9) sprejema prijave pod geslom: 'ščemo najlepše urejen vrt, balkon, okolico lokala, ... prllmek in ime.........................................naslov...................................................... Na*lv...................................................sedež............................................................... VESTIČKE IZPOD ZAROMETOV S once, dež, dan ali noč, vsakodncvni novi vládni ukrepi, kraje avtomobi-lov, mobitelov in podobne šare, zainteresiranost in nezainteresiranost krajanov, da bi se v kraju kaj naredilo, premak-nilo na bolje, vse to in še več ne ovira KUD-ovskih žarometov, da ne bi sijali še z večjo močjo. Bolj kot prihajamo v pomlad, več imamo delà. Najbolje bo, da se lepo discipliniram in grem po vrsti, da ne bo kakšnega preskakovanja idej in misli. Torej! Moje drage dame in gospodje, najprej za tište, ki si zelo močno želijo v Trzinu pravih, odrskih gledaliških představ. Konec marca je gostovala na trzinskem odru gledališka skupina TEATER BA-LANT1N s predstavo Jeana Anouilha -PLES TA TOV - v režiji našega sokrajana Silva Božića. Predstava je bila odlična - gledalcev petindvajset. Tu komentar ni potreben. Ali pač! In gremo naprej. Pred lokalom BARCA smo sedmega aprila v dopoldanskih urah organizirali PRVI otroški bolšji sejem. Vsi smo se prav lepo zabavali, posebno pa še otroci, tako da smo sklcnili, da to zagotovo ponovimo še vjesenskem času. Ni kaj! Kaj hočemo, zadeva funkcionira. Ja, med tem vmes-nim časom, ko ODSEV še ne iziđe, pa je bila za nami tudi premiéra naše ulične predstave - MEGA ATA. Res je, da ste si nekateri že ogledali našo predstavo, vendar pa so bile tojavne vaje in predpremiere. Premiero smo imeli enaindvajsetega aprila po končani čistilni akciji v popoldanskih urah, prav tako pred našim sponzorjem, lokalom BARCA. 27. aprila smo se v Volčjem Potoku ob predstavitvi občin tudi mi predstavili z našim MEGA ATOM. Med rožicami je tudi pogled na MEGA ATA prijetnejši. In hop, pa smo že v maju, moje drage dame in gospodje, in v maju pričnemo s Trzinsko pomladjo - saj se še zagotovo spominjate lanske. Kajneda! Kot se spodobi, bomo to -Trzinsko pomlad - (sedaj lahko rečemo že tradicionalno) pričeli s plesi. Torej s programom Trzinske pomladi bomo začeli, seveda, na soboto, 12.05.01, ob 10.30 uri, tokrat pred osnovno šolo, kjer bo že tudi (tradicionalni) program trzinskih športni-kov - OTROŠKA OLIMPIADA. No, nas pa verjetno ta trenutek zanima, kdo so ti prvi izvajalci Trzinske pomladi. To so: Folklorna skupina ŽKUD TINE ROŽANC -VETERANI. Prikazali nam bodo plese iz-pod Dobrče in Ratitovca, torej iz Gorenjske. Sledili jim bodo plesi iz Ribniške doline in za konec istrski plesi. Nasled-nja sobota, 19.05.01, bo v znamenju monodrame. S predstavo "MIMI JE POZITIVKA" bo pri nas gostovala dramska igralka Alenka Vidrih. Začetek predstave bo prav tako ob 10.30 uri, vendar tokrat pred lokali na Kidričevi ulici. In naj vam zaupam, kaj se bo dogaja-lo še tretjo soboto, 26.05.01. Brez dvoma bo ta ulična predstava razveselila vse generacije, kajti v Trzin prihaja CIRKUS BUFFETO. Seveda sta to že naša stara znanca Ravil in Nataša Sultanov. Tudi njuna predstava se bo pričela ob 10.30 uri, prav tako pred lokali na Kidričevi ulici. Med vsemi temi dogodki pa ne smemo po-zabiti na osrednjo občinsko proslavo, ki bo 15.05.01 ob 20 uri, na kateri bodo podelj e-vali občinska priznanja najzaslužnejšim za to leto. Že 18. maja pa bov KUD-ur . premiera našega res zagnanega po^ ka pod vodstvom, kot že veste, reži^-lc Urše Mandeljc, in sicer odrska preds- " ZVEZDICA ZASPANKA. "'" Med tem ko pišem te vrstice, sem in' lefonski klic. Na drugi strani žice je predsednica enega izmed trzinskih d; t tev. Sprašuje me, kako, na kakšen ni.. nameravamo sodelovati na Florjanov. • sejmu. Pojma nimam. Mogoče zotroí^ ulično predstavo - CIRKUS BAMBI\; ç Pogovoriti se moram z Brigito, Franc in Andrejem. Bomo viděli. Dobivamo pa tudi že prve ponudbe . delovanje na mednarodnih uličnih liških) festivalih. Na dva (festivala ses ; da) nas vabijo iz Nizozemske, za nek> sodelovanje nas želijo v Munchnu in-, ja, zelo mamljiva, vendar za nas težL uresničljiva ponudba, pa prihaja iz Mda-ke. Stroške letalskega prevoza bi mor:, kriti sami. Vendar pa, saj veste, moje fei ge dame in gospodje, kaj pravi pregoi "Kjer je volja, tam je pot." V teh aprilskih vestičkah sem se hote! i vami pogovoriti še o nekaj zelo po mené-nih stvareh, pa kot vidite, mije počav zmanjkalo prostora, tako da bo to mon počakati za naslednji mesec. V tem m. cu pa vam želim še veliko kulturnih u. : kov. Vam, moje drage dame, pa polagam r. srce: zaboga, ne obremenjujte preveč nid jih gospodov, kajti že sama pomladna W rujenost počasi ubija. Tako! Toliko sr-ai se bo v teh mesecih dogajalo v Trzinu. ài j tudi če boste hoteli, se nekaterim stvari« ne boste mogli izogniti. To je dějstvo Nič! In kot vedno tudi danes želim ti- * ki so se prebili skozi vestičke, en lep dališki pozdrav. Ne pozabite, daste kim dnem starejši in daje včasih ško.' -če kaj zamudite. Toliko v vednost. Uakla Vabimo vas na ogled otroške predstave Zvezdica Zaspanka v petek, 18. 5.2001, ob 19. uri v domačem gledališču. Otroci dramskega kro/ka iz Osnovne šole Trzin G mega ata je res mega ki mu uhajajo pod kolena, preohlapno majico in temno, volněno kapo, potisnjeno glo-boko na oči. Njegov žargon in njegovo obnašanje je najstniško in s karikiranim pos-nemanjem sodobnih mladcev pri gledalcih pogosto izzove smeh. Tudi mati s svojim blaženim nasmeškom, ko v visoki nosečnosti pred seboj potiska otroški voziček in štorklja okrog v pancer-jih, gledalcem izzvablja smeh. Družina v predstavi Mega ata karikira in smeši sodobne družine, v katerih so otroci ob starših, ki imajo »toliko« pomembnih opravil zase, praktično prepuščeni sami sebi, in v iskanju ljubezni begajo od enega Miro Štebe , kar številnih predpremierah, krst-„•dbah in ne vem kako so posamez-'. m Jstave imenovali, je teater Cizamo ' ' Lio 21. t.m., pred okrepčevalnico ' y izvede!, kot trdijo, zadnjo, in tisto premiero svoje ulične komedije ' ,ita. Nastopajoči trije, Jože Štih kot /Visita Dane Cotman kot mati in An-^anc kot mulec oz. sin, so tudi jaki; pošteno nasmejali publiko, ki seje , pred Barco. šije istega dne dopoldne blestel kot „ .,rna Jemčevi in Mengeški cesti, se predstavi pokazal kot narcisoiden jLj vase zagledan očka, mulec preki-.- >d energije in idej in srečna, v svojo -„ .-.nskost zagledana žena. S svetlika-10. ■■ \crigami okrášeni očka ošabno tišil br. .lo v zrak in Ie od časa do časa kaj v . ali se zadere, še največkrat v ang-.-..■ li. Zaverovan v svoj biceps dviguje jcJ: n mu sploh ni dosti mar za druge. GUsni igralec v predstavi je pravzaprav . saj je povsod prisoten in ves čas ..no vzklika: »Ata, ata. Bravo, ata! ■!« Prav on vnaša največ življenja in .-ha v predstavo, izvablja pa tudi - >meha že s svojo pojavo - hlačami, do drugega, skušajo pritegniti pozornost svojih vzornikov- staršev. Kljub pleh-kosti medsebojnih odnosov takšne sodobne družinice, navzven srečne in idealne združbe, jadrajo naprej skozi življenje. Člani Teatra Cizamo so spet pokazali, da znajo nasmejati publiko in prepričani smo, da bodo tudi letos s svojim teatrom uspešno nastopali na številnih uličnih predstavah po Sloveniji in tudi drugod. Predstava je namreč prirejena tako, daje njen jezik univerzalen in jo bodo razumeli tudi ljudje iz drugačnih okolij. fantje so za bejzbol Prav zdaj, koje veliko govora o ureditvi športno- rekreacijske cone, večkrat slišimo vprašanje, kakšne športe naj bi umestili v bodoče športno- rekreacijsko središče. Znano je, da so nekateri športi prav modni in da so v določenem obdobju vsi želeli teniška igrišča, zdaj se marsikje potegujejo za igrišča za golf, da o priljubljenosti konjeništva ne govorimo. Ena od športnih zvrsti, ki bi v prihodnje lahko pritegovala vse več privržencev, je lahko tudi bejzbol. Ta šport v Sloveniji še ni tako razširjen, v tujini pa je marsikje med najbolj priljubljenimi športi. Tudi v Trzinu se že pojavljajo ljubitelji tega športa. Skupina mladih fantov na travniku za vasjo vse pogosteje vadi udarce in lovljenje žogice za bejzbol. So precej zagnani, manjkajo pa jim soigralci, pa tudi opreme še nimajo takšne, kot bi bila potrebna. Mogoče bo tudi bejzbol našel svoje mesto v ŠRC? ' ed starimi Trzinci večkrat slišimo •nostalgična razmišljanja o tem, kako lepo in dobro je bilo včasih v trzin-skem gledališču, ko so še igrali »ta prave« gledališke igre in ne sodobnih eksperi-mcntiranj in drugih novotarij. Včasih je bila trzinska dvorana premajhna za vse gledalce. Posamezne igre so morali po večkrat ponoviti. Ampak takih iger ne ig-rajo več. Tega ne znajo več. V soboto, 31. marca, pa so tišti, ki hrepe-nijo po pravih odrskih predstavah, le imeli možnost, da obudijo spomine na nek-danje čase in spet vidijo klasično predstavo, kakršne so na trzinskem odru igrali v povojnem času. Res, da igralci niso bili domači, gostovali so člani gledališke skupine Balantin, ki deluje v sklopu Kultur-noprosvetnega društva Savije - Kleče, režiser paje bil naš sokrajan, znani gle-dališki igralec Silvo Božič. Če že ne zaradi igre, bi vsaj zaradi njega pričakovali boljši obisk na predstavi. Komedijo Jeana Anouilha Ples tatov pa sije v Trzinu tisto soboto ogledalo le 25 gledalcev, pa še med temi je bilo precej, skoraj polovica, Netrzincev, se pravi gostov, ki so prišli pogledat, kako igrajo njihovi sorodniki in prijatelji. Trzincem, ki smo se zbrali na predstavi, je bilo v prazni dvorani pred gosti, ki so se res potrudili, kar mučno. Kako so se počutili igralci in spremno osebje ob prazni dvorani, raje nismo spraševali. Predstavo so odigrali odlično, pravzaprav na profesionalno zelo visoki ravni. Med nasto-pajočimi je nekaj zelo dobrih igralcev, ki bi jih bili veseli tudi v profesionalnih gle-daliških skupinah. Komedijo imajo »na-študirano« inje tekla gladko, še menjava prizorišča je bila speljana tako nevsiljivo naravno, da seje zdelo samoumevno, da igralci nameščajo sceno. Ples tatov je lahkotna komedija o tatičih in dopustnikih v enem od letoviških kra-jev, kjer tatiči sanjajo o bogastvu, dopust-nice in dopustniki pa o ljubezni in živ-Ijenjskih priložnostih. Izkaže se, da so pravzaprav vsi po malem tatiči in da hkrati vsi hrepenijo po ljubezni. Pravzaprav vsi iščemo Ijubezen, a je ne znamo najti, branimo seje, a ona nas kar sama poišče. Dolgčas nam je in prazni smo, ker nam življenje beži v lovu za bogastvom. Preob-lačimo se in se prenarejamo brez haška, ker v nas ni človeške toplote. Ob tem pa krade-mo iz potrebe ali iz navade. Komedija, čeprav je na videz lahkotna, gle-dalcem zastavi in daje v premislek marsika-tero vprašanje, ki nas težijo tudi v vsakdan-jiku, hkrati paje na lica gledalcev večkrat priklicala smeh. Aplavz ob koncu predstave je bil spontan - dolg in vztrajen pa mogoče tudi zato, ker je bila dvorana tako prazna. Igralci, režiser in vsi, ki so se trudili s predstavo, so si zaslužili dosti več, kot so dobili v našem kraju. Po predstavi smo slišali mnenje, da bi bila dvorana bolje zasedena, če ne bi imeli žerjavčki ravno takrat izleta v Mežico. Že res, da bi bilo med udeleženci izleta vsaj deset, mogoče tudi 20 takih, ki bi prišli na predstavo, dvorana pa bi bila še vedno soraz-memo prazna. Kje pa so bili drugi? Ali dvorano ob prireditvah v Trzinu lahko na-polnijo samo upokojenci? Res, daje verjetno med njimi največ takih, ki pravijo, da bi želeli spet takšne predstave, kakršne so bile v Trzinu nekoč, ampak nekoč je bilo v Trzinu 700 in celo manj prebivalcev, zdaj pa nas je vsaj štirikrat več. Nekateri pravijo, da za predstavo niso vedeli. V prejšnjem Odsevu je bila predstava napovedana na treh mestih, v trzinskih trgo-vinah so dělili lističe z vabili na predstavo, po Trzinu pa so tudi razobesili plakate. Kako bi lahko še bolj temeljito obveščali publiko in ali bi to sploh imelo smisel, če bi bila udeležba takšna, kot je bila? Kaj razen veselic in mogoče športnih tekmovanj lahko še pritegne Trzince? V našem kraju se v zadnjem času dogaja res veliko stvari, ampak nekateri vseeno vztrajajo pri tem, daje pri sosedu boljše in daje Trzin zanje le spalno naselje. Takim pa doma res ni pomočil Miro Štebe zvezdica zaspanka se je zbudila "Samo v lička vas uščipnem, laske razke-štram in zdrvim preko neba, preko šime-t neba ..."je znani in največkrat ponovljer stávek otroške igrice Frana Milčinskega. Zvezdica Zaspanka, ki jo pripravljamo i Kudu Franc Kotar Trzin. Tako zdaj niso več samo obljube, ampak le še vabilo: maja ob 19. uri bo v trzinski dvorani pre-miera Zvezdice Zaspanke. Vabljeni ste vsi! Pridite! Tako kot gre šolsko leto proti koncu, gre-do tudi naše priprave, ki so trajale dobre Štiri mesece. Vaje potekajo dvakrat do trikrat tedensko, zdaj, v sklepnem obdob-ju, pajih bomo še pomnožili. Igricajefc naštudirana, manjkajo ji le še končne iz-boljšave in nekoliko tempa. Več delakc: mi imajo še kostumografinja, scenogra-finja ter predvajalca glasbe. Naj še enkrat povem, kdo so nastopajoti 15 otrok, od drugega do šestega razreda, dramskega krožka iz Trzina: Zvezdica Zaspanka - Zala Mušič, tri zvezdice - M» ja Gorenc, Blažka Sršen in Nina Mušič. komet Repatec - Anabel Černohorski, boter Mesec - Andraž Mimik, Ceferin -Sašo Štih in drugi: Tamara Klavžar, Lan Černohorski, Andrej in Jana Golob, Ev» Mioč, Lara Župan, Urban Škof in Mark. Mihalec. Za konec le še tako kot pravi pripovedc-válec:" Zdaj pa, otroci, če vas ni strah ir če se varn ne bo zavrtělo v glavi, stopite menoj gor na nebo, da si od bliže pogledamo, kaj zvezde počno." Še enkrat lep-vabljeni na otroško predstavo, Čeprav n te več otroci. Verjemite mi, da vam nel" žal. In še res je, kar je že Jože lánsko lc napisal: otroške igrice imajo večjo težo kot ostale ... Presojaje vaša. P.S.: Ne obremenjujte se z mislijo, da boste predstavo zamudili, če ste 18 .maže zasedeni. Igrico bomo v bližnji plnosti, upajmo da še v tem šolskem letu-ponovili. Urša Man.-- ■ Vabilo Otroci dramskega krožka iz Osnovn* šole Trzin, v sodelovanju s Kulturni društvom Trzin, vabijo na otroško predstavo Zvezdica Zaspanka Uprizorili jo bodo v petek, 18- 5-2 ob 19. uri v domačem gledali^"-Vabljeni vsi, od malih do starih! NOVA SEKCIJA ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN sekcija za podvodne dejavnosti I I ň ^Jportno društvo Trzin se letos lahko pohvali z novo, zanimivo sekcijo. V sklonu društva so ustanovili sekcijo za pod-odne dejavnosti. Ugotovili so namreč, da ■ v Trzinu vse več privržencev potapljan-" in drugih podvodnih dejavnosti. S lupnimi močmi sekcijo vodita Edi Fetah i Siarjana Šimenc. Edi obiskuje fakulteto za pomorstvo in promet v Portorožu, v prostem času pa najraje teče, vesla in se ukvarja z vsem, kar je povezano z morjem. Marjana pa zaključuje visoko šolo za sociálno delo, poleg omenjene šole pa študira še na visoki policijsko-varnostni šoli. Ob tem, da se rada potaplja, se ukvarja tudi z drugi-mi športi, najraje rola in obiskuje aerobiko. Oba sta obiskovala šolo potapljanja, kjer sta se seznanila s pravili potapljanja ŠPORTNO DRUŠTVO TRZIN Trzin, Mengeška c. 9 VABI NA V. TEK PETRA LEVCA fVt '«11* Športno društvo Trzin bo v soboto, 02.06.2001, ob 14.00 uri pripravilo V. TEK V SPOMIN NA PETRA LEVCA s štartom in ciljem pred OŠ Trzin. řisne prijave sprejemamo na naslov: Športno društvo Trzin, Mengeška c. 9, Trzin, ter na dan tekmovanja od 14. do 15. ure pred OŠ Trzin, Mengeška 7b. Prijavnina znaša 1.500,00 SIT, osnovnošolci štartajo brezplačno. PROGRAM TEKMOVANJA: Od 14.00 do 15.00 prijave - pred OŠ Trzin Ob 15.15 štart Ob 15.30 štart Obi 5.40 štart Obi 6.00 štart letnik: Dolžina proge: 1 "» 17.3Q DEČKI 1992 inmlajši 250m DEKLICE 1992 in mlajše MLAJŠI DEČKI 1989 do 1991 800m MLAJŠE DEKLICE 1989 do 1991 STAREJŠI DEČKI 1986 do 1988 1600m STAREJŠE DEKLICE 1986 do 1988 MLADINKÉ 1982 do 1985 5,5 km ČLANICE 1981 do 1966 MLAJŠE VETERANKE 1961 do 1965 STAREJŠE VETERANKE 1960 in starej še MLADINCÍ 1982 do 1985 11 km ČLANI 1981 do 1966 MLAJŠI VETERANI 1961 do 1965 STAREJŠI VETERANI 1960 in starejši razglasitev rezultatov tekmovanja na ploščadi pred OŠ Trzin udeleženec tekmovanja prejme majico, osvežilni napitek in malico. Prvi trije "xčeni prejmejo kolajne, najhitrejša tekmovalka na 5,5 km in tekmovalec na 11 km 4 pokal in denarne nagrade. Vabi vas SD Trzin potapljačev Slovenije ter pravili medna-rodne potapijaške organizacije. Tečaj sta tudi uspešno opravila. Potapljanje je zadrževanje člověka pod vodo. Prične se, ko se potapljač potopi in preneha dihati atmosferski zrak, konča pa, ko potapljač izplava na površino in ponovno začne z vdihavanjem zraka. Znani sta predvsem dve vrsti potapljanja, in sicer: prosto potapljanje ali potapljanje na dah, kot mu pravijo potapljači, ter potapljanje z aparatom oz. jeklenko. Pri potap-ljanju je seveda pomembna tudi oprema, ki jo sestavlja: ABC oprema (plavuti, maska...), jeklenka, regulatorji, potapljaš-ka obleka, globinometer, konzole in kompenzátor plovnosti. Zelo pomembno je, da ima vsak potapljač, ki se potaplja, s sabo partnerja zaradi boljše varnosti (potapljači temu pravijo BUDDY). Sekcija za podvodne aktivnosti za zdaj šteje 15 članov, ki se, med drugim, udele-žujejo tudi organiziranih čistilnih akcija rek, jezer in morja. Če kogarkoli zanima kaj v zvezi s potap-Ijanjem in bi se rad potapljal, naj se obrne na Edija ali Marjano in z veseljem ga bosta usmerila na uradni Potapljaški klub za opravljanje tečaja. Potapljanjeje nevařen šport, tako da brez osnovnega tečaja pač ne gre. Tanja Prelovšek Marolt J*' STRELSKA DRUŽINA TRZIN gov) tokrat ni šlo, kot in so v konkurenci 21 mesto. Kot četrti član TUDI NA LETOSNJIH DRŽAVNIH PRVENSTVIH ODLIČNE UVRSTITVE TRZINSKIH STRELCEV V ^ Dobrovniku in v Leskovou je v aprilu potěkalo že 10. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za vseh 8 kaiegorij in to v 5 strelskih disciplinai]. Střelci strelskega društva Trzin smo se tekmovanja udeležili v štirih kategorijah: • V kategoriji mlajših mladincevje na državnem prvenstvu v streljanju z zračno pištolo prvič nastopil Žiga Bobnar, učenec 7. razreda Osnovne šole Trzin, in v konkurenci 32 strelcev s 342 krogi osvojil odlično 11. mesto. Bil je drugi najmlajši udcležencc prvenstva. • V kategoriji mlajših mladinkjc v isti disciplini Spěla Mušič, dijakinja Srednje oblikovne šole, v konkurenci 14 tekmovalk osvojila odlično 4. mesto. Zadela je 340 krogov, od drugega oz. tretjega mesta sojo ločili Ic trijc krogi. Tudi za Špelo je bilo to prvo državno tekmovanje. • V kategoriji članov so v streljanju z zračno puško nastopili štitje predstav- niki našega društva. Ekipi v postavi: An drej Adlešič (578 krogov), Božo Hab-jan (571 krogov) in Uroš Zajc (554 kro V. 0TR0ŠKA OLIMPIADA, V. TIK V SPOMIN NA PETRA LEVCA IN VELIKA VRTNA VESELICA Športno društvo Trzin in Strelsko društvo Trzin prirejata V Soboto, 02.06.2001, na ploščadi OŠ Ti zin DAN ŠPORTA v Trzinu. Sportni prireditvi: > V. otroška olimpiada z začetkom ob 10.00 uri Prireditev bomo pripravili v sodelovanju z vrtcem Trzin. Na njej bodo sodelovali otroci i; vrtca Trzin in ostali predšolski otroci iz Trzina. > V. tek v spomin na Petra Levca z začetkom ob 15.00 uri (prijave od 14.00 - 15.00 ure) Vse Trzince in tekače iz ostalih slovenskih krajev vabimo, da se teka udeležite v čim večjem številu. Zabavna prireditev : > VESELICA S SREČELOVOM OB 18.00 URI IN OGLEDOM KVALIFIKACIJSKE NOGOMETNE TEKME SLOVENIJA : LUXEMBURG NA VELIKEM PLATNU S svojimi viožki bo prireditev popestril čarovnik Gregor, zabavala pa vas bosta tudi glasbena predskupina in ansambel Igor in Zlati zvoki. Sportniki in střelci vas vabimo, da se nam pridružite ! l anja PrelovSek Mr it iru« Kump (551 krogov). Med vse- menienimi tekmovalci seje med Enastopajočimi najvišje uvrstil And-. vJlešií. ki je s 578 krogi zasedel g nwsto- . Z . .tegonji članicje v streljanju z . ' puško Trzin zastopala le Irena I'eiW Sinko, ki je z odličnim rezulta- ?80 krogov zaradi slabše zadnje «mi /-a mesto zgrešila nastop v finalu " ."uko med 17 tekmovalkami uvr- .na9. mesto. v '.jčji uspeh smo střelci dosegli v j, egoriji članov v streljanju z zračno - Medtem koje ekipa v postavi M»iko Vinko (570 krogov), Miro liiibnar (539 krogov) in Franc Breč-,,, krogov) v konkurenci 12 ekip .,, Vila 7. mesto, seje njen najboljši jtV Srečko Vinko kot 2. s predtek-B) anja uvrstil v finale 8 najboljših in ru koncu osvojil 3. mesto in bronasto ki l.ijno. iila še vedno odlično 8. mesto. ■ .: >i mesecu je bilo še eno državno pria'v.i. kjer pa so se že naštetim katego-■riključile še veteranske kategorije. V t i.ř-ljani je bilo namreč izvedeno 24. bule dopisne lige v streljanju z zračen. .rnijem. To tekmovanje je organi/.i-<*» kar 12 kategorijah. poteka pa v treh delih: najprej je organiziran dopisni del, ko střelci streljajo na domačih streliščih (6 kol), temu pa sledi polfinale in nato še finale. Tudi tokrat so se naši střelci odlično izkazali, saj so osvojili dva ekipna in dva posamična naslova državnih prvakov: • V disciplini serijska puška člani je ekipa v sestavi Damijan Klopčič (373 krogov), Franc Brečko (363 krogov) in Božo Habjan (353 krogov) osvojila 2. mesto. Med posamezniki je bil najboljši Damijan Klopčič, ki je osvojil naslov državne-ga prvaka. • Državna prvakinja je postala tudi Irena Perne Šinko, v disciplini standarna zračna puška članice. Dosegla je 382 krogov. • Dva naslova državnih prvakov je osvojila tudi ekipa veteranov v postavi Andrej Perne, Franc Mušič in Franc Brečko in to v disciplini serijska zračna puška in standardna zračna pištola. Med boljšimi rezultati med veterani pa velja omeniti Andreja Perneta, ki je osvojil 2. mesto (340 krogov) v streljanju s standardno zračno puško in 3. mesto (180 krogov) s serijsko zračno puško v kategoriji veteranov nad 60 let ter 3. mesto Franca Breč-ka (361 krogov) s standardno zračno pištolo v kategoriji veteranov nad 50 let. Střelci si želimo boljših pogojev delà, saj je 5-mestno strelišče premajhno za normalno vadbo. Upamo, da se nam bodo želje ures-ničile. tako da sc bodo lahko letošnjim ude-leženccm državnih tekmovanj pridružili še drugi, predvsem iz mlajših kategorij strelcev. FB 30. APRILA SE DOBIMO PRI BRUNARICI Smučarsko društvo Trzin (SMD) bo tudi letos poskrbelo za dobro zabavo na predvečer praznika delà. Tradicionalni piknik se bo začel 30. aprila ob 18. uri pri brunarici na smučišču v Dolgi dolini. Tri ure kasneje bodo priž-gali manjši kres, obiskovalcem pa bo na voljo dovolj hrane in pijace po zmernih cenah. Zvezda večera pa bo tokrat odojek. Žive glasbe sicer ne bo, a se bo ob poskočnih ritmih iz zvočnikov vseeno dalo zavrteti. Zabava bo tudi tokrat trajala vse do jutra, ko se bo jedro veseljakov premaknilo v Trzin, kjer bodo sodelovali v tradicionalni prvomajski budnici. SMD vabi vse prebivalce naše občine in njihove prijatelje, da se prireditve udeležijo. Tudi spodaj podpisane-ga boste našli tam - pri odojku, seveda. Peter Zalokar PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN NOVICE IZ MLADINSKEGA 0DSEKA: mladinskiplaninski tabor KRNICA 200) Mladinski odsek PD Onger Train organizira letos svoj mladinski planinski tabor v Krnicl (pod Vršičem) - pod velikani Julijskih flip: škrlatico, Prisankom in Spikom. Tabor bo potěkal od 21. do 29. jUiLtja.. tena taborjenja je 24.000 SIT (dva obroka smo že pobrali - še vedno pa vam ostane možnost, da razdellte plačilo na preostala dva obroka). Prijavnice (na njej so vse potrebne informacije) so še na voljo v Oš Trzin (Drag'ica Delavec, Nancy Vake ter tajništvo OS Trzin). Na voljo je še nekaj prostih mesti Informacije: Emil (031) 5?0 533. UUBEZEN DO KOLESARJENJA JE ZELO NALEZU IVA Pri Bramarjevih, na hribu, pod katerim raste novo naselje T3, je dom družinám Dane, Pozman in Rućman, ki pa jih poleg strehe nad glavo druži tudi veliko veselje do kolesarjenja. Tukaj je tudi jedro trzinskega kolesarskega kluba Felixi, ki kot sekcija deluje v okviru smučarskega društva. Zaćetki segajo v leto 1997, ko seje v Trzin preseli! Srcčo Franlar, nekdanji tek-movalec in funkcionar v kolesarski zvezi nekdanje SFRJ. Franlar je kmalu za kolesarski šport navdušil Andreja Ručmana, ki do takrat že kakih 30 let ni scdel na kolosu. A seje hitro ponovno pri vadil na to prevozno sredstvo in dobil posnemo-valce v najmlajših - Blažu. Roku in Simonu. Navdušenje seje širilo s hitrostjo epidemije slinavke in parkljevke na Otoku in kmalu so se skupaj po okoliSkih hribih in dolinah s kolesi podili še ostali "prvoborci" - Boštjan Zajc, Simon Dane, Brane in Drago Pozman ter Tone Jenstrle. "Virus" ni obšel niti deklet, to je Šonje, Ane in Li-dije, Francka Pozman in Marta Ručman pa sta na kolesu našli drugo mladost. Ideja je takoj navdušila še Andreja Ljubcška, ki je redno kolesaril že prej inje bil tudi aktiven v športnem društvu. Felixi so našli topel dom pri sinučarjih Skupen interes je privcdel do razmišljanja o ustanovitvi rekrealivnega kluba, ideja pa seje uresničila leta 1998, ko so se kolesarski navdušenci pridružili trzinskemu športnemu društvu. Vendar pa so se zaradi nekaterih nesoglasij in občutka zapostavljenosti kmalu odločili za prestop k smučarskemu društvu, kjer je predsednik Tone Župan imel več posluha za njihove potrebe. Znotraj društva tako deluje kolesarska sekcija, ki ima trenutno 27 članov, njen predsednik paje marljivi Andrej Ljubešek. Člani kluba se imenujejo Felixi - po srečnem mačku. Stari kolesarski m\n\\\ Jtlii us.,. "maček" Frantar je s pomočjo dobrih zvez članom omogočil ugoden nakup koles ter servis v Brdu pri Kranju. Priskrbel je tudi opremo in drese ter k sodelovanju pritegnil glavna sponzorja - Hidroinženiring Ljubljana in Varstal Domžale. V okviru smučarskega društva so dobili nekaj denarja za ser-visiranje, društvo pa s sredstvi, ki jih dobiva od občine, pokriva štartnine na dirkah in nekatere druge manjše stroške. Z boljšim obveščanjem do novih članov Felixi se med sezono, ki traja od maja do oktobra, redno dobivajo dvakrat tedensko in kolesarijo po cestah na relacijah Trzin -Vodice - Gamcljne - Trzin ali Trzin - Kamnik -Radomlje - Tr/in, včasih pa si izberejo tudi kakšno drugo pot. Največ je težav s časom, saj člani med seboj zaradi drugih obveznosti těžko usklajujejo termine. Vaja je tako otežkočena, saj morajo biti skupine po kakovosti čim bolj izenačenc, da bi bil dose-žen pravi účinek. Kolesarji si želijo medse přivábili še več članov, a to ni lahko. V Trzinu je sicer še veliko Ijubiteljev kolesarst-va, vendar jih jc mnogo v drugih klubih, kjer imajo boljše pogoje za vadbo in tekmovanja. To zlasti velja za Mengeš, kjer klub uspešno deluje že več kot 10 let in ima zelo sposoben kadeř. Mnogi Trzinci tudi niso seznanjeni z dejavnostmi kolesarske sekcije v domačem okolju, zato Felixi pred začetkom sezone razmišljajo o boljšem načinu obveščanja občanov. Prvi korak v tej smeri je tudi článek, ki ga pravkar berete. V klubu tudi opažajo, da se mnogo ljudi, ki jih kolo sicer veseli, boji prevelikih naporov. Zato poudarjajo, daje strah povsem odveč, saj nikogar ne nameravajo preutrujati. Vsak novi član bo lahko po nižji ceni kupil kolo in drugo opremo, koliko bo vrtcl pedala, pa je odvisno od njega samega. Tudi na dirkah so Felixi priznana znamka Čeprav je osnovni namen trzinskih kolesar-jev koristno preživ- ljanje časa, druženje in zabava, pa tudi tekmovalni motivi niso povsem zapostavljeni. Tako se pet do sedem tekmoval-cev vsako leto udele-žujc desetih dirk za državno prvenstvo rekreativcev, kjer ob-časno dosegajo vidne uvrstitve in širijo dober glas o naši občini. Žal zacnkrat še nihčc nima licence Kolesarske zveze Slovenije, konec maja organizirati ogled slovite kolesarske dirke Giro ďltalia, saj bosta letos dve etapi potěkali tudi v Sloveniji. Želja trzinskih kolesaijev je še ureditev kolesarske steže med starim in novim delom Trzina. Ker pa je denar kronična težava, upajo, da bo občina spremenila mačehovski odnos do kolesarjev in da bodo lahko k sodelovanju přivábili tudi katero izmed mnogih podjetij iz Trzina. S tem bi žele- li vsaj pokriti stroške nastopanja na desetih dirkah za DP. Cilj Felixov je tudi, da bi vzgojili čim več mladih tekmovalcev, katerim bi dali osnovno znanje, kasneje pa jim odprli pot v uspešne slovenske klube. Kot dolgoročne sanje pa navajajo organiziranje prave dirke v Trzinu in okolici, za kar pa bo potrebno veliko delà in pa zlasti precej več denarja, kot ga imajo trenutno na voljo. Morcbitni novi člani lahko dobijo vse potrebne informacije pri predsedniku kolesarske sekcije Felixi (Smučarsko društvo Trzin) Andrejů Ljubešku na telefon 031/756-938. Peter Zalokar zato kljub morebitni uvrstitvi med pt deset ne bi dobili točk za državno pr stvo. Licenca za enega tekmovalcan.: reč slane 35.000 tolarjev, tekmovalci ;. imajo že brez tega dovolj težav s str.- i prevoza in štartnin. Za organizacijo u-dirkah skrbi Marjan Dane, ki mu okut hrbtenice onemogoča aktivno udele?' kolesa pa med tekmovanjem servisir.i Drago Pozman. Trener ekipe je seved. Frantar, ki ima bogate izkušnje, obča- 8 pa organizira tudi predavanja in semi je. Tako naj bi lani klub obiskal direk moštva Sava Kranj Franci Hvasti, ki ; žal zbolel in bo morda obljubo uresitóS letos. Ostalo znanje si Felixi pndobi--iz knjig in učbenikov ter stikov s sot. nimi dušami na tekmovanjih Pozimi na sobno kolo Člani kolesarske sekcije tudi v zim.4. " času ne počivajo. V garažnih prostonb ■ družini Dane so uredili nekakšendo --fitnes, kjer lahko naenkrat vadi do i di. Nekaj osnovnih naprav in uteži S í nesli ali naredili sami, z denamo pw smučarskega društva pa so kupili tu. zahlevnejše naprave. Prostor pravk* navljajo, da bodo dobili še primem«' višino stropa. Maja se vse začne . Člani kolesarske sekcije bodo letosr: zono odprli prvo soboto v maju z w-do Kamniške Bistrice, in vabijo vsť > čane. da se jim pridružijo. Ce bo -slabo vreme, bo izlet přeložen na n- • njo soboto. Po povratku z 28 kilom-dolge poti se bodo udeleženci zbra'I brunarici v Dolgi dolini, kjer bodoj piknikom podrobno predstavih na«- ^ letošnji sezoni. V sklopu teh poleg fipoitnodruštvo TRZIN Šahovska sekcija '«« PRIREJA ŠAHOVSKI TURNIR V POSPEŠENEM ŠAHU OB 0BČINSKEM PRAZNIKU OBČINE TRZIN , m čas: sobota, 19.maj 2001, ob 10,30 v prostorih KUD TRZIN (ob bifeju PEKOS v smeri proti Brniku). Po 5. kolu 1 ura prosto (malica) Predviden zaključek turnirja z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad ob 16,00 uri, nato ŠAHOVSKA VESELICA z živo glasbo in založenim bifejem švicarski sistem igralni tempo 15 minut/igralca Igra se po pravilih F1DA za pospešeni šah. Turnir se upošteva za slovenski rating v pospešenem šahu. 1.500 SIT, za igralce do 18. let in ženske prijavnina 1.000 SIT. V prijavnino je vključena malica in pijaca v visini 500 SI 1. Prijava na dan tekmovanja od 9,30 do 10,15 ure. Igra lahko največ 76 igralcev po vrstnem redu prijav, velja rezervacija po telefonu (041-679-513) ali e-mail: rado.zupanc@amis.net 'MilMdni sklad: Formira se iz pobranih prijavnin (95%), in sicer: Pr.v. tja: Fniave: Qmcjitve: 1.mesto 40% Najboljša ženska 5% 2. mesto 20% Najboljši mladinec (do 18 let) 5% 3. mesto 10% Najboljši veteran (nad 50 let) 5% 4.mesto 5% Najboljši domači igralec 5% ^urade se izključujejo, visina nagrad je odvisna od števila plaćanih prijavnin. Uodnik: g.Poglajen Franc, državni sodnik * - : S seboj prinesite šahovsko uro. Informacije: Vr«»,22.marec 2001 Zupanc Rado'tel O41"679"513 i fil n MENGEŠKA GODBA »OD MARELE DO FLORJAN o zelo odmevnem nastopu Mengeške godbe na lanski Mareli je bila ideja in koncept kasete in CD plošče kar na dlani. Naslov »S pesmijo v srcu« pove vse. Godba s pevci seje pokazala kot odlična kombinacija. Tako je bil lanski nastop na Mareli še večja obveza za letošnjo. Glasbeniki so pridno vadili in iskali nove skladbe ... Godba bo tudi tokrat v isti za-sedbi koi lani: pevca bosta Julija Avbelj in Ivan Hudnik. Oba ništa bila na odru samo z godbo! Ivana imajo mnogi kar za napol Mengšana. Pel je pri ansamblu Ma-rela, zdaj pa se dobro znajde tudi v kombinaciji z godbo... Med drugim je ob predstavitvi vinske kraljice zapcl En star-ček, pa tudi njegova uspešnica je bila en-kratno sprejeta pri sicer veliko dobrega vajenem mengeškem občinstvu. Godba pod vodstvom Primoža Koscaje predstavila nekaj skladb s kasete, nekaj pa je bilo novih. Pri cni od skladb so v osp-redje postavili odlične mlade tolkalce. S Čuki so se hitro dogovorili. Ker Mengeško godbo poznajo že po vsej Sloveniji, so se s Čuki lahko dogovorili za skupni instrumentalni valček godbe in Čukov - S kitaro po stari Ljubljani. Aranžmaza Mengeško marclo je napisal godbenik Vinko Sitar. Da Mengeško marelo poznajo tudi v tuji-ni, je dokazal tudi pokrovitelj LANZIN-GER HARMONIKA izjužne Tirolske, precej Ijubiteljev slovenske narodnoza-bavne glasbe pa je prišlo tudi iz Avstrije, celo zjužne Tirolske. Znano je, daje treba prijetno doživetje za ušesa in oči zaključiti ob plesu, dobri pijaci in jedaći ... Že tradicionalno pride na prireditev tudi nekaj skupin iz Primorske, Gorenjske, Ljubljane pa tudi iz Štajerske. Ves izkupi-ček prireditve in »nabiralne akcije« ob njej je namenjen delovanju Mengeške godbe. Včasih so rekli, daje godba iz Mengša slavna, sedanja generacija pa se trudi, da bi temu res bilo tako. Mengeška godba in Čuki Prireditelji Mengeške marele že tretje leto zapored tudi »obujajo stare ansamble«. Tokrat so ansambel, ki bi ga bilo treba obu-diti, našli kar v Mengšu. Gre za veterane mengeške godbe, nekdanje člane godbe, ki so se razšli iz najrazličnejših razlogov -nekaj je bilo razhajanj med sami člani, nekateri posamezniki so bili veliko zdoma, včasih so vmes posegle žene, nekaj je bilo bolezni, predvsem pa večina tarna nad preveč obveznostmi na delovnem mestu. Ideja o ponovni povezavi nekdanjih članov godbe seje porodila ob koncu lanske Marele, kot pogoj za igranje v tej skupini pa so postavili starost 50 let. Skupina zdaj šteje približno 25 članov, med njimi pa so tudi trije kapel-niki. Že od oktobra pridno vadijo pod vodstvom Vinka Sitarja. Na vajah in po njej je obilo smeha. Res so ta pravi »stari mački«. Posameznikov ne bi omenjali, saj so vsi enako pomembni, treba pa je le reči, da so iz naftalina potegnili tudi zelo zanimivo zasedbo nekdaj zelo znanih Dobrih znan-cev. Po trideset letih sta spet zapela prva pevca ansambla Marjan Roblek in Jože Kovač. Tudi instrumentalisti so že ugledni glasbeniki: Muženič, Lužar, Semeja, Per. Šumijo gozdovi domaći! Tuji gostjeso že drugo leto tudi iz Hrvaške -natančneje iz hrvaškega Zagorja: Dečki iz bregov. Morda je to sprentenjena usmeritev pri gostih: z Avstrije na Hrvaško in morda tudi na Madžarsko ... Zasedba »mengeških« ansamblov (tistih, ki imajo v svojih vrstah godbenika) je tradicionalna, toda vedno je kaj novega - tako v repertoarju kot v zasedbi. Tokrat je to, na žalost, pa čeprav sta tudi nova nadomestna člana Mengšana, v ansamblu Nagelj. Dose-danjima članoma želimo obilo zdravja in čimprejšnjo vrnitev na oder, vsaj na 18. Marclo, če ne prej! Železno jedro nastopajočih tudi tokrat predstavljajo: Alpski kvintet, Stoparji, Nagelj in ansambel Borisa Razpot-nika, nov ansambel na Mareli pa je Slamnik. Eni so kaseto izdali pred kratkim, drugi pa so še v studijih. Vsi dobro vedo, daje treba v desetih minutah izbrati prave »komade« in si z odlično interpretacijo pridobiti naklonjenost ob-činstva. Prireditev je že tako dolga skoraj tri ure, je pa tudi res, da poznamo še nekaj ansamblov, v katerih nastopajo Mengšani. Posnetek zadnje Marele so poslušalci lahko poslušali tudi na 1. programu Radia Slovenije. Poleg Radia Slovenije sta prireditev snemala še kamniški Impulz za slovenski kabelski sistem in TV3 (in to kar za tri oddaje). Vinska kraljica + Podokničar + Janez Dolinar -» Pod Mengeško marelo Povezovajca prireditve sta bila Nataša Bončina Žgavec in Janez Dolinar. Zapi jetno razpoloženje sta poskrbela že star. znanca na Mareli: Podokničar z Ivico (*. tir. Prireditelji se s Podokničarjem - Fm cem Pestotnikom, kot scenaristom inči,. vekom, zelo dobro ujamejo, kot kaže odziv zelo zahtevnega, a hkrati še kake hvaležnega občinstva, pa tudi on svojo zahtevno nalogo zelo dobro opravlja. Ob posredovanju podjetja Vivat iz Men., ša in g. Jenčiča je Marelo obiskala tudi slovenska vinska kraljica. Clani godbe so imeli pred kratkim obćn zbor in vodstvo še naprej ostaja isto D. je več kot dovolj za vse. Vaje so zdaj uh rane predvsem na pripravo poletnih pr. -menadnih koncertov, na gostovanja m tudi na televizijska snemanja. Že zdaj ji znano, da gre godba v juniju na Korošk in za pet dni v Francijo, verjetno pa tud Švico. Sicer pajejunij že kar dobro za-, den. Trzinci bi radi, da po tradiciji prii C mengeški godbeniki na Florjanovo ned. jo. Še zlasti starejši godbeniki so z vesi jem pozdravili obuditev tega praznova." Trzinski gasilci so bili med prvimi vS! veniji, ki so oživili to tradicionalno pri'-ditev. Tudi za godbo je bilo takrat to o. ■ izziv, saj so imeli tudi težave z notami-Ocenjujejo, da so imeli mengeški godh niki prvi v Sloveniji, prav zaradi »Flor na«, posebne notne knjižice s cerkveiw vsebino in mašami. Še zlasti v prijetm" spominu pa godbenikom ostajajo neks:-zaključki teh prireditev. Pravijo, da se ■ gasilci zelo dobro poberejo in da gred>' roko v roki. V Mengšu imajo celo skuf": dom in skupno življenje se vsem dobr. obnese. Sicer pa godbeniki razmišljajo, da bi <-ko izvedli še kakšno akcijo. Pravijo, i-' ■■ vedno za stvar. Konec koncev smo bii Trzinci in Mengšani včasih v isti fa"-občini in še kaj bi se našlo ... Za Mengeško godbo Lado K iz trzinske črne kronike , 3 2001 * na že ne boš več vozil po industrijski ..■Evo, razbijemo ti vetrobransko stek-' pa tud' žmigal ne boš več!« Lj približno je najbrž potěkal pogovor ' j^j storilci, ki so se spravili nad ba-" Znamke Caterpilar podjetja SCT na r .bj55u V IOC. Nazadnje je bilo za oko-' . ,000 SIT gmotne škode. !, 3.2001 .-■omlad je pa od muh! Em se spravlja-•ad bagre, drugi pa nad stanovanjska i. Še pred »policijsko uro« je občan-ulice Pod hribom zaprosila za inter-..•cijo policistov, ker j i je skupina mla-jtnikov trkala na vrata in jo nadlego-uii »pametnjakovići« so se seveda ali, preden so jih dobili po riti. ,-jj pred polnočjo istega dne je občan iz Domžal prijavil, da so bili njegov • in še dva prijatelja pretepeni pred kul-lim domom v Trzinu. Policisti so z ranjeni obvestil ugotovili, da sta bila -ilneža doma z Vira, vsi udeleženi pa idoletni. 18.3.2001 jdi nespodobnega vedenja gospoda A. ■ iz Trzina, ki je preveč popil, so ob :0 uri iz bifeja Repek poklicali na polti. Le kako seje obnašal, kaj se skriva za besedo »nespodobno«? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše:«...ki mu manjka spodobnosti, dostojnosti.« Kaj vam je pov-zročilo bolečino, ki vas je oropala dostojnosti, gospod A.M.? 22. 3. 2000 Naslednja zgodba mije pa še kako znana. Tukaj je někdo stopil na moj žulj. Izpred OŠ so v dopoldanskem času ukradli moško kolo znamke Scott rumene in temno modre barvě. Kolo je bilo zaklenjeno s črno klju-čavnico na ključ. Tudi mojemu bratu so na istem městu ukradli Scotta. Lastnoročno navijem ušesa tistemu, ki krade bicikle! Tatvine se nadaljujejo. Ob 17:35 uri je V.l. iz Zagorja prijavil, da mu je bil v času od 13. 3. 2001 do sredine naslednjega dne iz odklenjenega avta, parkiranega pred beto-narno, ukraden kovček, v katerem je imel električno udarno kladivo znamke Wacker EHB z dvěma svedroma. 23. 3. 2001 V trgovino Flis se ne splača vlamljati. Škoda mišic! Někdo seje trudil ponoči, pa mu ni uspelo. Vrata so dodatno ojačana. He he he he, pa smo ga! 28. 3. 2001 Tale Wacker firma je pa popularna! Iz podjetja Žurbi team so prijavili tatvino delov- nega stroja Wacker, ki je bil ukraden ponoči na gradbišču za bencinskim servisom. Vrednost stroja znaša 1.079.000 SÍT. 31.3.2001 Mašinca punce, čuvajte torbice! Zopet se je NN storilec prikradel v pisarno. Tokrat v trgovini Baloh. Iz torbice je vzel denarnico z dokumenti, bančnimi karticami in 20.000 SIT gotovine. 4. 4. 2001 Zjutraj so prijavili, daje bilo vlomljeno v delovni kontejner na gradbišču GP Gorica. NN storilec je na vzvod nasilno odprl vrata in odnesel: 3 kotne brusilke, 4 električne vrtalke, 3 motorne žage, 2 udarni kladivi znamke Bosch in dve znamke Hil-ti, 25 metrski el. kabelski podaljšek ter še nekaj drobnih predmetov. Oškodovani so za 1.000.000 SIT. 6. 4. 2001 Le kdo seje navadil hoditi po pisarnah in krasti iz torbic? Tudi v podjetju Erfa d.o.o. seje někdo vtihotapil v garderobo v prit-ličju in iz denarnice, ki je bila v torbici, vzel 20.000 SÍT. 10.4.2001 Ma kje so faloti? Me prav jezijo danes! Se eno kolo so ukradi izpred OŠ. Je gorsko, vijolične barve, znamke Dakota. VMOÔA ŠTRÁN km m m mmmm w mmm v msmmm® mmm Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pnpravljajo kako zanimivo -Alitev, da nas o lem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt. zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.st. 7213-529) • '.ličiteTanjo in z.a vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci! ____ 11 (12.) 05. Prvomajski piknik s kresom pri brunarici v Dolgi dolini Prvomajska budnica Florjanov sejem Gasilska parada na Florjanovo nedeljo Dan odprtih vrat Medobčinska gasilska reševalna vaja 12.05. 10.30 Občina Trzin in KUD Franc Kotar Trzinska pomlad (folklorna skupina Tine Rožanc) pred lokali na Trzin 30.04. Smučarsko društvo 01.05. Gasilsko društvo ' in 06. 05. Turistično društvo Trzin 06.05. Gasilsko društvo 11-05. 16.00 Osnovna šola Trzin Gasilsko društvo 13.05. Župnija Trzin Kidričevi ulici Prvo sv. obhájilo 15.05. 20.00 Občina Trzin in KUD Franc Kotar Osrednja občinska proslava ob trzinskem občinskem prazniku Trzin 23. do 25. 05 26.05 maj maj 18.05. Zvcza borcev NOV Trzin 18.05. 19.00 KUD Franc Kotar Trzin 19.05 10.30 Športno društvo Trzin - šahovska sekcija 19.05. Športno društvo Trzin 19.05. Občina Trzin in KUD Franc Kotar Trzin 23.05. 19.00 Društvo prijateljev mladine Strelsko društvo Trzin Občina Trzin in KUD Franc Kotar Trzin Planinsko društvo Onger Trzin Planinsko društvo Onger Trzin -Mladinski odsek 02.06. 10.00 Športno društvo Trzin in Strelsko društvo Trzin srečanje borcev NOV Trzin Premiera otroške igrice Zvezdica Zaspanka Šahovski turnir v pospešenem šahu turnir v malem nogometu (igrišče ob OŠ Trzin) nastop dramske igralke Alenke Vidrih z monodramo "Mirnije pozitivka" v sklopu prireditev Trzinska pomlad (pred lokali na Kidričcvi cesti) okrogla miza v OŠ Trzin na temo droge - gost socialni pedagog Ljubo Raičevič strelski turnir odprtih vrat (strelišče ŠD Trzin) Predstava Cirkusa Buffeto v sklopu prireditev Trzinska pomlad (ploščad pred lokali na Kidričevi cesti) Planinski izlet na Radensko polje Izlet na Blegoš Izlet Orglice - Kamniška Bistrica dan športa v Trzinu (V. Otroška olimpiada, V. Tek v spomin na Petra Levca, velika vuna veselica z ogledom kvalifikacijske nogometne tekme SLOVENIJA:LUXEMBURG) 03.06 Turistično društvo Trzin Pohod ob mejah občine Trzin maj Občina Trzin Obisk predsiavnikov občine Sveti Jurij ob Ščavnici maj OŠ Trzin in DPM Trzin Zaključna prireditev tekmovanja za bralno značko 23.06. Gasilsko društvo Tekmovanje v gasilskem vodném nogometu 29.06. Gasilsko društvo Svečana akademija ob 95-letnici Gasilskega društva 30.06. Gasilsko društvo Gasilska parada in veselica junij Društvo upokojencev Žerjavčki dvodnevni izlet v tujino (prijave že sprejemajo) G»"" Društvo upokojencev Žerjavčki Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in nećlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje v gosti.šče Bor pri Mercatorju v novem Tronu Žerjavčki so začeli s pevskimi vajami. Kdor se jim želi pridružili prijave zbira ga. Lučka Župan ÍW Strelsko društvo Trzin Strelsko društvo vabi vse ljubitelje sirelskega športa vsak dan od 18. do 20. ure na strelišče. Gš^ Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek MO PD Onger Trzin vabi osnovnošolce, dijake in studente, da se jim pridmžijo. Planinski krožek na OŠ Trzin jc vsako sredo ob 15. uri v uči lnici zemljepisa, dijaki in studenti pa se srečajo vsak drugi četrtek v mesecu v društveni hišici. Ï3T Športno društvo Trzin - Šahovska sekcija LJUBITELJE ŠAHA vabimo VSAK PONEDELJEK ob 19.00 uri na srečanja šahistov v STARI ŠOLI Trzin. Informacije: 041 67+ 513 (Rado) ali 041 703-555 (Savo) Ï3f Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo obvešča člane in vse, ki še niso člani, da imajo vsak prvi četrtek v mesecu ob 18. v prostorih stare OS Trzin, Mengeška 22. Vse veterane vojne za Slovenijo vabijo, da naj se jim pridružijo. i sreč. :aiiji svetlobe in bav pri izviru Gvajšek vode čiste in pitne tOdi zanameem IçûiHp/uiUka Derčeva BI je v trgovini z modno konfekcijo "NAOMI", Kidričeva 12, 1236 Trzin (pri Pizzeriji in špagetariji Da Mattia, trgovini Flis in nasproti mesnice Arvaj oz. papirnice Čačke] odprla zbiralnico za čišćenje, pranje in konfekcijska popravila. Z dolgoletno tradicijo vam nudimo hitre in kakovostne usluge za: kemično čišćenje vseh tekstilnih izdelkov inpregnacijo SCOTCHGARD za vsa vrhnja in športna oblačila pranje in likanje posteljnine, zaves . « globinsko čišćenje lamelnih zaves globinsko čioćenje vseh vrst in velikosti preprog čišćenje usnjenih izdelkov • vsa konfekcijska popravila Trgovina Naomi je odprta od ponedeljka do petka od 12.00 do 19.00 ure Ob sobotah od 09.00 do 13.00 ure •Tel" št. NAOMI ÔÎ 724 15 11 • Se priporočamo! VRTNARSTVO GAŠPERLIN Proizvodnja in trgovina Moste pri Komendi 99, Tel.: 01/8341-471 Fax: 01/8341-692 Vrtnarstvo Gašperlin svetuje: U cvetoča korita je potrebno: . -ar-.jzevanje korit, • jD'-a dobrega substrata, • a*ra zdravih sadik, primernih legam • y .ycraočamo dodajanje počasi topnega gnojila, ■ za zadrževanje vlage na sončnih legah dodajanje Agrogela • patate izkušnje in prisluhnile nasvetu vrtnarjev 'ta .030 željo Vam korita nasadimo mi. POlC Frančiška Pire Stara pot 2 61234 Mengeš tel.:/fax: 01/ 7237- 18 Podjetje za inženiring, svetovanje in nadzor, Trzin, Kidričeva 14/d, te I./fax: 01/ 72 19 980, 72 19 985 GSM: 041/ 614-649. Vsem bralcem Odseva in našim kupem čestitamo za 1. maj, praznik deia, občanom Trzina pa še za 15. maj, praznik Občine Trzin. —orto (Sana Prodaja in »rvii rehobilitocijikiH pripomočkov Pod gozdom IO. I23Ď Tizin Tel. 724 80 30, 72J 86 3I lo. 72a 80 33 OBČANOM TRZINA ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK, 15 MAJ! Čistilni servis Primož Zorec s.p. Depala vas 5. Domžale Tel.: 01/ 72 41 657. 041/ 695 339. 01/ 72 42 489 čistimo: • vse vrste oblačil, tudi usnie • vse vrste preprog • vse vrste zaves lludi lamelne zavese) • tapisone in tople pode 1er marmor Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih ćistilm servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkirišćem Odprto imamo vsak dan od 7h do I9h, ob sobotah od 8h do 13h. Čistilni servis Zorec. Poskušamo vam s svojimi Odprto vsak delo vnik od 8.-19. ure. ob sobotah do 13. ure. Razkuževanje korit je potrebno, ker pranje korit ne uniči »eh bakterij, virusov ... „■po.-acute VIRKON S. 50 gramov VIRKONA S raztopite v litru Gobo namočite v razstopino in premažite korita. Sadite ar*o w se korita osušijo, brez splakovanja. Utxra substrata: O-ogel znak z napisom RHP na vreći. Evropski slandard za •a- ..ostni substrat. Uporabaljajte substrate z dodatkom gline, te? Dolje uravnavajo vlago, manj izgubljajo gnojila. Priporoćamo "^SUBSTRAT... Pravilno gnojenje krepi rastlino in povečuje odpornost. Zaio p-'iporočamo počasi topna gnojila. kot sta PLANTEK in D6U0KGT. 300 gramov gnojila pomešamo med 70 litrov j"SW$a pred nasaditvijo. Tako bo rastlina preskrbljena z gnojili : meseca od presajanja, nato dognojujemo s tekočimi ali »*»!opnimi gnojili.