Za zadovoljevanje večine skupnostnlh potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. Ciril A. Žebot -mir-T-n rrrmnrrTTTmft,*m»mi.ih.iii in..................... Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočcga pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi > izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan hi vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno ln demokratično uveljavljanje. Ciril A. Žebot LETNIK XXIII. — VOLUME XXIII. JUNIJ—JULIJ 1972. Published monthly by : Sloven ian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 6 & 7 — NUMBER 6 4 7 kako DOLGO še... i Znan je slovenski pregovor: ' "Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti". V človeški naravi j a že tako, da le tisti pravdo dobi, kdor se zanjo poteguje. Slovenski pregovor pa pravi: "Brez inuje se še čevelj ne obu-je"... Je res tako! Slovenci smo že po naravi bolj mehkega značaja. Ni nam prirojeno, da bi demonstrirali, razgrajali, kaj odločilo zahtevali. Smo pač taki, kakor so bili naši predniki, ko so morali priti v graščino, da je ubogi tlačan že pred gradom vzel klobuk pod pazduho in ponižno pozdravljal valpta, ki ga je pretepel in trepetal, ko je smel stopili pred "gandljivega gospoda".... To nam je ostalo kljub pridobljeni svobodi po letu 1918. Je takrat res vzplam-telo in zagorelo, toda do potrebne odločnosti ni prišlo. Nasprotno, pokazala se je spet mehka slovenska narava v letih 1918 in vse do danes. Med seboj ko nas nihče ne sliši tam smo glasni, da, toda javno, glasno, če treba tudi s stisnjeno pestjo udariti po mizi, tega pa Slovenec ni bil sposeben in še ni sposeben tudi danes, ne doma, ne v tujini. Bodimo odkriti: moramo zaropotati, če treba tudi glasno protestirati in se biti za svoje pravice, ki so nam dane po naravnem in božjem pravu. Slovenci smo, Slovenci hočemo ostati, pa naj tisti, ki bi nas radi zgnetli v neko brezoblično, breznarodmo maso ali pa .nasilno poaagležili^ še- tako kričijo, to moramo odločno povedati in svoje pravice tudi zahtevati. V. šolah, v cerkvi! Ne-dolgo tega, je bil manjšinski seminar v Chicagu. Slovenski zastopnici sta strmeli, ko sta videli, kako druge narodnosti nastopajo v obrambo svojih pravic. Ne dajo se kar tako nasilno vtopiti v "topilnem loncu". Hočejo ohraniti to, kar so: Slovaki, Cehi, Poljaki, Hrvati, Ukrajinci, Litvanci, Meksikanci.. Vse narodnosti imajo svoje šolstvo. Da, celo v farnih šolah se otroci dve uri tedensko učijo v svojem, t.j. materinskem jeziku. Nosilci tega odločno narodnega pokreta so duhovniki, sestre in ostali katoliški lajiki. Meksikanci n. pr. so zelo glasni v. U.S.A. Kaj vse zahtevajo: Da mora policaj znati njihov jezik, da morajo biti sorazmerno zastopani pri policiji itd. Ker so glasni, nekaj bodo le dosegli. Učiti se moramo tudi mi pri drugih narodnostih. Priznati, kar imajo dobrega, zlasti si vzeti za zgled ljubezen do njihovega jezika, kulture itd. Bati se moramo, da bo prenehalo slovenstvo mnogo preje, kot bi bilo želeti. 'Kdo bo nosil krivdo? Nekaj tisti, po katerih žilah se pretaka slovenska kri, pa tega več nočejo priznati. Mnogo krivde pa bo tudi na strani takozvanih "novih". Ali se res moramo dali poangležiti že v prvem pokolenju? Zakaj se po mnogih domovih več ne go-veri slovenski? Zakaj ni več v premnogih slovenskih družinah slovenskih knjig in časopisov. Zakaj opuščamo lepe sletvenske kor pa k slovenski? Zakaj ne več na slovenske prireditve? akaj opuščamo lepe slovenske običaje ob rojstvu, poroki, za Veliko noč in za Božič? Ali res se hočemo po sili vključiti v nekaj kar ni naše, ne miselno, ne kulturno. Marsikaj se da še poživiti., če bi le bila volja zato Ali ne zaboli Slovenca, ko bere poročila iz Brigeporta, kjer slovenski duhovnik odpravlja načrtno v cerkvi vse, kar je slovenskega? Ali, da imajo v Jolietu, 111. kjer je mnogo več Slovencev kot n, .pr. v CM- AT THE TURNING POINT V banketski dvomili Torontskega hotela 'Skylirse" je za otvoritev in zaključek "Heri-i j.e Ontario", 2, 3. in 4. junija nastopil me- šani (vse mogoče narodnosti) otroški zbor v narodnih nošah in zapel večnarodni venček pesmi, zeli so obilico aplavza. (Foto. J. Kreilis) The Canadian Delegation participated ln the N.kiO councit Meeting in Bonn. Seen here at the Council table are the Honourable Mite lic II Sharp, Secretary of State for Ex-ten al Affairs vvith the Canadlan Ambassador to NATO, Ros s Campbell. For the second time in 15 years the NATO Ministerial Meeting was held in Bonn. Minister of Foreign Affairs cagu, le eno, kvečjemu dve slovenski maši na mesec pa pridigo še angleško.... Marsikje bo trebalo med Slovenci v tem pogledu mnogo več povezanosti, dogovora in odločnosti, da se pove merojJajnim: Ni__ lips še konec. Slovenci smo in kot taki zahtevamo svoje narodnostne pravice. Bomo li uspeli? Bomo, če bo volja za to in se bodo našli možje in žene, ki bodo odločno nastopili. Predvsem pa in to posebej naglasim: Slovenščino nazaj v slovenske družine. O, saj otroci radi govorijo slovenski, če se stariši z njimi lepo po slovenski pogovarjajo. Mnogo lepih slučajev sem našel med našimi mladci, ki lepo govorijo slovenski, pa so prvaki v angleških šolah. Na družini dom stoji in pade, tudi vera in slovenstvo. Hočemo svojo narodno svobodno slovensko državo. Glasnik tega gibanja je naše glasilo "Slovenska Država". Bodimo v svobodnem svetu glasnike te velike ideje. Bodimo pa tudi glasniki živega, . krepkega slovenstva v tujini, na katerem koncu zemeljske oble že smo. Kakor je "Slovenska Država" glasnik te ideje, tako pa mora biti glasnik za enakopravnost in upoštevanje Slovencev tudi v tujini. Slovenci so mnogo doprinesli k ameriški kulturi, pomislimo samo na svetniškega škofa in misijonajra, Slovenca Friderika Barago, na drage slovenske pionirje. Čemu torej malodušnost v borbi za ohranitev slovenstva? V strnjenih vrstah, s pono- j som ob vsaki dani priliki pokažimo, da nas ni sram prižnati svoje narodnosti. Zahtevajmo! vedno, da nas spoštujejo tudi; drugi. Če ne vedo nič o Slovencih, pa jim to povejmo. Kakor smo se morali mi marsikaj v tujini naučiti, tako se naj tudi druge narodnosti pouče, da na svetu žive Slovenci, da imajo from 15 countries arrived in ries on the siibject of this kev Bonn to conduct the customary disarmament issue. revievv of the internatiola scene. There vvas some hope that The Canadian delegation, Moscovv will novv be willing to headed by the Honourable Mit- undertake some exploratory chell Sharp, Secretary of State talks in the fall. for External Affairs, met again i in a tvvo days session vvith dele-gations of other NATO countries: Belgium, Denmark, France, West-Germany, Greece, Iceland, Italy, Luxemburg, Ilie Nether-lands, Norvvay, Portugal Turkey, the United Kigdorn and the Um-. ted States. But the stage of 1972 in Bon * was quite different from that atmosphere of cautious opti-of 1957. This time,' there was an mism, hope and expectation. A series of recent internationai events contributed alreadv to the release of tension in Europe: the ratification of the treaties betvveen the Fenral Republic o? Germany on the one hand an* the USSR and Poland on the other hand, the signature of the Big Four on agreement abouT Ber"n, President Nixon's visit to Moscow. There vvas alsu one specific is-1 sue vvfiere Canadas stand vvas made, besides matters related to Canadas interesi in European and m!Hrn;>tn»-*J. securitv. Honourable Mitchell Shaip, in his speech to the NATO Council, again put forvvard an idea of NATO' obligations in vvorking towards accoinplishing freer movement of people and ideas. The composition of the Canadian population and the under-standing that this country has for people of different origin, vvas reflected in this prosenta-tion made at the internationai forum. This is \vhy the last meeting vvas expected to be crucial one. Two issues dominated the Ministerial Meeting: —preparations for a Conferen-ce on Securitv and Co-operation in Europe, and —Mutual and Balanced Foree Reductions in Europe. Canada's position in respect to both issues vvas made verv clear. Canada supported the concept of European Conference on Se-curity and Co-operation, urged that multilateral preparatorv' talks shoul be undertaken vvith-out unnecessarv delay -md cau-tioned tliat the conference re-quired step-by-step preparation. There vvas some indication that serious preparatorv talks could already start in Helsinki this fall. Such conference vvould pro-bably include 15 NATO and In the ' final communique 15 Ministers reaffirmed NATO's purpose as to preservation o) freedom and securitv of ali its members. But also emphasized vvith equal strength the solida-1 rity of Alliance in respect to the relaxation of tension, to allied < countries seeking improved re-lations vvith the countries of Eastern Europe, aiming at a just and durable peace in Eu-| rope. The final communique further vvelcomed and noted vvith satis-faction ali events leading to re-laxation of tension in Europe and in vievv of these favourable developments NATO countries conversations concemed vvith agreed to enter into multilateral preparations for a Conference on Security and Co-operation in Europe. The Ministers also proposed that multilateral exploration on Mutual and Balanced Force Reductions be undertaken as soon as practicable. The Honourable Mitchell; Sharp said in his press inter-, vievv prior to the NATO meeting, "we are not looking for nevvs \ headlines, vve are looking for ; progress vvill be made. E. M. Na banketu zvečer 2. junija je govoril ontarijski premier g. W. Daviš, Q.C. (Foto: J. Kreilis) Dne 3. junija je bil glavni go- "Heritage Ontario" je orga- voniik nekdanji minister za nlziral in vodil ontarijski "Soli- vzgojo in sedanji — pokrajinski citor General" —g. .1. Varemko, tajnik g. R. Weleh, Q.C. (Foto: Q.C. (Foto: J. Kreilis). J. Kreilis )k 175. OBLETNICA BARAGOVEGA ROJSTVA ' Priobdujemo še nekaj "Baragovih" neobjavljenih slik seven Warsavv Pact delegations svojo zgodovino, svojo kulturo; Plus thos from Finland. Svveden, in da žive na prostoru, ki je! Austria, Yugoslavia, Albania, mejnik med tremi narodnostmi, | sPain> Svvitzerland, Ireland,1 da so preživljali težke čase od Cvprus, Malta, Lichtenstein and, smrti dr Lambert turških vpadov, vse do nacistič- Vatican. nega, fašističnega in komunistič-1 0n the siibject of Mutual and | nega nasilja in da so v vseh teh Balanced Force Reductions in tegobah ostali zvesti Bogu, do-j EuroPe. Canada suggested to imovini Sloveniji — in materini i undertake paralelly to the steps besedi. tor the Security Conference a Če bomo to storili in to de-' "=ro'L,P approach" as an alterna-lali načrtno, bomo uspeli! Bog tive rnethod on starting the ini-pomagaj! j tia] discussion vvith the Soviet Mirko Geratič • Union and Warsa\v Pact count- Za 30. obletnico mučeniške Ehrlidli je I umrl v Ljubljani dr. Maks Wraber, mednarodno priznani fitosociOlog. • V krogu svoje družine in prijateljev je praznoval na bin-koštni pondeljek srečanje z Ab-rahomom dipl. inž Stane Vrečar, ki je zaposlen v tovarni za umetna gnojila v Linzu na Donavi, Mala vas—rojstna hiša slovenskega Mala vas pri Dobrniču * Hiša, kjer je zagledal luč sveta Friderik Baraga. Z nekaj nebistvenimi spremembami kaže poslopje lice nekdanjih dni. Sedanji lastnik g. Lah, živeč v Clevelandu, je Baragovemu odboru v Ljubljani dovolil, da Frideriko-vo rojstno sobo (1. nadstropje proti zahodu; na naši levi) zaščitijo, opremijo in odpro javnosti. Soba bo slovesno odprla letos za 29. junij — rojstni dan škofa Barage. Istega dne — 29. junija 1797 —je bil Friderik krščen v župnijski cerkvi sv. Jurija v Dobrniču. Krstni kamen,., pred katerim je misijonar Baraga vedno rad in dolgo molil, ko se je iz Amerike vračal v domovino, so ohranili do sedanjih dni in ga čuvajo kol dragoceno relikvijo v tamkajšnji cerkvi. Mala vas, Dobrnič, Trebnje — Baragova najdražja domovuia — nudi torej obiskovalcem marsikaj zanimivega. .Domovina, se bo spomnila pomembnega jubileja; slove-nosti bodo v krajih in cerkvah, ki so v zvezi z naših svetniškim kandidatom. V Dobmiču bo v četrtek 29. junija ob pol petih popoldne slovesnost, ki jo bo vodil ljubljanski pomožni škof dr. S. Lenič... V Dobrniču bodo jubilej ponovno slavili v nedeljo | V> 'lilija ofc L .t^ooLiiiu. isiionar a. Dobrnič—župnijska cerkev. slovenska DRŽAVA »0> A FREE SLOVENIA Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy Advertising 1 column x 1" $2.80 Published monthly by Slovenian National Federation' of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4. Member of C.E.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi ..Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva nazlranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Toronto • Priprave za "Ljubljana" paviljon so v polnem teku. Zainteresirani rojaki žrtvujejo večerne ure s pripravami in krašen-jem. Upamo, da bo predstavitev Slovencev tudi letos častna, čeprav se nahaja vodja "Nagelja" na potovanju v Sloveniji. Vsem Slovencem in Slovenkam svetujemo, da si nabanjo potni list" za '^karavan" že v predprodaji priditi, obiščite slovenski paviljon in — podajte se tudi na "mednarodno potovanjo" po svetu. Obiščite čim več paviljonov! Na veselo svidenje v paviljon "Ljubljana". • Obe slovenski šoli sta zaključili svoje šolsko leto. • Slovenska letovišča so v polnem teku letovanja, izletov in piknikov. Svež in čist zrak nedeljo za nedeljo privablja številne Slovence v prosto naravo. Chicago • Prvo sveto obhajilo otrok farne šole je bilo na prvo majni-ško nedeljo. 'Lepo je bilo! Sestre so krasno okrasile oltarje. Nekatere fare so že opustile slovesnosti prvega sv. obhajila. Naš župnik, p. Tomaž pa pravi: ' Sporočila z Ministerstva za prevozništvo in obveščanje Spremembe v tarifah za Uporabo visokih mostov (Skyway toll charges) in tarifah za vozila in šoferske izkaznice Ontarijska vlada je razglasila izpremembe, ki stopajo v veljavo za zaračunavanje uporabe visokih mostov: Garden City in Burlington Skiyways ter nove cene za vozila in šoferske izkaznice kakor tudi sorodne upravne uslužnosti. Upravne izpremembe, ki zar devajo ta področja so dobila sedaj potrebno odobritev in so naslednje: Cena za uporabo visokih mostov Cena za (non-commuter) ne stalna potniška vozila se zvišta za lOc do 25c za eno vožnjo, za (commuter) stalna vozila pa se zviša cena za 5c na lOc za eno vožnjo. Cena za avtomobile s priklopniki in tovornjaki z dvojno osjo se zvilša od c25 na c45 za nestalne prevoze in od clO na c20 za stale prevoze. Nestalno prevozniški tovornjaki s tremi ali več osmi bodo morala plačati po novem c75 nameso dosedanjih c45 in za stalne prevoze istih bo zvišana cena od cl5 na c30 za enkratno vožjo. Vlada misli, da so ti zviški malenkostni, če jih primerjamo z drugimi cenami za prevoz preko sličnih nadvozov (po velikosti in količini prometa). Vlada tudi pokaže na dejstvo, da lalhko lokalni prebivalci uporablja v okolici naših visokih mostov druge ceste in poti, na katerih se ne zaračunava posebna tarifa za promet na njih. Cene vozilnih in šoferskih izkaznic Začenši s prihodnjim letom, •bo stala registracija za 4-cilin-derski auto ne več $20.— ampak $23.—; za 6-cilinderski auto ne več $27.50 ampak $32.—; za 8-cilinderski auto ne več $35.— ampak $40.—; za motorna dvo-kolesa se bo ista zvišala od $10.— na $15.— in motorizirana vozila za sneg od $2,— na $10.— na leto. Registracijska cena trgovskih vozil, vključno tovornjake in autobuse — izvzetek so auto-ibusi lastovani po šolskih odborih in občinah — se bo povišala za 10 procentov. Cene za trgovska vozila se stopnjujejo po višini "gros" teže za katero so vozila registrirana. S prvim julijem se bo šoferska izkaznica podražila za $1.— na $2.—. To je prvo zvišanje od vpostavitve šoferske iskaznice 1927. leta. Dodatno morajo vsi šokerji še plačati v takozva-ni "Motor Vehicle Accident Claims Fund". To vse skupaj predstavlja zvišanje cene za šoferske izkaznice od $6.— na 9.— za dobo treh let, ki je šedaj v praksi pri nas. Začetniške šoferske izkaznice ostanejo na ceni $2. —, zveča pa se doba veljavnosti od 120 drii na dobo enega leta. Vsota ze kvalificiranja šoferja je približno $10.— in da se vse te nove cene nekako zbližajo (povezava med stroški in ceno, ki jo računamo za'Izkaznico); je povišana cena za položitev izpita od $5.— na $8.—. Takoj stopi v veljayo zvišanje od $1.— na $2.— ali $3.-- odvisno od določene uslužnosti — cena za kopiranje dokumentov; prošnja za dvojnik (dup-licate) za šofersko izkaznico, izdaja ploščic za javna trgovska vozila in prenos izkaznic za javna trgovska vozila. Cena za poročilo o udarcu {collision) se bo s prvim julijem zvišalo od $2.— na $5.—. Uslužnosti tega urada ministerstva so bila osredotočena in •upati je, da bo vse v teku 1. julija, ko pride odločba v veljavo. The Hounourable WILLIAM G. DAVIŠ Premier of Ontario bileja. Slovesnosti bo vodil škof dr. Stanko Lenič, ki je obiskal 1 Baragovo deželo v Ameriki in bo 175-letnici rojstva' govoril o njegovem grobu, ki bo, 'Upajmo, kmalu poveličan. Veliko praznovanje pa bo prav tako v iDobrniču v nedeljo, dne 30. julija 1972. Ne vprašujte, zakaj v največji vročini, ko pa vemo, da bodo naši ameriški rojaki takrat prav gotovo med nami. RaJbi bi, da bi se z nami veselili rojaki z vseh treh škofij s svojimi najvišjimi predstavniki. Radi bi, da bi se odzvala predvsem ljubljanska škofija, ki Baraga neguje, kakor da je bil ves čas doma, četudi se je proslavil najbolj na tujem. Radi bi, da gi ba kot Slovenca in kristjana počastili vsi, ki jim Baraga veliko pomeni. 175-letnico bodo proslavili tudi v ljubljanski stolnici, v Šmartnem pri Kranju in v Metliki. VI CE POSTULATOR "Družina" 9—1972. • V Volkskinu v Celovcu so priredili od 19. do 22. junija "Teden slovenskega filma". Na sporedu so bili poleg glavnih filmov tudi razni kratki filmi. Čl* II \,, i ■> .p mssm Mala vas— z južne strani 'SLOVENSKA DRŽAVA" — TORONTO — CANADA JUNIJ—JULIJ 1972, "Naš tednik" v Celovcu na Koroškem je 15 junija letos prinesel zanimiv članek o poslanstvu našega tiska, s katerim se popolnoma strinjamo in ga zato v celoti ponatiskujemo, saj v svoji vsebini obravnava probleme, ki so tudi tu pri nas isti! Uredništvo! poslanstvo našega tiska Za pravice Inašfe zamejske skupnosti se borima tudi g tem, da naročamo, podpiramo in širimo zamejski tisk. Naš tisk ogledalo naše skupnosti Naš tisk je ogledalo in listina (dokument) naše skupnosti. Povezuje nas s svetom in Obenem opozarja svet na nas, >na naš položaj, na naša vprašanja. Redno ,in stalno poročanje našega tiska bi moralo ustvarjati stvarriuo sliko o zamejstvu, tudi on koroški slovenski skupnosti in njenem položaju brez pretiranih iluzij, pa tudi brez črno-glednOsti. Naš tisk ima nalogo poročanja Naš tisk opravlja v naši družbi nalogo poročanja in obveščanja. Naša dolžnost je, da ga redno prebiramo in da smo tako na tekočem o uspehib, ki smo jiih kot zamejska skupnost dosegli v prizadevanjih za na-So enakopravnost in pravice. :S svojo zgodovino in jezikom smo polnopravna skupnost v državi in če smo zavezani nasproti državi plačevati davke in opravljati vojaško obveznost, nam pritiče tudi neokrnjeno priznanje naše narodnosti, kot družbene in jezikovne skupnosti To neodpo-vedljivo naravno pravico lahko jasno izražamo preko našega tiska tako našim kot tudi rojakom v matični domovini in zdomstvu in pa tudi svetu samemu, vsem demokratičnim skupinam in iljpdem, ki se zav zemajo in borijo za uveljavitev naravnih človekovih pravic. Poročila in objave o naših kulturnih in prosvetnih prireditvah, priobčena v našem glasilu, poročila o sklepih in odločitvah našiti osrednjih organizacij, gospodarska poročila naših gospodarskih ustanov in naših podjetnikov, neutrudno versko in prosvetno požrtvovalno delovanje naših duhovnikov, in še toliko novic, s katerimi nas naš tisk seznanja, pričajo o naši življenjski moči. Seznanjanje z dogodki o zamejski skupnosti Toda naiša zamejska skupnost se mora za svoje naravno okolje šele boriti in mora se boriti, če noče, da ji nadenejo zadušljiv oklep ali pa nepristno in neizvirno masko, za katero bo zamirala in zamrla volja po ustvarjalnost in storilnosti v našiti ljudeh, kajti ta more priti do izraza le v naravnem okolju. Za ustvarjanje takega okolja mora vsak prispevati po svojih močeih. Najprej je bistveno, da se rešimo neke uroče-nosti in se lahko sproščeno pogovarjamo v naši govorici, materinem jeziku, iki je najbolj naravna sestavina našega okolja. Nadalje mora vsakdo seznanjati druge z dogajanjem v naši zamejski skupnosti. Ni tako težke in našli bomo toliko časa, da bomo npr. poslali kako izredno uspelo številko našega zamejskega lista znancem in prijateljem doma, v matični domovini ali zdomstvu1. Našli bomo tudi toliko časa, da bomo včasih opozorili naš list na kaka vprašanja, ki bi jih morala izvedeti širša zamejska in matična javnost, pa četudi le. v nekaj besedah, V boj za pravice tretjega sveta-namesto za lastno skupnost Nekatere od nas vabijo kričeče poslikane tuje revije in ves podoben blišč. Mnogi najdejo raizvedrilo samo v prebiranju pustolovskih ali v ljubezenskih romanih. Hoteli bi se nekako odmakniti od vsakdanje stvarnosti, preštevajo mogoče še najnovejše znamke avtomobilov, toda ne pogledajo slovenskega časnika in se zato ne seznanijo z usodo skupnosti, ki ji sicer pripadajo in zato tudi njih samih. Ob temu bi se pravzaprav morali na novo vprašati, kaj pomeni biti pismen in kaj nepismen. Ljudje, ki jim je poročanje poklic, časnikarji in poročevalci, • nas stalno preplavljajo s svojimi poročili in največkrat se niti ne zavedamo, da sprejemamo vase vse brez kakjšnekoli izbire, še največkrat pa najbolj prazne stvari in senzacije, recimo poročila o intimnem življenju kake filmske zvezde ali kakega popevkarja, kar nas v resnici prav malo zanima, toda nevede nasedamo poročevalski vsiljivosti. Včasih ima poročanje tudi resen videz. Ko so nekateri mladostniki brali o ljudstvih v razvoju, o raz- vitih in nerazvitih, o latinsko-ameriških težavah itd., se z vso mladostno vnemo vržejo v boj za pravice narodov tretjega sveta, seveda samo v besedah in referatih. Izgubijo pa stik z lastno skupnostjo, ki živi še bolj pozabljena kot pa tretji svet, ki pa bi tudi temu mogla mnogo pripomoči s svojo ustvarjalnostjo, če bi prosto zaživela v svojem naravnem okolju. Razkrijmo torej pravo sliko, kdo stori več tudi za tretji svet tu v -naši koroško-sloven-ski skupnosti? Mar ne prav preprosti verniki, ki vzdržujejo številne bogoslovce iz mnogih predelov Afrike in Azije pri njihovem bogoslovnem študiju? Kdor občuti stisko pa tudi uspehe doma, ta bo znal razumeti tudi potrebe drugod, najsi bo tudi ,v Afriki in Aziji. Nekdo pa bo bral in bral, študiral in govoril, toda ne sedaj ne kasneje kaj naredil, to prav zato, ker se je oddaljil od svojega domačega okolja. Z domačim okoljem moramo ostali povezani, oziroma moramo biti nanj navezani tudi če smo zdoma — preko našega tiska. Vsako glasilo navadno zastopa svoja stališča, včasih drži neko linijo in iznaša samo gledanja določenega kroga ljudi. Zastopanje nekih trdnih stališč ali čuvanje določenih naravnih verskih in družbenih vrednot je popolnoma naravno. Toda to samo še ne pomeni neke ozkosti, nekega strahu pred drugačnimi pogledi ali mnenja, da bralci ne smejo izvedeti, da obstajajo tudi drugačni nazori dn ideologije, kar pravzaprav že tako ali tako vedo. Današnja Slovenka družba je skupnost mnogih pogledov, toda na vsakem od nas je, da se trudi za skupnost pogovora in sožitja. Ce so med nami osebna nasprotja v pogledih na svet, si kot skupnost ne moremo biti nasprotniki, si kot rojaki, ki si prizadevamo za skupne cilje, niti ne smemo biti. Glasila naj nam bodo tribuna mnenj in predlogov, takih ali drugačnih, čeprav glasilo zastopa in ohranje svoje poglede, toda soočalnje gledišč ustvarja velik korak naprej na poti naše večje povezanosti. Naš tednik — 15. junija 1972 titov vposeg v hrvatsko krizo Zagrebški "Vjestnik u srijedu" je objavil 10. maja 1972 doslej neobjavljen Titov govor, ki ga je imel v Zagrebu 4. julija 1971 sklicanim voditeljem hrvatske komunistične stranke. Govor je Tito pred objavo auto-riziral. Ker vsebuje določno izraženo Titovo mnenje o notranjih zadevah v Jugoslaviji, objavljamo nekaj bolj značilnih odstavkov. Uredništvo. "Tokrat bom prvi govoril jaz. Vidite, da sem zelo jezen. Zato sem vas sklical in sestanek ne bo dolg. "Položaj na Hrvatskem ni dober— Hrvatska je postala kluč-ni problem v državi kar zadeva divjanje nacionalizma. Tega je v vseh republikah, toda sedaj je najslabše pri vas. Potreben je drugačen značaj borbe proti nacionalizmu.... To je vprašanje razredne borbe, ali bo zmagal socializem ali nacionalizem. ".... Meni je dovolj oblasti, toda sedaj, ko je takšen položaj, nočem oditi. "Od vas zahtevam najostrejšo borbo in najodločnejšo akcijo.... "Zveza komunistov ni idejno enotna. Treba jo je očistiti vsega, kar ni na tej idejni liniji .... Obstoja Socialistična zveza kot masovna organizacija in ti razni naj tam vodijo borbo mišljenja in razpravljanja. Tam ni potrebno, da vlada demokratični centralizem, toda komunisti v tej organizaciji morajo delovati edinstveno, delovati politično. "V Zvezi komunistov mora obstojati enotnost idej in enotnost aikcije. V Zvezi komunistov je treba krepko spoštovati demokratični centralizem.... "Danes hočem slišati, kaj boste ukrenili. Jaz sem za prepoved političnega delovanja Matice | Hrvatske | in "Prosvjete". V socialistični družbi morajo socialistične organizacije razvijati kulturo in prosveto, toda ne tisti, ki so proti socializmu.... "Jaz zahtevam sedaj ostro akcijo.... "... iMi nismi socialno-demok-ratska stranka, mi smo revolucionarna stranka.... "....Ni potreba začeti kampanjo, toda potrebno je posekati korenine vsem, ki so proti socializmu.... "... Tu je potreben kirurški nož. Jaz se ga ne bom odrekel', verjemite mi, da ne. Po zaključku ragovorov je zopet spregovoril Tito. Umaknil je svojo grožnjo, da bo nastopil javno, toda ugotovilje, da je razgovor potrdil njegove bojazni. "... Ni razlike v ocenitvi položaja. Glavno je, da boste sedaj edini, in to v praksi. Zelo hitro boste mogli pokazati razrednemu sovražnik«, da ni šala. To bo velika opora tudi meni, da bom mogel nastopiti ostreje v okviru Jugoslavije tudi v drugih republikah, pa tudi na zunaj, ker gledam na to v povezanosti z mendarodnim položajem.... "Zvezo komunistov moramo postaviti kot enotno in močno organizacijo. Kolikor bolj razvijamo samostojnost republik, toliko bolj nam je potrebena enotna Zveza komunistov Jugoslavije.... "Zveza komunistov Jugoslavije je sposobna, da vse to iz- + Profesor Dr. Pavel Brežnik __ V Beogradu je 26. maja v 80. •letu starosti umrl zaslužni pedagog, pisatelj šolskih knjig in pripovednik prof. dr. Pavel Brežnik. Po končani gimnaziji je študiral francoščino in nemščino na Dunaju, kjer je tudi promoviral 1914. Svoje znanje je pozneje izpopolnjeval še v Parizu. Prof. dr. Pavel Brežnik se je z uspehom uveljavljal kot pisec šolskih knjig, kot publicist in pripovednik. Napisal je Francosko slovnico, Francosko-slo-vensko-nemSki konverzacijski priročnik, Nemško slovnico za srednje šole. Nemško čitanko za V. in VI. razred gimnazij in Slovnico nemškega jezika. Poleg tega je bil soavtor Nemške čitanke za srednje šole in učbenikov nemškega jezika za VI. in VII. razred srednjih šol, ki so izšli v Beogradu. Kot pripovednik je objavil knjige "Junaki prekooecean-sikih poletov (1928), "V senci nebotičnikov" (1930), "Klic Gorjancev" <1933), "Milhajlo Pupin — od pastirja do izumitelja" (1932) in "Temna zvezda" (1935). Veliko je prevajal iz francoščine, angleščine, španščine in srbohrvaščine. • Slovanski oddelek Ottaw- •ske univerze je dobil zbirko 200 knjig iz jezikoslovnega področja slovenskega, hrvatsko-srb-skega ter makedonskega jezika. Zbirko je predal univerzi veleposlanik dr. Tode Curuvija. vede, toda jaz zahtevam enotnost v akciji. Krepiti moramo demokratski centralizem in enotnost Zveve komunistov Jugoslavije. Odločitve je treba izvesti...." Ocena Novakove knjige, ki jo ja napisal Duroselle za "SLAVIC REVIEW" Dec. 1971 To je ena največjih znanstvenih revij za Vzhodno Evropo in Rusijo, ki izhaja v Ameriki. To je isti Duroselle, ki ga De Cast-ro (vidi članer spodaj "izjava 1948 — Sforzova zvijača!" ime nuje v svojem govoru, in ki ga tudi g. B. Novak citira v svoji knjigi. On je francoski strokovnjak za mednarodne politično zgodovino, in seveda tudi za Trst. TRIESTE, 1941-1954: THE ETHNIC, POLITICAL, AND IDEOLOGICAL STRUGGLE, By Bogdan C. Novak. Chicago and London: Uniiversity of Chicago Press, 1970. xx, 526 pp. $16.50. Tihis review is of a particular kind. Its author in fact wrote, several years before Professor Novak, a book treating exactly the same subject (J.B. Duroselle, Le conflit de Trieste, 1943-1954, Brussel, Institute de Sociologie, Centre Europeen de la Dotation Carnegie, 1966, 647 pp.). The two authors ignored each other, Novak using my book only for the last chapter (pp. xviii and 418-71). With the exception of the theoretical essay I indluded, we followed the same path, and I am happy to report that our conclusins are very similar. The Trieste dispute involved— betvveen the destruction of Austria-Hungary in 1918 and the Italian peace treaty in 1947—the entire region vvhich the Italians call Venezia Giulia and the Yu-goslavs the Julian March, From 1947 to 1954 the dispute was con-fined to the zone of the Free Ter-ritory of Trieste, vvhich vvas oreated by the treaty but could not be put into operation, for the Allied powers coul not agree on the choiee of a governor. Zone A, administered by the British and Americans, could never be unified vvith Zone B, administered by the Yugoslavs. Despite the tripartite French-British-American declaration of March 20, '1948 (vvhich, without Consulting the USSR, for reasons connected with the forthcoming elections promised the entire Free Territory to Italy), Tito held firm. His rupture with Stalin helped him to improve his standing in Washington's eyes. Every device was suggested: mediation, condominium, parti-tions of different kinds. And finally the most logical solution vvas reached. In October 1954 Yugoslavia received Zone B, vvith minor changes; Italy, Zone A. The big dispute (1918—47) and the little one (1947—54) were passionate because they involved nationalism. Peasant peop-les, the Slovenes and the Croats considered that the cities—oases of Italian population in a Yugo-slav hinterland — ought to be ceded to them, especially Trieste, vvhich a "natural process" vvould render Slovene. Urhan people, the Italians demanded the spar-sely populated peasant hinterland (Novak's map, p. 5, appears to exaggerate the Italian penet-ration in the Istrian interior). Novak is of Slovenian origin and lived at the heart of the problem from 1947 to 195]. I had a male Slovenian assitant and a female Triestine assistant, but my contact with the problem vvas less direct. This explains the fact that on the Yugoslav resis-tance, the war, and the role of the London goVernment, his book is more precise and de-tailed than mine. On the other hand, I had access to the Italian, Yugoslav, and — I can say it now — French archives, which enabled me to • set forth vvith more precision the Italian view-points, the disagreements among Italians, and the hesitant attitude of the Allies. I suggest also that Novak's book should be consulted on the diverse local political factions, and mine particularly for a criticism of the census figures. In sum—and I hope Noval will share my view— two historians by profession, if they are sincere and try to con- sult ali the accessible suorces, are apt to arrive at the same in-terpretations and end by con-cluding that unbridled nationalism is the source of a large share of human suffering. J.B. Duroselle Vniversity of Pariš V zvezi sto zanimivo knjigo, ki jo vsem Slovencem toplo priporočamo (naročite jo lahko pri:g. B. Novak, the University of Toledo, Ohio 43606 USA) je "Primorski dnevik" 9. aprila 1972 prinese zanimivo poročilo o predavanju g. prof. De Castro v Trstu. —: GOJITELJI SLOVENSKE PESMI Pevski zbor "JAKOB PETE-LIN-GA1LLUS" je bil ustanovljen 5. maja 1960 v Celovcu. Pri prvem Zborovem nastopu je sodelovalo 28 pevk in pevcev. Zdaj ima zbor 57 članov. Od teh jih je ena četrtina iz Celovca, ostali pa so z dežele in prihajajo k pevsikim vajam v Celovec med drugim iz Pliberka, Veli-kovca, Djekš , Vogič, Dobrle vasi, Žitare vasi, Sel, Borovelj, žihpolj, Kotmare vasi, št. Janža, Bilčovsa, Lipe in še drugih krajev. Zbor je doslej nastopal v Celovcu pri skupnilh in osrednjih prireditvah koroških Slovencev, ■priredil je nad 20 samostojnih koncertov med rojaki na Ko- ZANIMIVO PREDAVANJE BIV. ZASTOPNIKA ITAL. VLADE PRI BIV. ZVU IZJAVA 1948 - SFORZOVA ZVIJAČA! Prof. De Castro noče postlati "prikazen" ("fantasma") — Kako je nastala "etnična črta", ki je bila objavljena v "Nevv York Timesu". Usedna posledica volilnega neuspeha za "legge truffa" leta 1953. Že včeraj smo na kratko poročali, da je v prepolni mali dvorani gledališča "Verdi" V Trstu predaval predsinočnjim univ. prof. za statistiko ekonomske fakultete v Rimu Diego De Castro (po poreklu iz Istre), biv. svetovalec ital. vlade pri biv. ZVU v Trstu o temi "De Gasperi in Trst.. — Spomin na znane in neznane stvari." Predavatelj je predvsem povedal, da zbira gradivo za svojo novo knjigo o Trstu. (Kot je znano, je leta 1952 izdal knjigo "II problema di Trieste" leta 1953 pa "Trieste", op. ur.) Rekel je, da se pri tem poslužuje tudi De Gasperijevega osebnega arhiva. Pri tem je večkrat omenil sedanjega predsednika vlade And-reottija, ki je bil De Gasperijev tajnik in "učenec". Prof. De Castro je nato orisal "dvojno" osepnost A. De Gasperija (po mnenju enih, naj bi bil "trmast in nepopustljiv", po mnenju drugih pa "popustljiv in dostopen za kompromise" in kot vzroke te "dvopnosti" navedel De Gasperijevo tridentinsko poreklo, "mittelevropejsko" vzgojo in pa nepopustljivo narodno zavednost. Rekel je, da želi napisati to svojo novo knjigo o Trstu (o dogodkih, "ki smo jih starejši doživljali in trpeli, medtem ko so za mljase samo še zgodovina"), še prej kot postane tudi on sam zgodovinska "prikazen" ("fantasma"); pri tem se je verjetno marsikdo izmed poslušalcev spomnil naslova znanega romana E. Betizze "II fantasma di Trieste". Ce naj naštejemo glavne zanimivosti in novosti iz predavanja bivšega visokega funkcionarja rimske vlade pri ZVU, potem jih moremo našteti takole: Po De Castrovem mnenju je danes "vsem nam, skupaj z menoj jasno, da je pri znani tristranski izjavi šlo za koncesijo, ki je imela volilne smotre za volitev v letu 1948" (Kot je znano gre za britansko — ameriško — francosko izjavo o vrnitvi oheh con bi. STO Italiji. Pozneje je predavatelj — ko je govoril o tem, kaj mu je vse pripovedoval nekdanji italijanski zunanji minister Sforza — povedal med drugim, da mu je ta zaupal zvijačo: da je namreč ob koncu leta 1947 govoril ločeno z ameriškim veleposlanikom, francoskim in angeleškim — z vsakim posebej — in vsakemu posebej je rekel, da sta ostali dve zahodni državi pristali na izjavo o vrnitvi oheh con biv. STO Italija in da manjka samo še pristanek države veleposlanika s katerim je govoril. Tako je Sforza zvijačno ravnal vse pristale na besedilo trojne izjave, ki jo je on predložil. Ko je predavatelj govoril o vzrokih, ki so pripeljali do londonskega sporazuma, je izjavil, da je prvobitni vzrok sedanjemu stanju razmepitve med Jugoslavijo in Italijo v dejstvu, da vladi KD leta 1953 ni uspelo doseči na volitvah znanega "večinskega zakona". (Op. ur.: Bolj znanega pod- nazivom "legge truffa"). Pri tem je predavatelj zelo, zelo poudaril, da je to zgolj njegovo osebno preprianje." Dalje je predavatelj povedal, da so bili zavezniki v določenem trenutku pripravljeni na pogajanja o razmejitvi, toda samo na podlagi "etnične črte", ki pa po predavatelj ewn zatrjevanju pravzaprav ni bila znana; toda za zaveznike je baje veljala za etnično črto tista črta, ki je bila objavljena v dnevniku "Nevv York Times". Tedaj je predavatelj izjavil, da bo povedal nekaj, česar ni še nikoli povedal javno: Sam Diego De Castro je namreč neke noči v Trstu na nekem vogalu Ulice S. Nicolo provedal nekemu Američanu. — ki je pozne-ja našel smrt z ostalimi utopljenci med strašno katastrofo znane čezoceanske ladje "Andrea Doria" — povedal mu je namreč kod pravzaprav poteka etnična črta. In prav ta etnična črta je bila pozneje objavljena v "Nevv York Times" ter bo v zgodovini Trsta ostala znana pod nazivom "etnična črta 'New York times' ". Ko je predavatelj v prvem delu predavanja našteval dolgo vrsto knjig o- tržaškem povojnem vprašanju, je zelo poudaril, da sta po njegovem mnenju najbolj, važni samo dve, in sicer: 1. Predvsem francoska knjiga prof J J. Duroselle: "Le conflit de Trieste 1945 — 1954" — o kateri je predavatelj rekel, da je o njej že objavil svoje pripombe, katere je baje sam Duroselle med obiskom pri predavatelju sprejel. Za to knjigo je dejal, da je napisal "izredno resen zgodovinar", profesor s pariške Sorbo-ne, da je Duroselle 'eden izmed najbolj sposobnih sodobnih zgodovinarjev", toda, da je njegova glavna pomanjkljivost v tem, da "zgodovinskih dogodkov ni doživljal osebno, tako kot smo jih doživljali mi", vendar pa je francoski zgodovinar hkrati tudi 'skrajno poštena oseba". Predavatelj je njegovo znamenito delo o Trstu orisal takole: '-Duroselle je po eni strani vzel mojo tezo, po drugi pa jugoslovansko tezo ter prepustil čitatelju, naj sam ibere . . ." Predavatelj je še dodal, da je Duroselle De Gasperija zelo visoko cenil, hkrati pa uporabljal superlative tuoi za maršala Tita. 2. Druga najvažnejša knjiga o povojnem Trstu pa je ameriška knjiga, ki je izšla leta 1970 v Chicagu pod naslovom: Bogdan C. Novak, Trieste, J941 — 1954 — The Ethnic Political, and Ideolo-gical Struggle. — Predavatelj je obrazložil, da je avtor te knjige opravil univerzitetne študije v Jugoslaviji, da je bil pozneje profesor na slovenski šoli v Gorici, da je zelo odločen antikomunist, da je napisal pozneje dizertacijo na univerzi v Chicagu in postal profesor zgodovine na univerzi v Toledu. Predavatelj je poudaril. da B. Novak "temeljito pozna diplomatsko zgodovino Italije". Predavatelj je rekel, da ima ta knjiga zanj še posebno vrednost zaradi tega, ker upošteva vse, kar je bilo napisano 'v Slovanskih jezikih" o tržaškem vprašanju, kajti predavatelj je še posebej poudaril da "slovanskih jezikov ne obvlada". (Op.: Mimogrede naj povemo , da iz Novakove knjige, sledi, da je podatke črpal v precejšnji meri iz Primorskega ter Partizanskega dnevnika.) Zaradi tega predava- roškem, nastopil pa je tudi v Kranju, Bohijski Bistrici, Pre-valjah, Slovenj Gradcu, Mariboru in med slovenskimi rojaki v Trstu, Gorici, Rimu, Astiju v Italiji in v Niči v Franciji; trikrat se je udeležil tudi mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Gorici. Kot predstavnik slovenske manjšine je sodeloval na prireditvah v Stras-burgu, na Gradiščanskem in v Salzburgu. Smrt nepozabnega ustanovitelja in zborovodja prof. dr. Franceta Cigana je pri GALLUSU zapustila veliko vrzel. Vendar dejavnost pevskega društva ni obstala, temveč se pod novim umetniškim vodstvom, ki ga je prevzel 'lanskega novembra mladi in požrtvovalni profesor petja na Slovenski gimnaziji v Celovcu, g. Jožko Kovačič, obetajoče razvija. telj med literaturo o Tsrstu ni navedel nobenega jugoslovanskega dela. (Velja pa primoniti, da obe navedeni knjigi, ki zadevata v prvi vrsti Slovence in Italijane nista prevedeni doslej niti v slovenščino, niti v italijanščino). Pač pa je predavatelj omenil tudi znane spomine (iz leta 1955) bičega veleposlanika v ZDA Tar-chianija, ki vsebujejo tudi odstavek o De Gasperiju, toda Tar-chianijave trditve v tem odstavku so po predavatelj evem mnenju "strasno netočne", ("terribil-mente anesatte") — Znano Gras; sijevo knjigo o tržaškiih po« vojnih dogodkih je predavatelj kot "kronikot označil za "zelo dobro"; za knjigo M. Pacorja jč dejal, da jo "omejena samo nž en sektor"; omenil je tudi razni? članke v raznih revijah zlasti v reviji "Trieste". Toda, kot re* čeno, sta za predavatelja glavni iknjigi le omenjeni dve, katerih avtorja sta Francoz Duroselle in Slovenec Novak.......................:. Končno naj omenimo še pre-davateljevo pripovedovanje • tem, kako je jugoslovanska vlad* v določenem trenutku med pogajanji z Italijo storila "zelo spretno potezo" ("gli Jugoslavi Tecero una mossa abilisSinlo...") Predavatelj je povedal, da so Jugoslovani takrat poslali v Rim dva svoja predstavnika, ki sta baje predložila, naj bi pripadlo področje Zgonika Italiji, prav tako izolirana mesta Koper, Izola in Piran, v zameno pa naj bi dobila Jugoslavija 'koridor" do Miljskega zaliva. Predavatelj je takoj povedal, da je predlagal Rimu, naj se ta predlog zavrne, kajti po njegovem mnenju Jugoslavija ni imela namena odstopiti ne Kopra, ne Izole ne Pirana, pač pa samo zavlačevati ... Predavatelj je povedal še marsikaj man važnega, vendar pa je poudaril, "naj bo vsem jasno, da noče oživljati vprašanj, ki so, k sreči, že pokopana, temveč da je hotel samo spomniti na tisto, kar se je zgodile" in da je De Gasperiju bile tržaško vprašanje tako pri srcu, da mu je dajal prednost celo pred vpračanjem Južne Tirolske ter da je načel celo posredna pogajanja z nekdanjim namestnikom zunanjega ministra Dekanozovom v prvih mesecih leta 1945. Pozneje pa je pistala na znano "Wilsono'v črto" ter da je De Gasperi šel v tako podrobnosti da je celo lastnoročno napisal navodila za svojega veleposlanika Ouaronija v Moskvi in da je ta zapis vseboval etnično stanje do vseh podrobnosti kakor tudi šteVlo morebitnih poznejših beg-incev. Predavatelj je zelo poudaril tudi Sforzovo željo, da bi prišlo do prijateljstvom Italija postala in Jugoslavijo in citiral Sforzove besede, ki je dejal, da bi s tem pritaleljstvom Italija postala najmanj za 20 odstotkov več vredna, Jugoslavija pa za 25 ... , S. R. PRIPIS UREDNIKA: Tako vide, de se je Novakova knjiga dobro uveljavila. Primor-skidnevnik pa ne ve, da se Novakova knjiga prevaja tudi v italijanski jezik in jo bo izdala Milanska založba Mursia. Chicaška univerza je namreč tej družbi prodala avtorske pravice za italijanski prevod. Knjiga bo morala iziti enkrat tekom tega ali drugega leta. spoznavajmo svojo narodno dediščino se preden je poteklo eno leto od velike slovenske manifestacije v Washingtonu ob priliki blagoslovitve Slovenske kapele v avgustu 1971., smo \vash-ingtonski Slovenci spet poudarili svojo pripadnost slovenskemu kulturnemu izročilu s tem, da smo v soboto 10. junija priredili prvi večer v vrsti— kot upamo vsakoletnih — prireditev v okviru programa "KNOVV YOUR SLOVENIAN 11ER1TAGE". Gotovo je zanimivo tudi dejstvo, da je ta prireditev sledila le pičla dva dni, potoni ko je amerikanski kongres sprejel zakon, ki uradno priznava narodnostno raznolikost Združenih Držav ter poudarja pomen in vpliv posameznih narodnostnih skupin in njihovih kultur. Bolj kot število udeležencev, ki je bilo zadosUio, in tudi bolj kot program sam, ki je bil sila zanimiv in pester, je vredno podčrtati namen in pomen tega večera. Čeprav se aimogi mlajši ameriški Slovenci zanimajo za slovensko izročilo, naš mladi rod rodnostno bit. K pastrosti večera je pripomoglo predvsem petje wash-ingtonskega slovenskega mešanega zbora, ki je pod vodstvom g. Vladimirja Preglja zapel ubrano in 'doživeto tri slovenske narodne pesmi (Meglica, Pa se sliš.... Vinski brat). Del sporeda je bil posvečen ameriškemu slovenskemu pesniku Ivanu Zonmanu, iz čigar del je g. Erik Kovačič s poudarkom recitiral pesmi "Hvalnica" in "Slovani"; ga. Molly Thomas pa prav tako občuteno pesnikov agleški prevod Medvedove "Roži". Spored je vodil in .posamezne točke spretno in zgovorno povezoval g. Toni Laurich. Zahvala za pokroviteljstvo programa in za kritje stroškov smo dolžni vvashing tonskima podružnicama K.S.K.J. in S.Z.Z., kale rili predsednika, gdč. Freda Michelitch (za SZZ) in g. Bogomir čokelj (za KSKJ) sta navzoče pozdravila v imenu s vojih organizacij. Oba sta tudi sodelovala v pripravljalnem odboru, katerega ostali člani so bili: gg. Ciril Mejač, Mary Me- vendarle vse premalo pozna jač, Vladimir Pregelj, Stane bogato in pisano kulturno in Susteršič, Mary Lou Terselic in zgodovinsko vsebino slovenstva Moily Thomas. in iz nje izvirajoče silnice, ki Senator Frank Lausdlie, ki se so ohranile slovenski narod po večera ni mogel udeležiti, je razpadu slovenske države v poslal udeležencem pozdravno srednjem veku skozi stoletja voščilo, v katerem poudarja sužnosti tuji oblasti in politič- važnost prireditve in ji želi nega zatiranja pa tudi skozi čas duhovne rasli in živega kulturnega ustvarjanja. Prav ta mladi rod moramo seznanjati z našo preteklostjo, da bo ne le olira-nil tradicijo slovenskih pionir- uspeh. Po formalnem sporedu je dr. Richard Kolm, predsednik washing tonskega obdora za narodnostne študije, v tehtnem nagovoru prisotnim podčrtal jev v Ameriki marveč njihovo | zgodovinsko važnost pravkar odobrenega novega zakona o narodnostnih manjšinah in razložil, kako veliko korist bo nudil za študij narodnostnih kultur in družbenih sprašanj. Naznanil je tudi, da bo Katoliška Univerza Amerike že prihodnje šolsko leto vključila v svoj redni program tečaj o slovenskih aktualnostih. Po nagovoru je dr. 'Kolmu v priznanje za njegovo zaslužno delo na področju narodnostnih vprašanj dr. Gobec izročil diplomo častnega člana "Središča za slovenska raziskavanja" (Slovenian Research Center), katerega vodja je dr. Gobec sam in ki zasluži neomejeno podporo vseh Slovencev. Prisotni so bili tudi povabljeni, da se udeleže slovenske svete maše, ki jo je naslednje jutro daroval v Brezjanski kapeli Narodnega Svetišča v VVashingtonu č.g. dr. Franc Blatnik za blagor vseli Slovencev in za nadaljnji uspeli prireditev v okviru \vashingtonskega programa "KNOVV iYOUR SLOVENIAN HERITAGE". Morda bi bilo mogoče — vsekakor pa prav — da bi povsod, kjerkoli živimo Slovenci v Ameriki, svojemu okolju in sebi primerno, seznanjali sebe in predvsem še mladi rod Slovencev s slovensko dediščino; morda bi si v sklopu takih prireditev izmenjavali predavanja o tej dediščini in misli in napotke o njenem ojačevan-ju; morda bi čes čas celo povsod, kjer živimo v Ameriki, praznovali vsi istočasno SLOVENSKI DAN, katerega namen bi bil S"'POZNAVAJ SE S SVOJO DEDIŠČINO" in, kot je dodal dr. Gobec, "IN PONOSEN BOŠ NAAtJO". delo tudi zavedno in vestno nadaljeval. Glavni del večera je bilo zgoščeno in sila zanimivo predavanje v angleščini profesorja Edija Gobca iz Kentske univerze v državi Ohio. V svojem predavanju pod naslovom Doprinos Slovencev v svetu je dr. Gobec obravnaval dve temi. V prvem delu je poudaril nujnost, da narodnostne skupine zlasti pa narodne manjšine ohranjajo, proučujejo in poglabljajo svoje kulturno in zgodovinsko izročilo in s tem v prvi vrsti koristijo sebi ter izpovedujejo svojo narodno pripadnost. Vdrujgem delu pa je nanizal dolgo vrsto določnih zgledov Slovencev, katerih genij je svet v neštevilnih panogah obogatil človeško dejanost in so njih uspehi želi vsesplošno, ne le slovensko priznanje. Doprinos rasih rojakov človeštvu in njihovi uspehi v svetu, ki jih je dr. Gobec tako bogato podal v svojem predavanju, nam Slovencem vzbujajo upravičen ponos; temeljitost in obsežnost izsledkov dr. Gobca pa podčrtava ta važnost predava-teljevega zbiranja gradiva in njegovih raziskav, pričata pa tudi o strokovni požrtvovalnosti in trudu, ki ju že dolga leta vlaga v razširjanje znanja o nas Slovencih in naši identiteti. Predavanje dr. Gobra bi moralo na vsak način biti dostopno širši slovenski javnosti. V drugem delu programa je dr. Cyril Mejač v krajšem predavanju z barvnimi slikami podal bežen pregled zgodnje slovenske zgodovine in njenega razvoja pod vplivom krščanstva in fevdalizma, prvin, ki sta izoblikovali slovensko na- OPOZORILO STARO STNIM UPOKOJENCEM IN • t « ZAGOTOVLJENA MERI POKOJNINE JE BILA DVIGNJENA do $150.« na mesec (samski upokojenci) in do $285.- na mesec (poročeni upokojenci) CE SE DVIGNE CENA ŽIVLJENJU. 1. ...SE ZVIŠAJO POKOJNINE □ pokojnine in dodatki pokojninam so se dvignili nazaj do zadnjega januarja, da odsevajo zvišanja v ceni življenja (cost of living) . . . □ v bodoče, če se cena življenju dvigne, se tudi vsak prihodnji april izravnajo temu primerno pokojnine . . . □ vsem 1.8 miljona upokojencev se bodo njihove pokojnine in pokojninski dodatki izravnali za izpremembe v pogledu cene življenja . . . □ 1 miljon v starosti 65 let in več (okrog 60% vseh starostnih upokojencev) bodo dobili povi-šico v eni izmed pokojnin ali pokojninskih dodatkov . . . □ dodatno bo 100.000 upokojencev imelo pravico do dodatkov sedaj prvič zaradi višje dovoljene mere dohodkov. Tisti, ki imajo pravico do dodatkov " "7 f Vsi tisti, ki sprejemajo samo osnovno starostno pokojnino, bodo dobili v Juliju informacije in vprašalne pole za dodatke, ki jim bodo pomagali ugotoviti, če imajo sedaj pravico na dodatek. Vaša starostna zagotovljena pokojnina Vaš majski ček ne bo imel poviška. Vaš junijski ček bo vseboval : Plačno zanazaj — januar do maj $14.40 Nova višina rednega mesečnega čeka 82.dti Skupna vsota samo v juniju $97.28 Vaša starostna pokojnina in dodatek Vsi, ki dobivajo maksimalne dajatve pod tako imenovano zagotovljeno starostno pokojnino in zagotovljeni dodatek plače, bodo imeli pravico do $150.— za samske osebe ali za poročeno osebo, katere mož ali žena ni upokojenec in $285.— za dva poročena, če sta oba upokojenca —$152.50 vsak. Tisti, ki sedaj sprejemajo delni dodatek, bodo tudi dobili isto vsoto zvišanja, toda ne nove maksimi-malne dajatve, opisane zgoraj. Vaš majski ček nebo vključeval teh zviškov. w Vaš junisjki ček bo imel že novo višino zneska in bo tudi vseboval plačilo za nazaj do januarja. Potrebujete več informacij? Dodatne informacije bodo doposlane vsem upokojencem v sredi junija. Informacije dobite tudi zi urada: "Regional Old Age Security Office v glavnem mestu vaše province. Minister Health and Welfar* Canada Ministre Sant6 et Bien-etr« soeia? Canada mladi. Pri svojem delu pa potrebuje tudi mladino. Te misli je dal v premislek g. župnik Gottfliaird pri pridigi. Maša je bila en sam slavospev v obliki kanona. ________________Po oddihu ob spremljavi Pod tem geslom je preteklo nedeljo priredila Katoliška i g'ksbe' se Je začel popoldanski mladina svoj tradicionalni Mlandinski dan. Mladinski | pr°gram dan naj bi služil poleg srečanja tudi priznanju mladine k skupnim ciljem v okviru krščanstva in Cerkve. Le-ta je bil lansko leto v Selah, letos je bila na vrsti Fodjuna, gostitelj je bila Železna Kapla. V nedeljo, 28. maja, se je zbrala v železni Kapli koroška slovenska mladina, da bi proslavila svoj vsakoletni Mladinski dan. Veliki občinski šotor bi bil skoraj premajhen. Ravno letos, ko proslavlja krška škofija 900-letnico obstoja, si je izbrala katoliška mladina geslo "Cerkev vedno mlada". Človek hoče ohraniti mladost. S tem se je pečal že vsa stoletja, s tem se peča danes še bolj. Reklama je polna sredstev, ki naj bi ga pomladila, vedno več je kozmetičnih salonov. Ali naj bi bil Mladinski dan tudi samo kozmetični salon? Saj vedno trdimo, da Cerkev zaostaja. Toda kdor ima pred seboj še življenje, ne more biti star. Ker bo trajala Cerkev večno, so tisti, 'ki so v njej, vedno V pozdrav je zapel kapelški cerkveni pevski zbor. Nato je nakazal študent Janko Merkač v slavnostnem govoru značilnosti pri oznanjanju blago ves ti jutrišnjemu človeku. Kristjan mor abiti kritičen, intelligenten, razumen, živi naj z odprtimi očmi. 'Ne more si več privoščiti mnenja, da ima Bog neumne rajši kot pametne. Ni pa mu treba zagovarjati napak drugih kristjanov. V evangeliju smo odkrili na novo, da smo vsi ljudje sestre in bratje. Biti brat, pomeni tudi biti odgovoren za druge. Cerkev niso kaplani, župniki, škofje in papeč, temveč Cerkev smo mi vsi, ki smo krščeni. Kakor so pri nogometnem klubu odveč funkcionarji, če igrajo člani preslab nogomet, tako je tudi v Cerkvi. To sodelovanje med funkcionarji — župniki — in igralci — farani — je neobhodno potrebno. Če v župniji ni ■medsebojnega razumevanja, sodelovanja, zavesti, da imamo skupnega Očeta ni vere, upanja, ljubezni, potem nismo kristjani in Cenkcev je postala le skupek navad, še več, postala je odvečna. Po slavnostnem govoru je sledil malo predolg, a sicer pester kulturni program, pri katerem so sodelovali: Podjunski mladinski zbor, mešani zbor Lojze Bratuiš iz Gorice, dijaki z zborno deklamacijo, Podjunska gla-sbeno-pevska skupnost, skavtin-je in skavti, Veseli študentje in • Skupina slovenskih študentov s Koroškega je bila povabljena na obisk Sovjetske Zveze. V Moskvi so si ogledali kongres pionirjev ter razna podjetja. Peljali so jih tudi v Rigo. Zanimivo bi bilo Vedeti, če so jim hoteli v praksi pokazati, kako Sovjeti rešujejo narodnostna in manjšinska vprašanja. godba iz Šl llja, študentje s Plešivca, akademski zbor iz Gradca ter folklorna skupina iz Železne Kaple. Minil je lep dan. Odpravili smo se spet na domove s sklepom, da bomo dokazali tudi po farah, ne samo na Mladinskem dnevu, da bo postala Cerkev z našo pomočjo še mlajša. • Letos obliajajo na Koroškem 900 letnico krške škofije. Ob priliki velikih slovesnosti na Krki koncem junija so izdali tudi reprezentativno knjigo Kirche fur die Welt. Eine Fest-sehrift zum Jubilšum: 900 Jahre Diozese GurkjKairnten 1072— 1972. Knjiga ima tudi slovenski sestavek A. Zechnerja "Pogled v cerkveno zgodovino" in več I slik iz delovanja Slovencev v Stane (Nedelja) NEMIRNA LITVA Prehjo kratkim je 20-letni Litva nec Roman Talanta izvršil v mestnem parku v Kovnu samomor s tem, da se je polil s bencinom in zažgal; v 12 urah je nastopila smrt. "Tiesa", komunistično glasilo v Kovnu, je objavilo sporočilo, da je preiskava dognala, da je bil Talanta zmeden in da je užival mamila. Po njegovem pogrebu prejšnji škofiji. Povzetke nemških član- četrtek je prišlo do demonstra-kov v slovenščini je oskrbel dr. | cij mladine, ki je vzklikala "Svo- Vrbinc. bodo Litvi". Demonstracije naj ! bi se bile ponovile v petek, • Nedeljne informativne no- Prišlo je do ostrega spopada s vine v Beogradu so objavile policijo ter je bil menda en po- naslednje podatke o standardu! licaj ulbit. V Kovnu živi 306.000 v Jugoslaviji: 2% prebivalcev j prebivalcev, po večini katoliča- uživa standard ameriškega nov. Ti so objavili že več pro- srednjega razreda, 109-6 ima po 2.000 dolarjev letnih dohodkov testnli spomenic, češ da ne uživajo popolne verske svobode. na družinskega člana, 6596 pa Litva je bila zopet priključena ima zelo nizke dohodke. I Sovjetski zvezi leta 1940.