gorenje gorenje ■ m m gorenje informator $sg List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—Št. 10—Leto XVIII.—Titovo Velenje, 8.3.1983 Delavski svet o gospodarjenju Gorenja TGO v letu 1982 Delavski svet DO Gorenje TGO je na svoji seji 28. februarja 1983 ob obravnavi ocene o rezultatih gospodarjenja v DO Gorenje TGO za leto 1982 na predlog poslovodnega odbora Gorenje TGO sprejel naslednje sklepe: 1- Za obravnavo v TOZD je treba pripraviti na osnovi zaključnih računov za leto 1982 finančno poročilo o ekonomskem in gospodarskem položaju tako DO kot tudi posameznih TOZD. 2. Pripraviti je treba poročilo o uresničevanju sanacijskih Programov TOZD in sanacijskega programa DO Gorenje TGO za leto 1982. S predlogom ekonomsko finančnega plana za leto 1983 in predlogom smeri sanacije TOZD, ki so poslovale z izgubo, je treba predložiti tudi ukrepe za uresničevanje plana v letu 1983 in ukrepe za izvajanje sanacijskih programov. Rok do konca meseca marca 1983 — zadolžen PO TGO. 4- Za TOZD, ki so poslovale z izgubo, je treba pripraviti v zakonskem roku analize o vzrokih izgub ter izdelati dopolnitve sanacijskih programov, sprejetih v letu 1982. Zadolženi: vodje TOZD v sodelovanju s strokovnimi službami DSSS. 5- Preveriti je treba rezultat skupnega poslovanja med TGO in GPS po posameznih TOZD za leto 1982 in izdelati Poročilo o ugotovitvah in predloge za dokončne razmejitve medsebojnih obveznosti ter predloge potrebnih korekcij. Rok - april 1983. Zadolžen: Ekonomski sektor. 6. GPS mora poročati samoupravnim organom DO Gorenje TGO o rezultatih sanacije poslovnih enot v tujini in finančnih rezultatih poslovanja teh enot v letu 1982. Rok - april 1983. 2- V skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju TOZD v DO Gorenje TGO se predlaga TOZD, ki niso izkazale izgube za leto 1982, da zagotovijo potrebna sredstva za sklad skupne porabe in za stanovanjsko izgradnjo tiste TOZD, ki so izkazale izgubo prevzeto od GKE in sicer: za TOZD Štedilniki, Hladilna tehnika. Zamrzovalniki in Elektronika Velenje. Za pokrivanje lastne in prevzete izgube je treba izdelati program dinarskega in deviznega zagotavljanja virov potrebnih sredstev: • v okviru DO, ki se združuje v SOZD na podlagi samoupravnega sporazuma o oblikovanju sredstev rezerv, • z združevanjem z delovnimi organizacijami, s kateri- mi je DO oz. TOZD povezana v reprodukcijskem procesu na podlagi skupnih razvojnih in proizvodnih programov, v skladu z letnimi in srednjeročnim planom ter planom saniranja izgub v TOZD, • zagotavljanje sredstev iz sklada skupnih rezerv OZD občine Velenje, • zagotavljanje sredstev iz sklada skupnih rezerv gospodarstva Slovenije, • združevanje sredstev v poslovnih bankah s katerimi poslovno sodeluje TOZD predvsem v doseganju ugodnejših pogojev pri obravnavi že obstoječih obveznosti do teh bank in v zagotavljanju dodatnih dolgoročnih sredstev pod ugodnejšimi pogoji, • združevanje sredstev v tistih oblikah, ki se bodo glede na nov zakon o deviznem režimu združevala na nivoju SR Slovenije, predvsem v tem smislu, da tozdi Gorenja ne bi odvajali vseh sredstev, kot bi jih sicer morali, če ne bi prevzeli oziroma ne bi imeli deviznih obveznosti zaradi prevzete izgube GKE. Rok: 13. marec 1983. Zadolžen: v skladu s samoupravnim sporazumu z Interno banko je za pripravo programa zadolžena Interna banka ob sodelovanju strokovnih služb in poslovodnih delavcev Gorenje TGO in GPS. 9. Delavski svet DO Gorenje TGO predlaga IS SO Velenje in službi družbenega knjigovodstva — podružnica Titovo Velenje, da upošteva vse objektivne pogoje, ki so pogojevali negativni finančni rezultat v TOZD Štedilniki, Elektronika, Hladilniki, Zamrzovalniki pri izplačevanju osebnih dohodkov v letu 1983, tako da bodo omenjene TOZD lahko izplačale osebne dohodke v skladu s samoupravnimi akti. Rok za predložitev ustreznih sklepov omenjenim organom do 15. 3. 1983. 10. Izdelati kompleksno analizo poslovanja oziroma poslovnega sistema DO TGO, na vseh področjih (razvoja, proizvodnje, trženja, ekonomike, financ, organizacije in informatike, kadrovskih zadev), — prva globalna analiza — predlog ukrepov smeri s poročilom in programom mora biti pripravljena do konca aprila 1982; — pristopiti k detajlni analizi, ki bo nakazala dolgoročne rešitve, usmeritve, razvoj odnosov znotraj in navzven DO; • V izdelavo kompletne analize poslovanja vpeljati tudi sodelavce zunanjih institucij. Rok — do konca aprila. 11. Potrebno mesto zagotoviti doslednemu izvajanju nalog s področja kakovosti, predvsem dosledno realizirati kakovost proizvodov za izvoz. Svetovna recesija, velike obveznosti naše države do tujine — to je bistveno vplivalo na pogoje gospodarjenja združenega dela v preteklem letu. Velike devizne obveznosti za odplačila dospelih obveznosti so zahtevale od OZD, da povečajo izvoz ter s tem ustvarijo več deviznih sredstev in omejijo pravice koriščenja ustvarjenih deviz na minimum. Tako smo v Gorenju v preteklem letu izločili za skupne družbene potrebe kar 94 % več sredstev kot leto poprej (1981 - 629 mio din, 1982 - 1221 mio din). Svetovna recesija na področju zabavne elektronike je povzročila propad vrste svetovno znanih firm in vrste manjših firm. Posledico krize na tem področju smo tako občutili tudi mi, ko smo na osnovi realne ocene možnosti nadaljnjega razvoja GKE, upoštevajoč svetovne trende, bili prisiljeni sprejeti odločitev o likvidaciji GKE. Vse te okoliščine so negativno vplivale tudi na poslovanje DO Gorenje TGO. Tako je poslovanje DO Gorenje TGO v letu 1982 potekalo v stalno spreminjajočih se pogojih gospodarjenja, težavah v oskrbi, pomanjkanju dinarskih in deviznih sredstev, stalnem spreminjanju oziroma prilagajanju proizvodnega programa izvoznim potrebam, ob nenehnih zahtevah po izpopolnjevanju izvoznih obveznosti in obveznostmi, ki so izhajale tako iz naslova izgube iz leta 1981 kot tekočem reševanju problematike GKE. Celoten sklop problemov je povzročal vrsto težav, katerih rezultat je tudi končni negativni finančni uspeh DO Gorenje TGO za leto 1982. Usmeritve v mesecu avgustu sprejetih sanacijskih programov TOZD in za celo DO, kljub prizadevanjem, niso bistveno vplivale na boljše poslovanje. Osnovni razlog, da nismo dosegli tako v planu kot v sanacijskem programu začrtanih temeljnih ciljev, je v tem, da zaradi pomanjkanja surovin oziroma repromateriala nismo v polni možni meri izkoristili naših kapacitet. Vzroki za slabo oskrbo s potrebnimi surovinami in repromaterialom so predvsem v nereali-ziranju ukrepov, vezanih na zagotavljanje potrebnih deviznih in dinarskih sredstev, v politiki nabave pločevine (za intervencijski uvoz sme porabili okrog 5 mio $, kar bi lahko namenili za ostale materiale) in nestabilnim dobavam nasploh. Posledice neredne oskrbe so se odražale tudi v izvajanju operativnih planov, ker so zaradi omejenih mež-nosti v kooperaciji in manjših prilivov, tekočo proizvodnjo določali glede na trenutno zagotovitev z repromateria-li, ne pa po operativnem planu. Zato je bila proizvodnja motena in tudi improvizirano vodena, s tem je nižja tudi produktivnost. Zaradi neredne oskrbe je bilo v proizvodnji kar 5230 ur zastojev, in to največ v prvem in četrtem kvartalu (1933 ur zastojev, gre na račun pomanjkanja pločevine). V letu 1982 smo tako realizirali le 89 % količinskega plana. Zaradi vseh omenjenih problemov in pa dodatnih problemov v posameznih TOZD (večji stroški, zaloge, nedoseganje prihodkov s tujega trga), ki spadajo med največje izvoznike, ni realiziran tudi drugi osnovni izhodiščni cilj, da poslovnega leta DO Gorenje TGO ne bi zaključilo z izgubo. Ob analizi devetmesečnih rezultatov poslovanja je bilo ocenjeno, da DO Gorenje lahko konča poslovno leto 1982 brez lastne izgube. Pogoj za to je bil, da povečamo proizvodnjo (vrednost proizvodnje naj bi znašala skupaj 12.639.724 tisoč din, doseženo pa je bilo samo 11,471.466 tisoč din oziroma 90 %), povečamo prodajo na domačem trgu (predvideno 7,359.693 tisoč din, doseženo 6.550.939 tisoč din ali 89 %) in v izvozu (5,290.031 ti- soč din doseženo pa 4.866.527 tisoč din ali 92 %). Drugi pogoj je bil, da se zmanjša vrednost vseh zalog, da bi le-te bile manjše, kot so bile ob polletju, zaloge so se sicer zmanjšale samo za 8 % in so znašale 1,141.107 tisoč din (ob polletju 2.306.682 tisoč din). Tretji pogoj je bil, de se pospeši dinamika prilivov s tujih trgov, vendar so bile terjatve od kupcev konec leta 1982 še večje, in to za 305.215 tisoč din več kot konec leta 1981. Četrti pogoj je bil zmanjšanje zalog gotovih izdelkov. Tako so se zaloge izdelkov zmanjšale za 78.086 tisoč din, kar je bilo manj, kot je bilo planirano. Nadaljnji pogoji so se nanašali na zmanjšanje režijskih stroškov, ki pa so se povečali (indeks 109 glede na letni plan), obračunskih pozitivnih razlik (obračunano 17,9 mio din) in pravočasno obračunanih in dospelih premijah, ki pa niso pravočasno prispele. Realizacija večine omenjenih pogojev je bila odvisna od boljše preskrbe z repromateriali, vendar je bila realizacija v zadnjem kvartalu še slabša, tako da rezultati, doseženi v zadnjem kvartalu, niso vplivali na izboljšanje poslovnega rezultata. Izguba iz lastnega poslovanja za leto 1982 znaša skupaj 350 mio din. Kljub negativnemu poslovnemu rezultatu pa finančni rezultati vendarle kažejo na določene pozitivne premike. Tako je bil skupni prihodek v letu 1982 večji za 17 % od leta 1981, da se je delež konvertibilnega izvoza v prihodkih povečal od 24,7 na 27,7 %, da je dohodek večji za 28 %, čisti dohodek za 22 %, pokritje uvoza z izvozom je bilo 136 odstotno in da smo izvozili na konvertibilno področje za 2.895 mio din, oziroma 21 % več kot leto poprej, ob bistveno nespremenjenem številu zaposlenih. Ti pozitivni premiki so se odražali tudi na področju delitve sredstev za OD v preteklem letu. Čeprav smo poslovno leto 1981 zaključili z izgubo, prevzeto od GKE, sme zaradi izpolnjevanja izvoznih obveznosti, objektivne narave težav v proizvodnji, dobili vso podporo ožje in širše družbenopolitične skupnosti pri naših prizadevanjih, tako da smo vseskozi lahko izplačevali OD v skladu z našimi samoupravnimi akti. Tako so se OD v Gorenje TGO v preteklem letu povečali za 28,6 %, povprečni OD je znašal 12.346 din, čeprav je še vedno nekoliko nižji od povprečja gospodarstva in panoge. Prav tako so bila izplačila iz sklada neokrnjena. Uspeli smo tudi zagotoviti stanovanja za 38 naših delavcev ter pričeli z izgradnjo novega stanovanjskega objekta s 45 stanovanji. V letu 1982 je bilo povprečno število zaposlenih 6931, ki so opravili 15.400.480 delovnih ur in od tega efektivnih 12.025.632 ur, pri tem pa je treba upoštevati, da se je število izostankov zaradi letnih dopustov povečalo za 2 %, bolniška do 30 dni za 26 %, medtem ko je bolniška nad 30 dni občutno manjša, da smo imeli v preteklem letu 12 odstotno fluktuacijo. V DO je vstopilo 1.071 delavcev, izstopilo pa 846. Izpolnjevanje nalog, ki smo si jih v sanacijskem programu zadali kot tretji in četrti izhodiščni cilj, to je doseči boljše pogoje zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev in nadaljnjo krepitev uvajanja novih programov in investicijskih naložb za te programe, je v precejšnjem zaostanku od zastavljenih ciljev. Tako nismo uspeli, da bi potrebna devizna sredstva za pokrivanje novih obveznosti pridobili iz sklada vzajemnosti, ker v skladu ni bilo dovolj sredstev, sklad pa je deloval samo do konca leta 1982. Prav tako republiški organi zaradi nejasnega položaja v pogledu deviznega sistema še niso pripravljeni naših zahtev obravnavati, ker niso znani pogoji, pod katerimi se bo obnovila vzajemnost V bilateralnih razgovorih z bankami je dosežen dogovor, de Posebna komisija izdela predlog načina zagotovitve vseh potrebnih sredstev, ki so v sanacijskem programu predvidena, vendar zaenkrat predloga o rešitvi problema še ni. Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije nam je sicer odobril srednjeročni kredit (odplačilni rok 5 let) za TOZD Kuhalni aparati. Pralna tehnika. Gradbeni elementi, v skupni višini 107.900.000 din, vendar pa je za ostale TOZD odobril le kratkoročni kredit v višini 845.245.000 din z rokom vračila 1. 7. 1983, z najnižjo obrestno mero 3,5 % ki pa bo podaljšan. Prav tako še ni odgovora na vlogo, ki je bila posredovana skladu, da nam odobri 328.534.000 din kredita za investicijska vlaganja. Izpad predvidenih načinov zagotovitev potrebnih deviznih in dinarskih sredstev povzroča dodatne motnje, ki se odražajo tako v proizvodnji kot v nadaljnjih investicijskih vlaganjih in na raziskovalnem področju, ker so odplačila posameznih obveznosti onemogočile učinkovitejše akcije v smeri izvajanja posameznih ciljev. Sanacijski program, sprejet avgusta 1982, bo treba zaradi sprememb v pogojih gospodarjenja, nekaterih nerealizi-ranih ukrepih, vsekakor dopolniti. Preveriti in dopolniti Im treba sanacijske programe v TOZD, ki so izkazali izgubo v poslovanju v letu 1982, v ostalih TOZD, ki so sprejeli sanacijski program, pa opraviti podrobno analizo poslovanja in sprejeti ustrezne ukrepe za izvedbo nerealiziranih nalog. M oblikovanju dopolnitev sanacijskih programov bo prav tako treba preveriti oziroma pregledati vse pripombe na sanacijske programe, izoblikovane v zunanjih institucijah 'n organih, ki morajo oziroma so že verificirali sanacijske Programe. Dopolnjeni sanacijski programi bodo tudi osno-Va za nadaljnje aktivnosti za pridobivanje ustreznih verifikacij predvsem pri institucijah, ki bodo z ustrezno verifikacijo sprejele tudi določene obveznosti. Na področju dohodkovnih odnosov je treba poudariti, da kljub večkratnim zahtevam s strani PO DO Gorenje TGO ni bil izdelan in predložen plan skupnega prihodka za leto 1982 med TGO in GRS. Poslovodni odbor TGO je ob obravnavi ocen poslovnih rezultatov za leto 1982 obravnaval fudi obveznosti, ki jih je TGO poravnal iz naslova skupnega Prihodka TOZD Promet GPS in ugotovil nekatere pomanjkljivosti, ki so neposredno vplivale na končni poslovni rezultat Gorenje TGO. Te pomanjkljivosti se odražajo predvsem v visoko obračunanih funkcionalnih izdatkih in bonifikacijah. Poslovodni odbor je zato imenoval komisijo, ki mora ugotoviti, kje so pomanjkljivosti, in pripraviti predlog za odpravo le-teh. Komisija mora svoje naloge dokončati do sredine meseca aprila. Ugotovitve komisije bodo tudi osnova za izračun realnega finančnega rezultata in odnosov skupnega poslovanja, ki mora temeljiti na med-sebojni odvisnosti in odgovornosti za opravljanje posameznih funkcij med proizvodnimi TOZD in prodajno organizacijo. Tozdi DO Gorenje TGO morajo v breme celotnega prihodka vključiti izgubo GKE, nastalo v letu 1981 in 1982. Celotna kompenzirana izguba znaša, tako iz lastnega poslovanja kot izguba GKE, 3,71 milijarde din. Izgubo GKE morajo tozdi vključiti v breme celotnega prihodka, ker nam to narekujejo naši predpisi čeprav so potekali razgo-Vori, da tozdi teh izgub ne bi prenesli v svoje poslovne knji-9e. Kljub prevzeti izgubi pa bodo vseeno zagotovljena sred-stva za sklad skupne porabe in stanovanjski skladi ter sredstva za OD, ker bodo TOZD, ki bodo imele ostanek čistega dohodka, oblikovale ta sredstva za vse TOZD. Gibanje OD bo še naprej enotno za DO Gorenje kot celoto, zato delavci TOZD, ki prevzemajo izgubo GKE, zaradi tega ne bodo posebej prizadeti. Prevzeta izguba GKE pomeni vsekakor breme ne same za DO Gorenje TGO, temveč tudi za našo celotno družbenopolitično skupnost, zato reševanje te problematike poteka ob polni podpori ožje in širše družbenopolitične skupnosti. V razreševanje sp vključene tako banke, skladi skupnih rezerv, OZD, s katerimi imamo trajne poslovne odnose, v okviru SOZD, in različne institucije in organi tako na ravni občine kot republike. Njihova podpora pa bo odvisna tudi od doseganja poslovnih rezultatov v letošnjem letu, predvsem od izpolnjevanja izvoznih obveznosti. Zato se moramo v letošnjem letu polno angažirati vsi delavci v Gorenju TGO in drugih organizacijah skupnega pomena, da bomo realizirali naloge, ki jih bomo konkretno opredelili v planu za letošnje leto in planih skupnega poslovanja. Predlogi planov za letošnje leto predvidevajo, da bi ob umirjenejših pogojih gospodarjenja, boljši delitvi deviznih pravic in s tem zagotovljenih boljših pogojih oskrbe, povečali fizični obseg proizvodnje za 39 %, izvoz za 46 %, celotni prihodek za 63 %, delež konvertibilnega izvoza v celotnem prihodku od 27,7 % v letu 1982 na 39,1 % v letu 1983, da tako povečamo dohodek za 150 %, čisti dohodek pa za 125 % in zagotovimo za osebne dohodke 22 % več sredstev. Uspehi v preteklem letu, doseženi v izredno težkih pogojih gospodarjenja, so in bodo dobra osnova, da s skupnimi močmi realiziramo zastavljene cilje in tako sami še več prispevamo k naporom za stabilizacijo našega gospodarsva. INFORMACIJA O FINANČNIH KAZALCIH POSLOVANJA V LETU 1982 Finančni kazalci poslovanja v letu 1982, brez prevzema izgube GKE (tabela 1) a) Prihodki Delovna organizacija Gorenje tovarna gospodinjske opreme, je v letu 1982 ustvarila 17,619.337 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 17 % več kot v letu 1981. Prihodki od prodaje na tujem trgu, vključno s premijami, so bili doseženi v višini 3,746.591 tisoč din, kar je za 17 % več kot v letu 1981. Prihodki od prodaje na domačem trgu so bili doseženi v višini 6,707.136 tisoč din, kar je za 4 % več kot v letu 1981. Ostali prihodki so bili doseženi v višini 7,165.610 tisoč din ali za 34 % več kot leto poprej. Celoten ustvarjeni prihodek v DO Gorenje TGO je v letu 1982 sicer večji kot leta 1981, vendar pa je bil za 16 % manjši, kot je bilo prvotno planirano. Delež konvertibilnega izvoza v celotnem prihodku se je povečal od 15,50 % v letu 1981 na 16,43 % v letu 1982 (6 % več), celoten delež konvertibilnega izvoza v prihodkih iz domačega in tujega trga pa iz 24,74 % leta 1981 na 27,69 % leta 1982 (12 % več). b) Porabljena sredstva so bila nekoliko (za 15 %) večja kot v letu 1981 in so znašala 15,009.215 tisoč din, v primerjavi z letnim planom dosežna v višini 85 %. CELOTNI PRIHODEK, DOHODEK IN JEGOVA DELITEV PO ZAKLJUČNEM RAČUNU 1982 — brez izgube GKE T a b e I a 1 Zap. P O 7, T f! T ,T d Doseženo Doseženo Predlog plana Indeks št. I.-XII.8l I.-XII.82 1983 4:3 5:4 1 2 2 4 5 6 7 1. Celotni prihodek 15.011.552 17.619.337 28.886.480 117 164 2. Prihodki od skupnega prihodka na TT vključno premije 3.209.617 3.746.591 10.776.725 117 258 3- Prihodki od skupnega prih. na DT 6.451.685 6.707.136 11.309.748 104 169 4. Ostali prihodki ' 5.350.251 7.165.610 6.800.007 134 95 5. Delež konvertibilnega izvoza v celotnem prihodku 15,50% 16,43% 29,87% 105 182 6. Delež konveribilnega izvoza v prihodkih z DT in TT 24,74% 27,69% 39,07% 112 141 7. Porabljena sredstva 12.993.630 15.009.215 23.026.970 115 153 8. Izguba na substanci 90.880 91.640 - 101 - 9. Dohodek 2.108.802 2.701.752 5.859.510 128 217 10. Izguba zaradi ncdos. dohodka 116.866 271.318 - 232 - ll. čisti dohodek 1.264.545 1.541.697 3.386.92* 122 220 12. Izguba zaradi nedos. čistega doh. 126.573 313.993 - 248 - 13- Izguba skupaj 334.327 576.951 - 202 - 14. Skladi skupaj 362.023 321.138 - 85 - 15. Kompenzirane izgube + 27.695 355.813 c) Količinska proizvodnja (tabela 2) Količinski plan proizvodnje za leto 1982 je bil dosežen v višini 89 %. V primerjavi z letom 1981 je bila proizvodnja za 8 % višja — proizvodnja za domači trg je bila nižja za 16 %, proizvodnja za izvoz pa je bila enaka kot v letu 1981. Sama vrednost proizvodnje (tabela 3) je znašala 11.417.466 tisoč din, kar je za 13 % več kot v letu 1981. Vrednost proizvodnje za domači trg je bila 6.550.939 tisoč din in je bila za 3 % manjša kot leta 1981, vrednost proizvodnje za izvoz pa je znašala 4.866.627 tisoč din in je bila za 43 % večja kot leta 1981. d) Dohodek Do Gorenje TGO je ustvarila dohodek v višini 2,701.762 tisoč din, kar je za 28 % več kot v letu 1981. Del dohodka za obresti je bil za 71 % večji kot leta 1981 in je znašal 662.970 tisoč din. e) Čisti dohodek je bil v letu 1982 večji za 22 % kot leta 1981 in je znašal 1,541.697 tisoč din. Del čistega dohodka za osebne dohodke znaša 1,318.826 tisoč din (28 % več kot leta 1981). Povprečni neto osebni dohodek v DO Gorenje TGO je bil v letu 1982 12.346 din in je bil za 28 % večji, kot je bil v letu 1981. f) Izguba Izguba zaradi nedoseganja dohodka je znašala 271.318 tisoč din in je bila za 132 % večja kot leta 1981. Izguba zaradi nedoseganja čistega dohodka oziroma nekrite obveznosti iz ČD so bile za 148 % večje kot leta 1981 in znašajo 313.993 tisoč din. Izguba zaradi nedoseganja dohodka in čistega dohodka znaša skupaj 676.951 tisoč din in je za 102 % večja kot leta 1981. Poslovno leto 1982 so z izgubo zaključili naslednji tozdi: 1. Štedilniki 62.926.000 2. Hladilniki 92.609.000 3. Zamrzovalniki 165.327.000 4. Elektronika Velenje 356.090.000 SKUPAJ: 576.951.000 Izgubo iz lastnega poslovanja za ki in Zamrzovalniki so pokrili zneskih: Kuhalni aparati Elektronika Ptuj Pohištvo Pralna tehnika M G A Nazarje Galvana Embalažnica Plastika Kondenzatorji Rogatec Kompresorji Črnomelj Vzdrževanje A vtopark Orodjarna Gradbeni elementi Gostinska enota TOZD Štedilniki, Hladilni-ostali TOZD v naslednjih 28.238 tisoč din 2.152 tisoč din 1.925 tisoč din 180.963 tisoč din 38.113 tisoč din 7.896 tisoč din 10.011 tisoč din 2.356 tisoč din 3.294 tisoč din 1.624 tisoč din 4.037 tisoč din 2.172 tisoč din 3.457 tisoč din 33.914 tisoč din 710 tisoč din SKUPAJ: 320.862 tisoč din Lastna izguba (356.090 tisoč din) TOZD Elektronika Titovo Velenje je ostala v celoti nepokrita. Količina v PE "h" Zap. št* Pozicija Doseženo 1981 Str. Doseženo 19S2 Str. Osnutek plana 1983 Str. Indeks 5=3 7:5 _i_ 2 3 4 5 6 7 8 9 10 i« Fizični obseg proizvodnje DO TGG Gorenje 6.047.893 5.590.634 7.779.633 92 139 - domači trg 3.133.600 51,8 2.654.403 47,5 3.487.437 44,8 85 131 - izvoz 2.914.093 48,2 2.956.231 52,5 4.292.196 55,2 101 146 2. Struktura fizičnega obsega proizv. po programih Cygospodinjski aparati 5.115.425 4.839.856 6.217.167 95 128 - domači trg 2.260.645 44,2 1.956.413 40,42 2.411.580 38,8 87 123 - izvoz 2.854.7?0 55,8 2.883.445 59,6 3.605.587 61 r2 101 132 notranja oprema 529.593 514.586 217.771 97 139 r - domači trg 513.508 96,9 491.989 95,6 812.185 85,3 96 124 - izvoz 16.085 3,1 22.599 4,4 105.586 14,7 140 467 Cj el. sir. potr.. 380.664 209.358 747.725 55 357 - domači trg 337.436 88.6 179.151 85,6 367.696 ^9,2 52 205 - izvoz 45.228 11,4 30.187 14,4 379.829 50,8 70 1258 GU medicinska elektronika 2.649 208 5.977 8 ?874 J - domači trg 2.-649 100 208 100 5.127 85,3 8 2465 - izvoz - - 850 14,22 - - ilij profesionalna elektroniko 24.606 100 - - - domači trg - - 24.262 98,60 - - - izvoz - - 344 i,4o - - birotehnika 19.561 26.642 66.387 136 249 - domači trg 19.561 100 26.642 100 66.337 100 136 246 - izvoz 19-561 100 26.642 100 66.387 100 136 246 PRIKAZ REZULTATOV POSLOVANJA PO ZAKUUČNEM RAČUNU ZA DO GORENJE TGO ZA LETO 1982 T a be I a 3 v tisoč Zap. št. Pozicija Doseženo 1981 Str. Doseženo 1982 Str. Osnutek plana 1983 Str. Indeks 5:3 7:5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1. Vrednost proizvodnje (NPC) DO TGO Gorenje 10.098.567 11.417.466 24.801.349 113 217 - domači trg 6.710.610 66,5 6.550.939 57,4 11.906.555 48 97 181 - izvoz 3.387.957 33,5 4.866.527 42,6 12.894.794 52 143 264 2. Struktura vrednosti proizvodnje (NPC^Gospodinjski aparati 8.350.734 9.874.837 18.808.280 118 190 - domači trg 4.962.967 59,4 5.148.546 52,1 8.171.142 43,4 104 159 - izvoz 3.387.767 40,6 4.726.291 47,9 10.637.138 56,6 140 225 > notranja oprema 635-686 717.324 1.023.766 113 143 - domači trg 622.657 97,9 699.417 97,5 889,870 86,9 112 127 ™ izvoz 13.029 2,1 17.907 2,5 133.896 13,1 137 748 C)elektronika šir. potrošnje I.075.612 764.648' 3.609.642 71 472 - domači trg 965.200 89,8 642.319 84 1.535.375 42,6 67 239 - izvoz 110.412 10,2 112.329 16 2.074.268 57,4 111 - (^medicinska elektronika 1.261 924 99.3-30 73 - - domači trg I.261 100 924 100 82.446 83 73 - izvoz - 100 - 16.934 17 - - tjj profesionalna elektronika - - 1.056.157 - - - domači trg - - 1.023.599 96,9 - - - izvoz n - - 32.558 3,1 - - birotehnika 35.274 59.733 ■ 204.124 169 - domači trg 35.274 ICO 59.733 100 204.124 100 169 - g) Ocena vzrokov izgub TOZD ŠTEDILNIKI Vrednost lastne izgube je 62.926 tisoč din. Letni plan je po količini in vrednosti dosežen 94 odstotno. Plan celotnega prihodka je dosežen z 90 %. Plan porabljenih sredstev pa s 95 %. Porabljena sredstva so za 5 % porastla hitreje od rasti celotnega prihodka. Če bi bil plan celotnega prihodka in porabljenih sredstev dosežen sorazmerno doseganju plana proizvodnje, bi v TOZD Štedilniki ustvarili 305.484 tisoč din dohodka in bi zaključili poslovno leto brez izgube. Pri prihodkih za planom najbolj zaostajajo: — prihodki od prodaje na DT (to so rezervni deli) — plan dosežen 9 %, — prihodki od premij, plan dosežen 38 %-no. Znotraj porabljenih sredstev je plan vrednosti izdelavnega materiala, glede na doseganje plana proizvodnje višji za 48 %. Treba je poudariti, da so režijski materialni stroški, glede na obseg proizvodnje, nižji za 9 indeksnih točk. TOZD HLADILNIKI Vrednost lastne izgube je 92.609 tisoč din. Vzrok za izgubo je v nedoseganju količinskega in vrednostnega plana proizvodnje. Letni plan je po količini in vrednosti dosežen s 84 %. Plan celotnega prihodka je dosežen z 81 % oziroma za 3 indeksne točke manj kot plan vrednosti proizvodnje. Za planom največ zaostajajo prihodki od regresov in premij (plan dosežen z 49 %) in prihodki od skupnega prihodka na tujem trgu (plan dosežen s 65 %). Plan porabljenih sredstev je dosežen 83 %-no. Porabljena sredstva so 2,5 % rastla hitreje od celotnega prihodka. Glede na doseganje plana obsega proizvodnje je izdelavni material višji za 4 indeksne točke. Enako tudi režijski materialni stroški. Če bi bil plan celotnega prihodka in porabljenih sredstev dosežen sorazmerno doseganju plana proizvodnje, bi TOZD ustvarili 113.681 tisoč din dohodka. Razporejeni dohodek znaša 178.412 tisoč din. Izguba iz lastnega poslovanja bi bila 64.731 tisoč din. TOZD ZAMRZOVALNIKI Vrednost lastne izgube je 165.327 tisoč din. Plan je po količini dosežen z 89 %, po vrednosti pa z 98 %. Plan celotnega prihodka je dosežen s 100 %, plan porabljenih sredstev pa 116 %. Porabljena sredstva so za 16 % rastla od rasti celotnega prihodka, kar je poglavitni vzrok za izgubo. Vrednost izdelavnega materiala je za 21 indeksnih točk rastla hitreje od vrednosti proizvodnje. Pokritje polizdelkov je za 34 % višje kot v planu. Režijski stroški so za 14 indeksnih ttočk nižji od vrednosti proizvodnje. Če bi se porabljena sredstva gibala sorazmerno z gibanjem obsega proizvodnje, se pravi, da bi glede na plan porabljenih sredstev bila dosežena 98 %, bi TOZD ustvaril 505.519 tisoč din dohodka, torej bi poslovali brez lastne izgube. TOZD ELEKTRONIKA VELENJE Lastna izguba je 356.090 tisoč din. Vzroki za izgubo so: Nedoseganje fizičnega in vrednostnega doseganja proizvodnje. Plan je po količini dosežen z 42 %, enako tudi po vrednosti. Plan celotnega prihodka je dosežen s 43 %, plan porabljenih sredstev pa s 56 %. Porabljena sredstva so za 30 % rastla hitreje od rasti celotnega prihodka. Če bi se porabljena sredstva gibala sorazmerno z gibanjem proizvodnje, bi lastna izguba bila manjša za 69.820 tisoč din in bi znašala 286.270 tisoč din. h) Izvor — uvor (tabela 4) DO Gorenje TGO je v letu 1962 izvozila na konvertibilno tržišče za 2.895.144 tisoč din (fco jugomeja, ZIS tečaj 1 = 41,80 din), kar je za 21 % več kot leta 1981. Po podatkih SISEOT pa smo na konvertibilno tržišče izvozili izdelkov v vrednosti 2.664.000 tisoč din (fco jugomeja, ZIS tečaj 1 $ = 41,80 din), kar je 72 % doseganja plana usklajenega v okviru SISEOT in je bil za 2 % nižji kot leta 1981. Razlika med podatki, ki jih prikazujemo v TGO Gorenje in na SISEOT nastopa zato, ker SISEOT obravnava vrednost blaga brez oplemenitenja, ker se izvoz, ki je posledica kooperacije z Danfosom, ne knjiži kot realizacija TGČD in ker prihaja do časovnih zamikov pri zajemanju podatkov. Skupni izvoz (konvertibilni, klirinški) je bil v letu 1982 za 1 % nižji kot v letu 1981. Vrednost uvoza iz konvertibilnega področja v letu 1982 znaša 2.116.529 tisoč din (2 % manj kot leta 1981). Pokritje uvoza z izvozom je v letu 1982 precej boljše kot leta 1981, saj je bilo za 22 % večje (1981-111 %, 1982-136 %). Za skupne družbene potrebe je bilo izločenih 94 % več sredstev kot leta 1981 (1981-629.707.000, 1962- 1,21.605.000 din). (Saldo izvoza z uvozom znaša 778.615.000 din (1981 — 251.707.000, indeks 309 ). Finančni rezultati za leto 1982 s prevzemom izgube G KE (tabela 5) Zaradi prevzema izgube GKE se celotna delitev dohodka v DO bistveno spremeni. Podatki za leto 1981 se nanašajo na rezultate poslovanja ob prevzemu izgube GKE, za leto 1960 prevzeto v letu 1981. a) Porabljena sredstva Zaradi prevzema izgube GKE so se povečala porabljena sredstva in znašajo 18,363.241.000 din (31 % več kot leta 1981) in za 3.354.026.000 din večod porabljenih sredstev brez prevzete izgube GKE. b) Izguba na substanci Izguba na substanci znaša 3.049.765 tisoč din, leta 1981 pa je znašala samo 298.407 tisoč din. Brez prevzete izgube GKE pa znaša izguba na substanci 91.640 tisoč din. c) Dohodek Dohodek zaradi prevzema izgube znaša 2,305.861 tisoč din in je za 9 % večji kot leta 1981. d) Čisti dohodek Znaša 1,489.106 tisoč din in je za 139 % višji, kot je bil leta 1981, ko je znašal 622.354 tisoč din. e) Izguba Nekrite obveznosti iz dohodka znašajo 615.071 tisoč din in so za 98 % večje kot leta 1981, nekrite obveznosti iz čistega dohodka pa 366.142 tisoč din in so za 24 % manjše kot 1981 leta (479.392 tisoč din). Izguba skupaj znaša 4,030.979 tisoč din, kompenzirana izguba pa znaša skupaj 3,710.116 tisoč din. Izgubo GKE so prevzele naslednje TOZD: 1. Štedilniki 824.755.000 2. Hladilniki 724.582.000 3. Zamrzovalniki 629.550.000 4. Elektronika 1.157.139.000 SKUPAJ: 3.354.026.000 Nekrita izguba TOZD Elektronika znaša 356.090.000 din. Skupaj izguba GKE in nekrita izguba v TOZD Elektronika 3.710.116,000 din. v tisoč din Zap. Doseženo Doseženo Osnutek plana Indeks št. 1981 1982 1983 3:2 4:2 4:3 I 2 2 4 2 6 z 1. Vrednost izvoza konv. trg - ZIS tečaj (41,80) 2.390.292 21895.144 5..038.789 121 210 174 -1 57.184.019 69.26l.8l8 120.449.500 121 210 174 2. Vrednost uvoza konv* trg - ZIS tečaj (41,80) 2.138.326 2.116.529 3.109.463 98 145 147 - s 51.156.124 50.634.665 74.389.187 96 145 14? 3. Kritost uvoza z izvozom lil % 136 % 159 % 122 143 117 Izločanje za skupne družbene potrebe (din) 629.707 1.221.605 - 194 - - 4. Solilo izvoz/uvoz (din) 251.966 778.615 3.109.468 309 - 399 - S 6.027.895 18.627.153 46.060..320 309 - 399 5. Prilivi s konvert. področja bruto priliv (4l,80) 1.895.650 2.349.477 123 6. Odlivi na konvert. področje (41,80) 673.417 CELOTNI PRIHODEK, DOHODEK IN NJEGOVA DELITEV PO ZAKLJUČNEM RAČUNU ZA LETO 1982 (LASTNA IZGUBA + IZGUBA GKE) Tabela 5 zap. POZICIJA Doseženo Doseženo Predlog plana Indeks Št. 1981 1982 1983 4:3 5:4 1 2 3 4 5 6 7 1. Celotni prihodek 15.Cii.553 17.619.337 28.886.480 117 163 2. Prihcdki od skupnega prihodka na TT vključno premije 3.209.617 3-746.591 10.775.725 117 287 3. Prihodki od skupnega prihodka na DT 6.451.685 6.707.136 11.309.745 104 168 4. Ostali prihodki 5.350.251 7.160.610 6.800.007 134 95 5. Delež kcnveritibilnega izvoza v celotnem prihodku 15,50% 16,43% 29,87% 106 182 6. Delež konv. izvoza v prih v DT in TT 24,74% T 27,69% 39,07% 112 141 7. Porabljena sredstva 14.038.454 l8.363.24l 23.026.970 131 125 8. Izguba na substanci 298.407 3.049.765 - 1022 - 9. Dohodek 1.271.506 2.305.861 5.859.510 181 254 10. Izguba zaradi nedoseženega dohodka 310.292 615.071 - 19? - 11. Čisti dohodek _ 622.354 1.485.106 3.386,929 239 227 12. Izgufca zaradi nedos. čistega dohodka 479.392 366.142 - 76 - 13. Izguba skupaj 1.088.091 4.030.979 - 370 - 14. Skladi skupaj 14.054 321.13? - 2285 - 15. Kompenzirane izgube 1.074.037 3.710.116 - 345 - 16. Masa OD 1.030.769 1.318.826 1.609.845 128 122 f) Pokrivanje izgube Za pokrivanje nekrite izgube so predvideni naslednji viri: ~ združevanje sredstev članic SOZD Gorenja po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev v okviru SOZD — združevanje sredstev OZD, s katerimi je DO Gorenje TGO povezana v reprodukcijskem procesu na osnovi skupnih srednjeročnih in letnih planov — kreditov sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Velenje — krediti sklada skupnih rezerv gospodarstva Slovenije — krediti poslovnih bank s katerimi posluje DO Gorenje TGO. Sindikat o gospodarjenju V PETEK SEJA KONFERENCE SINDIKATA Po sklepu seje predsednikov izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata in 10 konference, sklicujem sejo konference osnovnih organizacij ZSS Gorenje TGO. Seja bo v petek, 11. marca 1983, ob 11. uri v sejni sobi nad restavracijo. Za sejo predlagam naslednji dnevni red: 1. Obravnava rezultatov poslovanja delovne organizacije v letu 1982 in akcija ZR 1982 2. Obravnava osnutkov planov za leto 1983 3. Poročilo o poteku likvidacije GKE 4. Vprašanja delegatov Poročilo o poslovanju DO Gorenje TGO je objavljeno v Informatorju. Prosim, da po dogovoru s sestanka predsednikov 00 ZSS, skličete sejo izvršilnega odbora osnovne organizacije in se pripravite na sejo konference. Gorenje TGO predsednik K 00 ZSS Jože Meh , I. r. Iz delegatskega gradiva 2. skupno zasedanje zborov skupščine občine Velenje V torek, 15. marca 1983, bo ob 8. uri v sejni dvorani občinske skupščine skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnostih in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje. Posamezne točke dnevnega reda, zlasti pa obravnava predloga resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje v letu 1983, so namreč tako pomembne, da zahtevajo soočanje in uskladitev mnenj posameznih zborov. Vzporedno s predlogom resolucije o politiki izvajanja družbenega plana bodo delegati obravnavali tudi osnutke spremljajočih aktov. Ti zajemajo usmeritve in načrt zaposlovanja za letošnje leto, aktivnosti s področja kmetijstva in program dela krajevnih skupnosti ter sporazum o uskladitvi davčne politike celjskega območja za letošnje leto. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana izhaja iz dosežene ravni produkcijskih možnosti in seveda tudi usmeritve in naloge resolucije izvajanja družbenega plana republike za srednjeročno obdobje. Tako so kot temeljni cilji družbenoekonomskega razvoja opredeljeni učinkovitejše gospodarjenje na osnovi večje strokovnosti, boljših delovnih navad, ustreznejše organizacije, kooperacije, večje intenzivnosti dela glede na razpoložljivi dohodek, boljše izkoriščenje proizvodnih sredstev, opreme, znanja. Mednje sodi tudi odpravljanje izgub, in motenj v proizvodnji, povečanje izvoza blaga in storitev, izvajanje ustrezne politike zaposlovanja proizvodnje hrane, zadrževanje vseh oblik porabe v dogovorjenih mejah, doseganje boljše kakovosti, izvajanje razvojnih nalog ter sprotno spremljanje in usmerjanje gospodarskih in družbenih gibanj in priprava sprememb temeljev srednjeročnega občinskega plana. Po predvidevanjih organizacij združenega dela s področja gospodarstva ter ob upoštevanju dosedanjega razvoja ter omejitvenih dejavnikov na domačem in tujem trgu, naj bi bila rast družbenega proizvoda 1,6 odstotna. To rast naj bi dosegali z 1-odstotnim povečanjem zaposlenih in 0,6 odstotnimpovečanjem produktivnosti. Izvoz bomo povečali realno za 38 % na konvertibilno področje, uvoz s tega področja pa bo večji za 22 %. Usklajeno rast vseh vrst porabe bomo zagotovili z doslednim izvajanjem naslednjih usmeritev: osebni dohodek bo naraščal za 35 % počasneje od rasti dohodka, skupna in splošna poraba bosta naraščala 50 % počasneje od rasti dohodka. Delež novih naložb v gospodarstvu bo znašal 13,5 % družbenega proizvoda, brez energetike. Ob doslednem upoštevanju dogovorjenih kriterijev prestrukturiranja bomo vlagali, razen v premogovništvu, le v tiste investicijske projekte, ki bodo zagotavljali vsaj 50 % celotne proizvodnje za izvoz na konvertibilno tržišče. Za nove gospodarske naložbe bomo namenili 13,5 % družbenega proizvoda, kar je 6 % manj kot lani in predstavlja že minimum, ki še zagotavlja skladen reprodukcijski razvoj. Pri investicijskem kreditiranju bo imelo prednost izpolnjevanje že sprejetih obveznosti in poravnanje obveznosti za prenešene tranše iz preteklih let. Na zasedanju bodo posvetili več pozornosti tudi gospodarjenju Gorenja TGO v letu 1982. Zato bodo današnji Informator prejeli vsi delegati kot delegatsko gradivo. INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižom, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 iivodov. Tisk Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.