Naravoznanstvo v Ijudski šoli. VI. Težkota. Privlačna moč ali težnost zemlje privlača vsa telesa na njeno poveršino, ako ima pa zemlja kako spoko ali lukinjo toraj privlača njena težnost telo celo do dna, ako tega nič ne zaderžuje. Ako denemo bukve na roko, tedaj brani in zaderžuje ta bukve, da ne slede sili težnosti do poveršja zemlje, in na roki pa občutimo čin te uioči. To pa izvira od tod, ker moramo od mišic v naših rokah malo porabiti v to, da je deržimo. Ravno to se godi, ako nesemo posodo z vodo. Ta potegljej kakega telesa proti zemlji zovemo težkoto. Težkota telesa je toraj po težnosti zemlje narejeni potegljej tistega telesa proti zemlji. Po velikosti tega potegljeja je potem naša razsodba 0 težkoti teles tudi različna. Lahka imenujemo ona telesa, pri kterih je potegljej proti zemlji le slab in majhen; težka pa zovemo ona telesa, pri kterih je potegljej proti zemlji močan in velik. Težkota se pri visečih telesih razodeva po potegljeju, pri ležečih pa po pritiskanju. Učinek bukev na roko, ktera jih derži, imenujemo pritiskovanje. Besoda ,,pritiskovanje" pomeni sploh delovanje ali učinek, ktero kako potegljeju težnosti podložno telo na podlago učinja ali dela, ktera ga zaderžuje, slediti temu potegljeju. Pritiskanje kakega telesa na njegovo podlago imenujemo njegovo težkoto ali težo njegovo. Teža kakega telesa je toraj pritiskovanje njegovo na podlago. Ako je podlaga terda, toraj pritiskajoče telo na njej nikakoršne spremembe ne nareja, ako je pa ona mehka, potlej pa ona v njo utisek naredi. Položi n. pr. žlico na mizo: — potem jo pa deni na kako žoličasto tvarino; tukaj zapazimo utisek na njej. Poiščimo nektere prikazai, ktere se pokažejo po pritiskanju teles! — Take so n. pr.: Velik kamen zasadi se v zemljo; težki valjarji razdrobe gruče zemlje; težki vozovi razdrobe in starejo na cesti nasuto kamenje; za ljudmi in živaliini vidimo stopinje v mehki zemlji; zglavje v postelji se potlači; kerhka in razlomljiva telesa dado se z lahka razdrobiti; hiše in druge stavbe se včasih pogreznejo i. t, d. Težkota teles je pa zelo različna; kroglja od puške je n. pr. lažja, kakor kroglja topova, in poleno je tudi laže, kakor pa celi štor. Od kod izvira toraj ta razloček? — Od množice tvarnih delkov,- kajti kolikor več delkov, toliko več tvarine ima tudi telo, in toliko veča je potem tudi njegova težkota. Zato pravimo: Težkota raste s snovjo. Tvarino ali težo dveh teles moremo pa tudi primerjati. Priprava za primerjenje teže dvch tcles zovemo tehto ali vago. Tehtnica ima na obeh straneh na koncu enakoramna voda, na vsakemu je skledica. Ako ostaneta v ravnotežji, potem sti težkoti obeh teles enaki, ter ostaneti v vodoravni legi. Ako denemo n. pr. na vsako stran v skledico utež ene kile, stojita tudi še oba voda vodoravno, in uii se zopet prepričamo, da je teža v eni skledici ravno taka, kakor v drugi; teža obeh teles je toraj enaka. — Ako hočemo tcdaj težo kakega telesa ali tvarine določiti, toraj jo položimo v eno dveh skledic, v drugo pa ravno toliko teles, kterih težkota pa je nara znana, in sicer toliko, da pripravimo vodo v vodoravno lego. (Da je pri tem tudi treba na stanje jezika pri tehtnici paziti, je menda otrokom že znano, in ker gre pri tem poduku bolj za telitanje kakor teutnico, toraj zadostuje tukaj kratek pogovor o tehtnici.) Rabo tehtnice V to, da zvemo težkoto kakega telesa, imenujemo vaganje; telesa pa, kterih teža nam je že znana, ali tiste edinice tvarin, ktere imajo in po raznih deželah rabijo za vaganje ali tehtanje; t. j. da z njimi tvarine teles primerjajo in izrajujejo, imenujejo pa sploh uteži. Kadar vagamo ali tehtamo, narejamo neko primerjevanje. Kaj primerjamo? — (Pri tehtovanji primerjamo pritiskovanje tehtajoče snovi s pritiskanjem utežij.) Ako denemo n. pr. v skledico utež 1 kgr., v drugo pa vodo, in ste potem obe skledici vodoravno, toraj se prepričamo, da je teža tvarine v drugi skledici tudi 1 kgr. težka. V tem slučaju je toraj pritiskovanje utežij pritiskovanju tehtajoče tvarine enako; ako denemo pa manj težke uteži, je pa tudi pritiskovanje utežij manjši od pritiskovanja tehtajoče tvarine. Če pa denemo utež večji teže kot 1 kgr., je pa pritiskovanje uteži veči, kakor ono od tvarine. Kadar pri tehtovanju na ta način dva telesa primerjamo, gledaino navadno na to, da se pre- pričamo, v čem sta si razločna in v čem pa enaka. Pri tehtanju primerjamo toraj telesa gledč njih težkote. Železna utež 1 kgr., ktero rabimo, da zvemo težo kosca mehkega lesa, ni tako velika, kakor je kos lesa 1 kgr. Imenujte še več drugih. teles, ktera so pri enaki teži veči od uteži 1 kgr.! — Iz tega tudi sklepamo: Telesa enake težnosti, uiorejo biti razne velikosti. — Sodite sedaj sami, ali je to resnično: sTelesa enake velikosti morejo biti razne težkote!" — Dokažite to s zgledom! — (Krogla za puško je težja, kakor ravno tako velika lesena krogla, i. t. d.) — Z rabo utežij moremo torej težkoto kakega telesa brezozirno na njegovo velikost ali prostornino (volumen) določiti; moremo pa tudi paziti na telesnino prostornost, ter iskati, koliko tehta ena sama reč, ktera je ravno tako velika, kakor utež, s ktero tehtamo. Po prodajalnicah se vedno ozir jemlje le na težkoto blaga, a ne ozirajo se na velikost telesnin. Imenujemo, neoziraje se na prostornino kakega telesa po utežih najdeno težkoto, njegovo nasebno težkoto. Ako pa damo nasproti tehtajočemu telesn tisto prostornost, ktero ima n. pr. rudninska utež, toraj pa najdemo razloček težkote med obema tvarinama. Pri tem naredimo neko primerjevanje in zvemo, koliko več ali manj tehta telo, kakor enako veliko telo od druge tvarine. Ako primerjamo n. pr. košček mehkega lesa od velikosti 1 kgr. z utežijo iz rudnine enake težkote, toraj vidimo, da je les dosti laže od uteži. Poiščemo nasebno težkoto tega koščeka lesa s pomočjo majhinih rudninskih utežij, toraj najdemo, da n. pr. le 72kgr. tehta, in tako smo najdli, da košček tega telesa le polovico toliko tehta, kakor enake velikosti košček rudnine, iz ktere je utež narejena. Težkota, ktero ima kako telo v primeri z drugim ravno tako velikim telesom drugačne tvarine, imenuje se njegova mu vlastna težkota, gostota ali primerna težkota telesa. Ako hočemo primerno težkoto mnogih teles razsoditi, toraj moramo njih težkoto s težkoto ravno take telesne tvarine enake velikosti primerjati. V ta namen nam služi prostornost enega kub. dcm. in za poglavitno težkoto teža enega kub. dcm. vode. Ta mera nareja edinice težkote, ktere se zaznamovajo s štev. 1 — Ako je kub. dcm. kakšne druge tvari, n. pr. stekla, še enkrat tako težak, toraj je težkota obeh teles kakor 1:2; število primerno težkoti stekla je toraj 2. Ako pa tehta 1 kub. dcra. kake druge tvari, recimo probka ali plute le četerti del teže kub. dcm. vode, toraj je pa primerje težkote obeh teles 1: V4> primerno število težkote probka znaša tedaj y4. Število primerne težkote kakega telesa znači, kolikokrat je telo tako težko, kakor enako velika množina vode. Število pa, ki izgovarja, kolikokrat je kub. dcm. kacega telesa teži ali laže od kub. dcm. vode, imeuuje se gostota ali primerna težkota teles. Tukaj dodajamo števila, ktera zaznamujejo primerno težkoto navedenih teles: Pluta 0-240 Baker 8-878 Topolovina .... 0-383 Želozo 7"788 Lipovina .... 0-439 Srebro 10-474 Jelovina .... 0-555 Svinec 11-352 Dobovina .... 1-170 Živo srebro . . . 13598 Steklo 2-660 Zlato 19-325 Peščenjak .... 2-350 Platina .... 22-100 Bazalt 2-600 Eter 0-713 Marmor 2-717 Olje oljkino . . . 0-900 Granit 2-800 Led 0916 Vzrok, da imajo razna telcsa pri enaki prostornosti razno težkoto, izvira od tod, da imajo ena telesa v ravno takcm prostoru več ali manj tvarnih delkov, kakor druga. Koliko več takih tvarnih delkov kako telo pri enakej velikosti v primeri z drugemu telesu ima, toliko veča je tomj njegova gostota ali priinerna težkota. Kolikor več tvarnih delkov je v ravno istem in enakem prostoru, toliko gosteje je telo. Zato moremo reči: Kolikor gosteje je telo, toliko veča je njegova primerna težkota, in ravno tako tudi nasproti: kolikor veča je primerna težkota kakega telesa, toliko teži je ono. RasloMte pomenbesedi: gost, debel! (»Gosto« kaže kakovost kakega telesa, katera je odvisna od večjega ali manjšega štcvila tvarininili delkov in ako so oni delki bolj ali manj blizo eden poleg drnzega; debelost pa pomenja prostorno razteznost kakega telesa.) S poraočjo primernih težkotnih števil preračuniti se da nasebna težkota teles. Edino je pri tem le to, da je treba vedeti, koliko tehta 1 kub. cm. ali l kub. m. vode. Kubični meter vode tehta 2000 funtov ali 20 centov (colnih) stare vage, nove 1 tona, 1 kub. dcm. (liter) tehta 2 cl. funta stare peze, nove pa 1 klgr. in 1 kub. cm. tehta pa 1000 del od tega. Pri računjanji ravna se takole: Najprej se preračuna telesnina, ker si je to misliti za vodo, tako zvemo težo za v misel vzeto vodno telo; najdeni resultat množimo s številom priraerne težkote. Vprašanja. 1. Kaj imenujemo težlcoto teles? — 2. Kdaj rečemo, da je telo laliko? — 3. Kdaj, da je težho? — 4. Kaj si je misliti pod pritisJcovanjem teles? — 5. Po čem se ravna velikost tislca teles na podlago? — 6. Kaj pa je rasumeti pod tezkoto teles? — 7. Od česa jc odvisna velihost tcšicotc pri velikosti v lelcsih? — 8. Kaj znači beseda nteMati"? — .9. Kaj poineni beseda nutešu? —10. Kaj primerjamo, Jcadar telesa tektamo ? — 11. Na Jcoga je treba sploh paziti pri prinierjevanju teles? — 12. Ktere verste teskote razločujemo? — 13. Kaj je nasebna težJcota teles ? — 14. Kaj je primcrna tezkota teles ? — 15. Kako velikost nareja edinica Me sa določitev štev. primerne teskote? — 16. Kakošna zveza je med primerno tcžJcoto in gostoto teles ? — 17. Kako se razloČite besedi »gosto" od ^debelega?" — 18. Zakaj se luhko porabi število primerne težkote? — 19. Kako je ravnati, ako hočemo težkoto kakega telesa preračuniti s pomočjo njegovc primerne težkote? — (Dalje prih.)