G eo g ra fsk i v e stn ik , L ju b lja n a , LI (1979)
UDC
U D K  911.2:551.44 (497.12— 116) =  863
KRAS V POVIRJU LJUBIJE**
A ndre j K r a n j c *
Uvod
L ju b ija  je  rečica, k i izv ira  m ed S m rekovcem  in  G oltm i in se pod 
M ozirjem  iz liva v S avinjo . Im a razm erom a m očan  k rašk i izvir. Ob p re ­
gledu  te re n a  v okv iru  raz isk av  za O snovno speleološko k a rto  S lovenije, 
k i jo  f in an s ira  RSS, po le ti 1977, sm o »odkrili«  to  k rašk o  področje . R ezul­
ta ti, dopo ln jen i z raz iskavam i 1978, se m i zde dovolj zan im ivi za p re d ­
stav itev  širši geografsk i javnosti.
Na Š ta je rsk em  p rev la d u je  t. im . osam ljen i kras, le delom a segajo  sem 
še zadn ji o d ra s tk i alpskega k rasa : R aduha, M enina z D obrovljam i, Veža 
( H a b i č  1969, p ril. 2) in  p a  Golte, ki so v H abičev i ra jo n izac iji izp u ­
ščene in  kam or sodi tu d i p o v irje  L jub ije .
Izv ir  L ju b ije  bo v e rje tn o  v k ra tk e m  za je t za oskrbo z vodo ša leške
doline in  bi b ilo  tu d i za rad i tega tre b a  čim popo lne je p reu č iti zaledje
teg a  izvira.
Predstava pokrajine
P o v irje  L ju b ije  sestav lja jo  pobočne grape in  doline m an jš ih  po to­
kov, k i se zb ira jo  v  širši, p losk i osredn ji do lin i — Zaloki. Od Zaloke do 
izv ira  L ju b ije  se vleče s trm a  in  navzdol vedno ožja suha dolina, ki se 
tako j pod  izv irom  stisne v p rav o  sotesko, delom a v in tg ar, do so točja s 
K ram arico .
Ta do lina  »zgornje L jub ije«  je v rezan a  m ed S m rekovcem  na N in 
G oltm i na S. Z gorn ji del doline, Zaloka, leži 900— 1.000 m n. m., pobočja 
pa se dv igu je jo  še 500— 600 m  više. N a N s tra n i je  n a jv iš ji v rh  S m reko­
vec (1.577 m ), na S pa Boskovec (1.588 m ). S uha do lina  pod  Zaloko se 
spusti za 200 m, ta k o  da je  izv ir L ju b ije  v nadm . viš. 720 m  (sl. 1 in  2).
* M ag., I n št itu t  za r a z isk o v a n je  krasa, SA Z U , T ito v  trg  2, 66230 P o sto jn a , YU.
** D o p o ln jen  r e fer a t  z X I. z b o ro v a n ja  s lo v en sk ih  g e o g ra fo v  v  M ariboru od 28. do
Po M e l i k o v i  (1954, 30— 31) reg ionalizac iji s ta  S m rekovec in  
Golte v sk lo p a  K am n išk ih  ali S av in jsk ih  A lp. Po n e k a te rih  geoloških 
in te rp re ta c ija h  sodi S m rekovec h  K arav a n k am  (A lpam ), G olte pa k  Di-
naridom . P rv o tn o  so n am reč  geologi š te li k  A lpam  tu d i celo tne Ju lijsk e  
in  S av in jsk e  A lpe s posavsk im i gubam i, ostalo ozem lje pa so p riš tev a li 
k  D inaridom  ( B ö h m  1887; K o s s m a t  1905; S e i d l  1907— 1908; 
W i n k l e r  1924). P o d ro b n e jše  geološke raziskave, p redvsem  te k to n sk ih  
s tru k tu r , so  dokazovale raz lik e  m ed severn im i in  ju žn im i K arav an k am i 
in  so vzeli ko t m ejo  m ed A lpam i in  D in arid i » p eria d ria tsk i lineam ent« . 
K er vsa geološka opazovanja ne govore v p r id  le  ene sam e razm ejitv e  
( P r e m r u  1974, 1976; R a k o v e c  1956), je  F a n i n g e r  (1978) z v i­
d ika p o teka  o rudenen j vpelja l K arav an k e  z vzhodnim i podaljšk i ko t alp- 
sko-d inarsko  m e jn o  cono.
P rek o  Z aloke p o te k a  sm rekovšk i p relom , k i po n e k a te rih  v id ik ih  v 
geo loško-tek tonskem  sm islu  razm eju je  K arav a n k e  od S av in jsk ih  Alp 
( K a k o v e c  1956, 74). V vznožju  B oskovca se od sm rekovškega odcepi 
drugi, p rav ta k o  reg io n a ln o  pom em bni šoštan j ski p relom .
S m rekovšk i p re lom  je tu d i p e tro g ra fsk a  m eja: N ležeče ozem lje se­
s tav lja jo  v u lk an sk e  kam nine, n a  ob rav n av an em  ozem lju  so to  p re težn o
sw
V Z D O L Z N I P R E R E Z  PO V IR JA  L JU B IJE  
L o n g itu d in a l  s e c t i o n  of L ju b ija
w a t e r  b a s in
S l .  1
PR E ČN I P R E R E Z I POVIRJA L JU BIJE 
C r o s s  s e c t i o n s  of L jub ija
w a t e r  b a s i n
S £
SI. 2
tu f iti  ( H i n t e r l e c h n e r  —  R a v n i k  & P l e n i č a r  1967, 223). Ozem- 
lje  S od  p relom a p a  se stav lja  tr ia d n a  g ru d a  Boskovca. V p o v irju  L ju ­
b ije  se s ta v lja ta  to  grudo  dva tip a  apnencev: n iže leži tem nosiv i do črni, 
d robno  p la sto v iti do ploščasti, cesto  d robno  nag u b an i apnenec s štev iln im i 
žilicam i k ris ta liz ira n eg a  kalc ita , više pa debelosk ladov iti do m asivn i sve tli 
apnenec.
Z gorn ji del doline je  v rezan  po sam em  p relom u ozirom a po petro- 
g rafsk i m eji. S podn ji del doline, s sam im  izvirom  L ju b ije  in  sotesko pod 
n jim  pa je  v  apnencih .
N a n ep rep u stn em  sv e tu  o d g o v arja  o rografska razvodn ica  rea ln i ra z ­
vodnici, n a  k rašk em  sv e tu  p a  navadno  n i tako. D el razvodnice, k i po teka 
po apnencih  p o v ir ja  L jub ije , je  p o tem takem  le  o rografska razvodnica. 
V erje tno  je, da je  po reč je  L ju b ije  celo večje od ozem lja, k i ga om eju je 
ta  razvodn ica  (sl. 3) in  se v  izv ir s tek a  še n ek a j voda z ov ršja  p lano te 
Golte.
Sl. 3 — L egenda: (Legend)
1 — n ep re p u s tn i svet ( im p erm eab ­
le  surface)
2 — k ra šk i svet (k a rs t surface)
3 — po tok  s ponorom  (brook  w ith
ponor)
4 —■ suha  do lina  (d ry  valley)
o —  k rašk i izv ir z za trepom  (k arst 
sp rin g  w ith  steephead )
6 — orog rafska razvodn ica  (o ro ­
graph ic  w ater-shed)
O zem lje, om ejeno z o rografsko  razvodnico, m eri 7,1 k m 2. Od tega 
je 2,9 km2 (41 % ) n ep re p u stn eg a  sveta, 4,2 k m 2 (59 % ) p a  k raškega.
V p o v ir ju  L ju b ije  je  vsega skupaj 7 km  p o v ršin sk ih  tokov, k a r  da 
gostoto 986 m  to k a /k m 2. Izm ed  te h  po tokov  in  več jih  s tudencev  jih  je  
4,75 km  (68% ) n a  n ep rep u stn em  svetu . N a k rašk em  p o v rš ju  je  2,25 km  
(32 % ) p o v ršin sk ih  tokov  —  m a jh n ih  studencev  v s trm ih  g rap ah  N s tra n i 
p lan o te  Golte, v  k a te r ih  se zbere  m alo več vode le ob dežju. D voje izm ed 
več jih  po tokov p riteče  po p o v rš ju  do Zaloke, k je r  pon ika ta , t r e t j i  p a  se 
konča v suh i do lin i m ed  Zaloko in  izv irom  L jub ije .
POVIRJE IZVIRA LJUBIJE 
Ljubija spring water basin
■ V « ,
J  kn»
I— h I I« [iE]* E3*
3 — G E O G R A FSK I V E ST N IK 33
P onori se m ed seboj p recej raz lik u je jo . R upa I je  ponorna jam a, 
dostopna v dolžini 70 m. Še dvo je  ponorov  je  delom a odprtih , dvo je  pa 
jih  je  v  a luv iju . Vsi ponori so v d n u  doline, v nep o sred n i b liž in i lito- 
ioške m eje.
P onori se m ed seboj raz lik u je jo  p redvsem  po razv o jn i stopn ji. D olina 
po točka tik  p red  ponorno  jam o Rupo I p red s ta v lja  slepo  dolino  v m a­
lem . Podobno je  v apniško  sto p n jo  v rezan  ponor G rab n a  pod L eskovš­
kom  (sl. 4), v en d a r gre v tem  p rim e ru  za podzem eljsko  p resek an je  ko­
lena, k i ga dela p o v ršin sk a  dolina. P o tok  v  zgo rn jem  delu  Zaloke im a 
svojo stru g o  p rece j časa spe ljano  po  lito lošk i m eji, sicer zasu ti z aluvi- 
jem . Takoj pa, ko se v s tru g i pokaže več ja zap la ta  apnenca, izgine po tok  
v podzem lje. V endar n a  tem  m estu  v  vzdolžnem  p ro filu  ni opaziti sp re ­
m em be padca ali do linske stopn je . L ib ijsk i graben , ki p rite k a  v suho 
do lino  pod Z aloko s N, im a ponore  p re k r ite  z apn išk im  gruščem  in 
prodom .
S L E P A  D OLINA P O D  LESKOVSM DM  
B lin d  v a l le y  u n d e r  L e s k o v š e k  f a r m
Vodne razmere
S am  izv ir  L ju b ije  je  vok liškega tip a  z zatrepom , pom akn jen im  v 
južno  pobočje. D olina L ju b ije  t ik  pod izv irom  je  nep o sred n o  n a d a lje ­
v an je  suhe do line  izpod Zaloke. V raz d a lji 200 m  pod  g lavn im  izvirom  
so v  s tru g i še t r i je  m a n jš i izv iri, k i pa delu je jo  le  ob v isokih  vodah. R az­
d a lje  in  s trm ce  m ed posam eznim i pono ri te r  izvirom  L ju b ije  p rik azu je  
ta b e la  I.
T abela  I
R A ZD A LJE  MED PO N O R I IN IZV IROM  L JU B IJE
P onor
N adm . viš. 
v  m
O ddaljenost 
od izv ira  
v m
V išinska 
raz lik a  
v m
S trm ec 
v °/00
R upa II 940 2.080 220 105,8
P od  koritom 920 1.840 200 108,7
R upa I 908 1.680 188 111,9
G raben 920 1.550 200 129,0
L ib ijsk i g raben 760 500 40 80,0
R azm erom a velik i s trm ci govore za to, da gre bolj za gorske k rašk e  
razm ere. Naj za p rim e rja v o  navedem , da im a voda, ki od teka iz Č rnega 
jeze ra  v izv ir Savice v B oh in ju  303 »/oo strm ca, v sistem u L jub ljan ice , 
m ed P ivško  ko tlino  in  L ju b ljan sk im  barjem , pa so ti m ed 8— 30 %0 ( H a ­
b i č  1976, 17).
P oleg  geom orfoloških  dokazov, d a  teko  pono rn i tokovi v izv ir L ju ­
bije, nam  to  p o tr ju je jo  tu d i cen itve pretokov , opazovanja kalne  vode 
ob n ev ih ta h  in  ob zem eljskem  plazu. Vodo, k i pon ika  v R upo I, sm o tu d i 
b arva li. 11. 4. ob 13.50 smo zlili v potoček ob jam skem  vhodu  124 g ura- 
n in a  A P  k o n cen tra t, raz to p ljen eg a  v 15 1 vode. P re to k  vode je  bil okoli
0,5 l/s, v izv iru  L ju b ije  pa je  bil, po oceni, n ek a j 100 l/s. B a rv a  se je  po ­
ja v ila  v  izv iru  po  23 u ra h  (sl. 5). N avidezna h itro s t vode je  73 m /h ozi­
rom a 2,03 cm /sek.
m g  / l
Sl. 5
K o n cen trac ija  u ra n a  v izv iru  L ju- oll
b ije  12. in  13. 4. 1978 (analize o- 
p rav il lab o ra to rij ZVSS —  H id ro ­
logija, L ju b ljan a )
U ran in  co n cen tra tio n  in  L ju b ija  
sp ring  on A pril 12 and  13, 1978 
(ana lysed  by  lab o ra to ry  of »ZVSS 
— H idrologija« , L ju b ljan a )  o
Tudi kap ac ite te  ponorov  so različne: na jbo lj požira jo  R upa I in 
p on ikve pod Leskovškom , čeprav  so zadn je  v  aluv iju . S labše požira  R upa
II, n a js lab še  p a  ponor v L ib ijskem  g rabnu . R upa I in  ponikve pod L e­
skovškom  pop lav lja jo  le  n a  v sak ih  n eka j le t, voda iz L ju b ljan sk eg a  g rabna  
pa po v sakem  večjem  dež ju  že teče po p o v rš ju  v L jubijo .
Ob sk ra jn ih  s itu ac ijah  —  več jih  poplavah , se vzpostav i eno ten  po­
v ršin sk i tok , od izv irov  sk ra jn eg a  po točka  v p o v ir ju  pa do sam ega izv ira  
L jub ije . Ko se poplave unesejo , ta  »zgorn ja L jub ija«  spet razpade na 6 
sam osto jn ih  ponikaln ic .
T em p era tu ra  voda pon ika ln ic  se m očno sp rem in ja  g lede n a  le tn i in 
dnevn i čas k o t tu d i na v rem e. Izv ir L ju b ije  p a  kaže razm erom a sta lno
tem p era tu ro , saj je  v času od 11. 4. —  16. 5. ta  n iha la  le m ed 6,2 in
6,6° C, k lju b  ve lik im  v rem ensk im  sprem em bam  (sneženje — top lo  v rem e).
Še večje so raz like  v kem ičn ih  la stn o stih  voda (tab . II) : potoki, ki 
p r ite k a jo  z v u lk a n sk ih  kam nin , im ajo  n iž je  v red n o sti pH  (slabo a lk a ln i), 
ko t tis ti z apnencev  (a lk a ln i) .
A K R A N JC  1 9 7 8  
I Z R K  S A Z U
P O S T O J N A
12 2 L 12 h
O j
X !M
H
C
Q
O 
>  
t— <
H
m
O
53
H
in<
►J
w
2
>o
H
o
J
<
M
t— I
N ►—(
03
>o
C !C/3O
03
Mm
g
03 03
C c
'o3 03
C Co o& rOu. u 
03 CÜ ^
^  Ö *03 03 03 O "m O
S  S  S  S  c  s’S
S
03 O! Cd 03 ?  03 ^  £  £  £  £  £
03 |h 03 fg ‘trt ’c/5 *C0 ’m C/i
-♦->
0C
>0 C O  C £ ^  ©  I >  « N  « O
C/3 o 03
N  >
lO of <N l> 00* f-TH H N  M  C D  0 3
T3
~  StUD ^
S  > 0,
20
0,
40
0,
40
0,
40
0,
65
0,
55
T3U c
CÖ m m m ir: in or f  C O  O  l O  L O ^
o  > r-T t-T <m af »o
'd $-» ; -+->
ka
rb
. 
v 
N
»
1,
68
1,
82
2,
59
2,
10
9,
17
5,
67
'd
ce
l. 
tr
 
v 
N« 1,
65
1,
85
2,
25
2,
45
10
,2
0
6,
05
f f ia
D -  O D  O  C O  ' — ^
t > T  D '- '*  c d "  c o * *  c o
O
o
H 6.
7
7.
6 9,
0
5.
8
6.
6 
6,
6
CÖ
5*OJ>o
o
dOJ
Xi03
So 3
>
o
+ ->m<v
§ G
ra
be
n 
L
ib
ij
sk
i 
R
up
a 
I 
R
up
a 
II
 
Pr
i 
ko
ri
l 
L
ju
bi
ja
Tokovi z vododržnega sve ta  im ajo  zelo n izke tak o  celokupne ko t k a r ­
bonatne trd o te  in  sodijo  m ed n eznatno  m in e ra liz iran e  vode (pod 3»N cel. 
trd .) . Tudi izv ir  L jub ije , k lju b  k rašk em u  izvoru, im a še precej nizke 
trd o te  (6,3 — 6,6<>N). Te š tev ilke  so dob ljene na podlagi le n e k a jk ra tn ih  
opazovanj in  da je jo  le p rib ližno  p redstavo .
M enim, da je podzem eljska ko roz ija  m očna, k a jti n izke trd o te  in 
m ajhen  odsto tek  zasičenosti pon ika ln ic  pom enijo, da je  voda agresivna. 
T rdo ta  vode m ed ponori in  izvirom  L ju b ije  n a ra s te  2— 3 kratno .
Površje
N a ob ravnavanem  ozem lju  so tr i je  tip i površja:
— Na v u lk an sk ih  k am n in ah  so razm erom a s trm a  (25— 35»), g ladka in 
en ak o m ern a  pobočja. V spodn jih  delih  so izk rčena  v tra v n ik e  in  paš­
nike, v v iš jih  pa po rasla  z ig lastim  gozdom. Pogosti so m a jh n i izviri 
in  m očila. K je r  p re h a ja jo  g rape  po tokov  v u rav n a n o  Zaloko, so vr- 
šaji. V v rša jsk ih  nanosih  so zanim ive velike okrogle skale, n a  moč 
podobne p rodnikom , a so oblike, nas ta le  že v  kam nin i, delno zarad i la te ­
ra ln ih  p ritisk o v  in  delno  za rad i težnosti ( H i n t e r l e c h n e r  —  R a v ­
n i k  & P l e n i č a r ,  1967, 223). Na p o v ršju  k rog lasto  razp ad ajo  in 
ponekod  n as ta ja jo  p rav e  posam ezne k am n ite  krogle.
—  N agib po v ršja  n a  apnencih  n i b istveno  več ji (25— 39»), pač pa je  d ro b ­
na ob likovanost p recej d rugačna: re b ri so razb ite  in  kam nite , po tek  
pobočij ni enakom eren . Izm en java jo  se položni deli, porasli z goz­
dom, in  strm i, često p rep a d n i apn išk i skoki. J e  tud i nekaj k rašk ih  
vo tlin  in  udorn icam  podobnih  oblik.
— T re tji tip  po v ršja  je  dno Zaloke in  suhe doline pod njo. Dno Zaloke 
je  položno, delom a ravno, dno suhe  doline pa ožje in  strm ejše . S k al­
na podlaga je  p re k r ita  z aluv ijem : v Zaloki je  pod p rs tjo  p reko  2 m 
debela  p last g line in  ilovice, pod n jo  pa p ro d  in  pesek. S trm o  dno 
suhe do line pa p rek riv a jo  grob prod, grušč in  skaln i bloki. Zaloka 
je  v celo ti iz ra b lje n a  za k m etijs tv o  in  ed ino  to d  je  o h ran je n ih  še n e­
kaj njiv .
Z gorn ji pod atk i nam  tu d i na jb o lje  p red s ta v lja jo  geom orfološke p ro ­
cese, ki danes ob liku je jo  ob ravnavano  ozem lje. S k ladno  z različno  lito- 
loško podlago in  raz ličn im i tip i p o v ršja  so tu d i p rev ladu joč i procesi. V 
g lavnem  gre za dva tip a  p reob likovan ja :
—  E rozija  p rev la d u je  na pobočjih  iz vododržn ih  kam nin  in  delom a tud i 
na pobočjih  iz apnenca, k o t tu d i n a  a luv ia lnem  d n u  doline. V s trm e j­
ših, izk rčen ih  pobočjih  p r ih a ja  pogosto do zem eljsk ih  usadov in  m a n j­
ših  plazov. Ob d ež ju  so vode, k i se zb ira jo  s ta k ih  reb ri, p recej kalne. 
P o  pol dneva tra ja jo čem  dežju  je  im el potoček, k i pon ika  v  Rupo I, 
1,095 g suspenziranega g rad iva v 1 1 vode. Za p rim e rja v o  na j navedem , 
da je  to  40— 370 k ra t  več od količin , ki jih  p ren aša jo  pon ika ln ice  v 
R ibn išk i Mali gori ( K r a n j c  1977, 47—48).
Da tu d i v do linskem  dnu  p rev la d u je  eroz ija  nad  akum ulacijo , nam  
p riča  sledeče: p o n ik an je  po tokov v sam em  dnu  doline; o d p iran je  n o ­
v ih  ponorov  ob  s tru g i navzgor, v a luv iju ; p raz n jen je  jam sk ih  rovov  in  
o d p iran je  zasu tih  ponorov.
— P odzem eljsk i odtok, ponori, p redvsem  pa ugo tov itve  o fizikalno-ke 
m ičn ih  la stn o stih  voda govore za p rev lad u jo č i proces na k a rb o n a tn ih  
kam ninah , za korozijo, v velik i m eri za podzem eljsko  izvo tljevan je . 
Vode, ki p rite k a jo  z v u lk an sk ih  kam nin , tako j po p resto p u  na k a rb o ­
n a tn e  kam nine p on ika jo  v podzem lje. Zato ta  voda danes p rak tičn o  
ne vp liva  več na razvoj pov ršin sk ih  oblik  n a  k a rb o n a tn em  ozem lju, 
pač pa tem  bolj na razvoj podzem lja.
Sedim enti
V ponorn i jam i R upa I so dobro  o h ran je n i p rofili sed im en tov  (sl. 
6). P o d ro b n e je  sm o posneli 2 p ro fila  (n a jv eč ji v isok 2,5 m ) in  sed i­
m en te  p reu č ili te r  ugotovili sledeče: p ro fila  se s tav lja jo  prodnato-peščene 
do peščene p la s ti z zelo m alo g line (0,5—4,8% ) in  s p recej organskega 
g rad iv a  (3,1— 17,3 % ) v zgo rn jem  delu  pro fila . K a rb o n a tn ih  p rim esi ni.
S ko ra j p rav iln o  se izm en ju je jo  p la s ti z zelo slabo so rtiran o stjo  peska 
(po F ü ch tb a u e rju )  s p lastm i s sred n jo  do slabo so rtiran o stjo  zrn. Iz ra ­
z ita  p lastov ito st (ponekod  n as to p a  celo pasov itost) kaže na periodično 
od lagan je  sed im en ta  z vm esnim i p rek in itv am i. S laba so rtiran o st, oblike 
k u m u la tiv n ih  k riv u lj peščenih  frak c ij posam eznih  p lasti in m ed iane 
(0,16 —  1,6 m m ) kažejo  delom a n a  rečni, p re težno  pa na n eso rtira n i flu- 
v ia ln i m a teria l. Na podlagi velikosti zrn  peska in  posam eznih  p rodn ikov  
lahko  računam o, da je  sed im en t odlagal tok  s h itro s tjo  od 1— 150 cm /sek.
R U P A  I
Sl. 6
P ro fil sed im en tov  iz jam e R upa I
(S ed im ents p ro file  from  th e  cave 
R upa I)
A — glina (clay)
B —  pesek  (sand)
C —- p rod  (g ravel)
D — grušč (rock  debris)
E — o rgansk i m a te ria l (o rganic 
m a tte r)
O rganski m a te ria l p red s ta v lja jo  kosi (do 0,5 m  dolgi in  0,1 m  debeli) 
in koščki lesa in  oglja. Na podlagi ksilo tom ske in  an trak o to m sk e  analize 
je  dr. A. Šercelj (A rheološk i in š titu t SAZU, L ju b ljan a )  določil n jihovo
R  G o s p o d a r i c  & A  K r a n jc  1 9 7 8
'  P o s t o j n a
[13 □  E3 E3 E3
p rip ad n o st je lk i (A bies alba) in  bukv i (Fagus sy lva tica). N ekaj vzorcev 
sm o dali tu d i n a  določitev  s ta ro s ti s pom očjo 14C (In s titu t R uder Boško- 
vič, Z agreb) in  dobili p re se n e tljiv  rezu lta t: s ta ro s t m ed 126 in  113
(± 75— 65) let.
Tako m a jh n a  s ta ro s t teh  p lasti je  p rese n e tljiv a  z v id ika  razvo ja  jam e 
in sed im en tac ijsk ih  procesov: v zad n jih  2 s to le tjih  je  m orala  voda odlo­
žiti p lasti zgorn je tre t jin e  profila. Po o stan k ih  n a  d ru g ih  m estih  jam e 
sodeč, so b ile  te  p lasti odložene p °  celi jam i in  je  b ila  s tem  jam a vsaj 
na n e k a te rih  m estih  do s tro p a  za trp an a . Po odložitvi zgorn je  p lasti je 
m orala  voda v  te  sed im en te  spet v rezovati do globine 2,5 m  in je  jam o 
zopet p re te žn o  izp razn ila .
T ake sp rem em be v akum ulac ijsko-eroz ijsk ih  p rocesih  im ajo  nepo ­
sreden  vzrok  v  sp rem em bi tra n sp o rtn e  m oči vodnega toka. G lede na 
k ra te k  čas, v k a te rem  so se zgodile n aš te te  sprem em be, n i mogoče u p o ­
števa ti sp rem em b k lim e ozirom a orografske situac ije . P om em ben p rip o ­
m oček p ri rek o n stru k c iji dogajan j je  ravno  oglje: v  subalpskem  pasu je  
gozd A bieti— F agetum  v rh u n sk i (k lim aksn i) in  ve lika  ko lič ina oglja in  
lesa (v 2. p ro filu  je  v p lasteh  do 35,1 ozirom a 36,2%  o rganskega m a te ­
r ia la ) kaže n a  bolj ali m an j h itro  u n ičen je  tak eg a  gozda v  neposrednem  
za led ju  jam e R upa I. S tako  n as ta lih  golih  pobočij je voda lahko  obilno 
sp ira la  pesek in  organsk i m a teria l, oboje v jam i odlagala (zm an jšan je  
padca, loka ln i bazeni sto ječe vode) in  jo  h itro  zapolnila. Ko je  ogolela 
pobočja zopet p re raslo  rastlin stvo , je  voda dob iva la veliko  m anj tra n s  
p o rtn eg a  grad iva, povečala se j i  je  eroz ijska  m oč in  je  p riče la  odnašati 
p redhodno  odložene sed im en te  ozirom a je  v an je  g lobinsko vrezovala.
V zrok za h itro  u n ičen je  gozda b i b il lah k o  narav en , np r. gozdni 
požar od stre le , v en d a r se nag ibam  k m nen ju , da je  bil povzročitelj člo­
vek. V jam i so n a jm an j t r i  raz ilčne p la s ti z večjim i ko lič inam i oglja in  
lesa, ločene s p lastm i z m alo o rganskega m ateria la , k a r  kaže na ponav  
lja n je  »požarov«.
Človek je  n a  ob ravnavanem  ozem lju bolj ali m anj n a e n k ra t un ičeval 
gozd iz dveh  razlogov: za rad i o g la rjen ja  in  za rad i p r ip ra v lja n ja  pašn ih  
površin  v gozdnem  pasu  s pom očjo »požarjenja«.
Na podlagi u stnega izročila  (povedal gospodar L eskovšek) je  znano, 
da so v p re jšn jih  s to le tjih  v Zaloki og larili »laški« oglarji. T am k ajšn ja  
gozdna cesta  se po  n jih  še danes im enu je  »laška« cesta. N ekaj 100 m  nad 
jam o je  m esto, k je r  naj bi s ta le  kope in  res je  pod današn jim  površjem  
zasled iti p lasti, k i so po v idezu  sodeč se stav ljen e  zgolj iz  oglja. Tako je  
mogoče, da se je  za rad i izsekanega gozda povečal odtočni količnik , voda 
je  im ela večjo tra n sp o rtn o  moč, n a  razpolago  je b ilo  več p rep ere leg a  
g radiva, o rgansk i m a te ria l pa bi voda p rid ru ž ila  nanosu  šele tik  p red  
jam o in ga skupaj s peskom  od lagala  v podzem lju.
L eskovška in  Z aloška p lan in a  (pov irje  potočka, k i p o n ik a  v R upo I) 
sta  b ili nekda j »požara« —  p lan in i, p rid o b ljen i s pom očjo »požarjenja« . 
P rib ližn o  v sak ih  5 le t so k m e tje  na p rim ern em  m estu  ok lestili m lada
drevesa, da so se posušila. Ko je b ilo  suho, so vse skupaj požgali, okoli
15. avgusta  pa so na »požaru« pose ja li rž  in  jo  pokopali. D rugo le to  ob 
istem  času so p riš le  žan jice in  požele žito, vsa n as led n ja  le ta  pa se je  na 
»požaru« pasla  živ ina (F  a j g e l  j 1953, 139— 140, 159).
Zaključek
V p o v irju  L ju b ije  gre za zan im iv  p rim er k o n ta k tn eg a  k ra sa  n a  stiku  
v u lk a n sk ih  in  k a rb o n a tn ih  kam nin . V ulkanske kam nine so za erozijo  zelo 
o bču tljive  in  vsak  poseg človeka v okolje se h itro  odraža v sp rem e n je ­
nem  odnosu m ed eroz ijo  in sed im entacijo , sp rem em be v teh  procesih  pa 
se na d ru g i s tra n i dobro  oh ran ijo  v k raškem  podzem lju.
V b ližn ji p re te k lo s ti je  človek občasno k rč il več je gozdne površine 
in  voda je  z neodporne podlage (tu fi in  tu f iti)  h itro  e ro d ira la  velike ko ­
ličine p rs ti, pesk a  in  k am en ja  in  ga odlagala v podzem lju  in  n iže po 
dolini. K o se je  po v ršje  spet zaraslo, je  im ela voda m anj tran sp o rtn e g a  
m a te ria la  in  je  v rezovala  in  odnašala p red h o d n o  odložene sed im ente.
D anes je  odnos m ed eroz ijo  in akum ulac ijo  razm erom a stabilen , v en ­
d a r  p ren aša jo  visoke vode veliko  lebdečega tovora. Tako nosi potoček, 
k i ponika v R upo I do 1,095 g suspenza na 1 1 vode, sam  izv ir L jub ije  
pa je  im el 12.— 13. ap rila  1973 od 0,054— 0,192 g/l suspenza. P ri n ač rtih  
za vodno iz rabo  L ju b ije  bi bilo tre b a  upošteva ti ta  dognanja. Kaže, da 
danes voda v podzem lju  n e  odlaga sed im entov , am pak  da ga še vedno 
p razn i. P red v sem  bi bilo  po treb n o  paz iti n a  u strezno  zav aro v an ja  zb ir­
nega obm očja tak o  n a  v u lk an sk ih  k o t tu d i n a  k a rb o n a tn ih  kam ninah . 
P rv e  so iz redno  o bču tljive  za erozijo , d ruge pa za razne v rs te  onesnaže­
nja.
Viri in literatura
References
Böhm , A.: 1887: E in th e ilu n g  d er O stalpen. Geogr. A bhand lungen , I, W ien
F ajge lj, V., 1953: P lan in e  v vzhodnem  delu  S av in jsk ih  Alp. G eografski 
vestn ik , XXV, L ju b ljan a
F an inger, E., 1978: A lpe, D inarid i in  o ru d en e n ja  v  S loveniji, P ro teu s 
41/3, L ju b ljan a
H abič, P., 1969: H id ro g ra fsk a  ra jo n izac ija  k ra sa  v S loveniji. K rš  Ju g o ­
slavije , kn j. 6, JA ZU , Z agreb
H abič, P., 1976: G eom orphologie and H ydrog raph ic  C haracteristics. U n­
d erg ro u n d  W ater T racing, In s titu te  K ars t R esearch, L ju b ljan a
H in te rle ic h n e r— R avnik, A. & M. P len ičar, 1967: S m rekovšk i andezit in 
n jegov  tu f. G eologija, 10, L ju b ljan a
K ossm at, F., 1910: U eber die tek to n isch e  S te llung  d e r  L aibacher Ebene. 
V erh. d. Geol. R. A., W ien
K ran jc . A.. 1977: P risp ev ek  k  p oznavan ju  razvo ja  k ra sa  v R ibn išk i M ali 
gori. Mag. naloga, P osto jna
K ran jc , A., 1977 a: O snovna speleološka k a r ta  S lovenije, C elje 1. E laborat, 
In š titu t za raz iskovan je  k rasa , SAZU, P osto jna
M elik, A., 1954: S lovensk i alpski svet. Slov. m atica, L ju b ljan a
Meze, D., 1966: G orn ja  S av in jsk a  dolina. Dela, 10. In š titu t za geografijo
SAZU, L ju b ljan a
P rem ru , U., 1974: T riad n i sk lad i v zg radb i o sredn jega  dela P osavsk ih  gub. 
Geologija, 17, L ju b ljan a
P rem ru , U., 1976: N eo tek ton ika  vzhodne S lovenije. G eologija, 19, L ju b ­
lja n a
Rakovec, I., 1956: P reg led  tek to n sk e  zgradbe S lovenije. I. jugosl. geol.
kongres, L ju b ljan a
R enault, Ph., 1967— 1969: C on trib u tio n  ä l ’e tude des action  m ecaniques
e t sedim ento log iques dans la  speleogenese. A nnales de speleologie, t.
22, f. 1, f. 2; t. 23, f. 1, f. 3; t. 24, f. 2; M oulis
Seidl, F., 1907— 1908: K am niške ali S av in jske A lpe, n jih  zg radba in  n jih
lice. I. in  II. zv., M atica S lovenska, L ju b ljan a
W inkler, A., 1924: U eber den B au der östlichen  S üdalpen . Geol. Ges.
in  W ien, XVI. Bd., W ien
KARST IN LJUBIJA SPRING WATER BASIN
(S um m ary)
L ju b ija  is a k a rs t sp ring  of vauclusian  type, w hich  is s itu a ted  at the 
end  of steep  and n a rro w  d ry  valley . The u p p e r p a r t  of its w a te r  basin 
is f la t and  la rg e  valley  w ith  a n e t of sm all su rface  tr ib u ta rie s .
A n im p o rta n t fau lt crosses th e  u p p e r valley , b o rd erin g  K arav an k e  
Mts. (Sm rekovec —• T e rtia ry  andesite  and tu ff  m ostly) and  S av in jske 
A lpe Mts. (G olte — T riassic lim estones). One th ird  of w a te r  basin  is of 
im perm eab le  an d  tw o th ird s  of perm eab le  rocks.
R each ing  th e  lim estone surface, all th e  flow s sink. W aters tra n sp o rt 
q u ite  a lo t of suspended  m a te ria l (over 1 g/1) an d  have  very  low  h a rd ­
ness (u n d e r 50 p.p.m . CaCOs). B u t a f te r  heav y  ra in s  all the  sinking 
stream s g a th e r  in  one su rface  s tream  flow ing  dow n th ro u g h  d ry  valley  
up  to  L ju b ija  spring.
T here  are  th re e  d iffe ren t k inds of surface: on th e  volcanic rocks 
th e re  are steep  b u t sm ooth  slopes w ith  fans of sphere-shaped  debris; 
rough  and  d issected  steep  slopes on lim estones; and  th e  v a lley ’s bottom  
covered  by  alluvium .
In  the  ponor cave R upa I th e re  a re  p rese rv ed  sed im en ts w hich  show 
th a t  th e  cave have been  filled  by  th e m  and th e y  have been  evacua ted  la te r. 
S ed im en ts consist of layers  of g rave l and  m ostly  sand. T here  is very  
lit tle  clay and  no carbonates. In  u p p e r p a r ts  lay ers  con tain  h igh  ra te  of 
o rganic m a tte r  (up to  36 % ) ■—■ charcoal and w ood of A bies alba and 
F agus sylva-tica. On th e  basis of ana lyses of 14C th e  age of charcoal and 
w ood from  th re e  la y e rs  have been  s ta ted  — betw een  113 and  126 years 
old.
T here  are tw o  m ain  reasons w hy  in  such a sh o rt period  sm all brook 
has deposited  abou t 1 m  th ick  la y er of sed im ents and  again  cu t th ro u g h
i t  and  th ro u g h  o lder lay ers  to  th e  bo ttom , 2,5 m  deep. In  an o th er places 
it evacua ted  sed im ents n e a rly  com pletely  from  th e  cave. F irs t reason  
is charcoal b u rn in g  w hich  has ta k e n  place in  p as t cen tu ries  —  people 
cu t dow n fo re s t and  m ade charcoal fro m  th e  wood. Second one is m ak ing  
p as tu re s  from  th e  fo rest la n d  by  b u rn in g  th e  fo rest. This p e rsis ted  n ea rly  
to  th e  la s t W orld  W ar. F arm ers  cu t th e  b ranches so th a t  tree s  dried . 
T hen  th e y  p u t in  th e  fire . F irs t y ea r  th e y  sow ed ry e  and  la te r  th e y  have 
had th e  »burned  land«  fo r th e  p a s tu re  so long th a t  fo rest g rew  up again. 
T hen  th ey  b u rn ed  an o th er p a r t of fo rest land.
V olcanic tu ffs  a re  v ery  delica te  reg a rd in g  erosion. W hen fo rest has 
been destroyed  w ate r ca rried  aw ay by big q u an titie s  th e  rock  debris 
in to  th e  cave and  deposited  it. W hen veg e ta tio n  covered  b u rn ed  slopes 
again, w a te r  had  m uch  less of tra n sp o rt m a te ria l and  eroded  p rev iously  
deposited  sed im ents. A nd th e  h is to ry  of th is  sh o rt-te rm ed  and  in tense  
even ts is d irec tly  observed  from  th e  cave sedim ents.