Maja v sok četrtek In s poSinino vred ali « Mariboru s pošiljanjem ■m dom .'.a celo leto 25 din., A^UtB 13-50 din., četrt lete W90 din. Iiven Jugoslavije M dt» Naročnina se pošlje ■m apravniitvo „Sloven Go«podarja" v Ma-#P®ns, Koroška cesta 5. HM t« dopošiija do od-dL Naročnina se pta-iuje v naprej, interurban ii. 113. Posamezna Številka stane 1 Poštnina plačana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO UrednlSino je v Maribor«, Koroška ces!« it 5. Rokopisi se ne vročojo. Uprav-ništvo sprejema naročnino, inseraie In reklamacij«. Cene mserofom po dog«-voru. Za večkraine ogla»« primeren popust. Nf^«j>rti reklamacije so po3b*M; proste. Čekovni račun polfeMME urada Ljubljana št. iijffl. Telefon interurban D. i«. 49 številka M 4 RITIOR, dne novembra 1 57 letni I* Kolika plačuje Slovenija! Srbski radikali vedo, da njih gospodslvo ne bo Tečno trajalo. V celi državi vre in sila nezadovoljstva proti Pašičevi vladi narašča od dne do dne. Celo v Srbiji, Makedoniji in Črni gori, torej v čisto srbskih krajih, narod kaže od dne do dne več sovraštva proti srbski radikalni vladni stranki. Pri občinskih volitvah v Srbiji in na Hrvatskem propadajo radikali dan za dnem. Strašni novi davki in kuluk, katere so sklenili Pašičevi radikali s pomočjo Nemcev in Turkov so ustvarili po celi državi med vsemi narodi grozno nezadovoljstvo. Danes sprevidijo vsi, da je edina rešitev za vse dežele in narode, da se vzame Beogradu pravica kasirati vse davke in jih po svoje razdeljevati. Celo demokrati so že prišli do prepričanja, da naj vsak narod za se pobira davke in jih sam uporablja. Srbi naj sami sebe vzdržujejo, Slovenci in Hrvati pa tudi hočemo imeti sami kaso v rokah. To je avtonomija! Pašič in njegovi radikalni srbski ministri vidijo, da avtonomija pride. To se godi sicer polagoma, a gotovo. Da pa bi iz nas še prej kolikor mogoče izvlekli in sebi pomagali, nalagajo nam vedno hujša bremena. Da ne bo tako hitro konec tem krivicam, je kriv prav močno Radič, ker njegovi poslanci (70) čepijo doma za pečjo, a on se je odpeljal v London, kjef udobno živi, a doma Pašičeva vlada narod guli do golih kosti. Srbski poslanec Jeličič je bil v pododboru finančnega odbora celo tako drzen, da je 14. t. m. rekel: «Vi Slovenci in Hrvati (prečani) nam morate v Srbiji pozidati vse porušene mostove,, šole, hiše, ceste in železnice. Mi Srbi smo zmagovalci, a vi nam morate vse škodo povrniti«. Tako dokrito še ni govoril nobeden Srb. Iz tega se vidi, da stoji Slovenska ljudska stranka na edino pravem stališču: Ne mirujemo poprej, dokler se Slovenci v finančnem oziru ne Osamosvojimo, ločimo cd Beograda. Srbski radikalni ministri bi radi javnost slepili s trditvijo: češ, Slovenci itak malo plačujete v državno kaso. V proračun so natiskali, da plačamo Slovenci vseh rednih in izrednih davkov na leto samo 51 milijonov dinarjev. To so storili radi tega, da bi mogli trditi: Vi Slovenci nimate pravice zahtevati n prispevkov za ceste, i ostove, železnice, ne za narodno gospodarstvo, ne za vseučilišče in šole, ne za invalide, ne za železničarje in druge potrebe slovenskih krajev. Saj vi itak malo ali pa skoro nič ne plačate. Cel svet zna, da je ravno Slovenija najhuje ob-dačena. Pri nas smo samo v letu 1922 plačali nad 50 milijonov več, kol je bilo predpisano. Srbi pa še za 1. 1921 dolgujejo 90 milijonov dinarjev davkov. V seji pododbora dne 14. novembra je naš poslanec Žebot razkrinkal to hudobijo srbskih 'radikalnih ministrov. Dokazal je, da je Slovenija v 11 mescih, to je od avgu- ; sta 1922 do junija 1923 plačala naslednje davke: 80 in pol milijona dinarjev direktnih in indirektnili davkov, na posebni trošarini 14 milijonov, na taksah 71 milijonov, na monopolu (sol, vžigalice, petrolej), 188 milijonov, na železniške karte 41 milijonov in na drugih dajatvah 48 milijonov dinarjev. To je skupaj 442 in pol milijona dinarjev v li mesecih. Na leto 500 milijonov ; dinarjev, ali 2000 milijonov kron. Te številke je posnel poslanec Žebot iz uradnega, tiskanega izkaza. K vsemu temu pa še pridejo dohodki carinarnic, ki prekašajo vse J druge dohodke. Mi lahko trdimo, da Slovenija plačuje državi do-sedaj na leto 1000 (tisoč) milijonov dinarjev ali šiiri milijarde kron. Nazaj v Slovenijo pa pride iz Beograda komaj ena šestina vseh teh ogromnih svot. Vse dru- ; go požre nenasitno Centralistično beograjsko žrelo! Če pomislimo, da je sedaj zemljiški davek povišan j še za 500 odstotkov in vsi drugi za 30 odstot., se gornje j številke pomnožijo še najmanj 3—4 krat. To so narav- 1 ■nost gorostasne svote. Lopovščina je, da si drzne radikalna vlada trditi, da mi Slovenci «malo« plačamo. Iz vsega tega je razvidno, da bi se Slovenija suma ; z dosedanjimi nezvišanimi davki krasno vzdrževala. — | Naše ceste, in celo naše gospodarsivo bi zgledalo de-j setkrat bolje, če bi jmeli sami v rokah našo kaso. Zategadelj pa ne mirujmo poprej, da izvojujeiuo j finančno samostojnost Slovenije. Druge rešitve za Slovence in Slovenijo ni! Kdo je zakrivit nova davke! Srbski radikalci, koje vodi slari Pašič, so v poletju predložili zakon, da se zviša zemljiški davek za 30 odstotkov. Za ta predlog so glasovali srbski radikalni j poslanci 98 po številu, turški poslanci iz Makedonije 13 ! in 7 Nemcev. Vlada sama na dan, ko se je glasovalo v državnem zboru o teh strašnih davkih, ni imela dovolj svojih poslancev. Celo- nekatr;srbski kmetski poslanci so se skujali Pašiču in niso prišli k seji. Pašič je bil v hudi stiski. Stari lisjak Miklavž si je znal pomagati. Poklical je k sebi Turke in Nemce in napravil je «kšeft«. Turški in nemški poslanci, ki so bili v Beogradu, so dali svoje glasove Pašiču za zvišanje davkov in za kuluk. Darilo, ki so dobili za ta svoj čin, je moralo biti gotovo-prav lepo. Zanimivo je, da znanega samostojnega Pucelja tedaj, ko se je šlo za ta zakon, «Polne roke dela! In povrh, — to je le sama zunanjost! j Če bi človek samo s tem moral kazati svojo žalost —! ■ Ko je moj rajnki mož umrl, Bog mu daj dobro —, ah. Se sedaj sem vsa žalostna, četudi ne nosim črne obleke —.« Poiskala si je svoj duhleči žepni robec in si ga je j pritisnila na oči. «Lenka —!« jo je karala mati. «Ne bodi no taka! : Kaj si bo pa mislil gospod —!« In Lenka si je obrisala solze ter smehljaje se po- i gledala Aleša. Sočutno, z dobrodušnim dopadenjem je zrl nanjo, j Bila je bolj majhne postave, polna, pa vitka, velikih j rjavih in živih oči, ki so prav tedaj zaupljivo, pa obenem šegavo gledale gospoda Aleša. Drobna usteca je imela, ki so se neprestano krožila v prikupljivem smehljaju. Pa ta prikupljivi smehljaj je imel svojo posebno izrazitost. Zdelo se je, da pravi, «Dobrega srca sem, toda jaz sem Lenka Strnadova in imam svojo voljo in kar- si namislim, to tudi dosežem. Posebič moške si mam takole krog malega prsta oviti!« Vkljub njenim nekoliko poznim letom — štela je »sekakor že 35 do 40 let — je bilo njeno lice še vedno gladko in mladostno, znamenje, je zasodil Aleš, mirnega, urejenega življenja. Njena obleka je kazala izobražen, fin okus, njene kretnje so bile še vedno živahne, pa usmerjene. «Ženska iz boljše, imovile hiše, izobražena, dobrega srca, pa odločna. Strahu in plahosti ne pozna —. Mirno življenje brez težkih, usodnih dogodkov ima za seboj —.« Tako je sodil Aleš. Dasi je bil namreč skrajno boječ in strahopeten v občevanju s svojimi sozemljani, je vendar znal bistro opazovati in soditi, — dar ki ga je pred vsem naredil za tisto, kar je bil, za slavnega in nedosežnega pripovednika in pisatelja. Lenka je bila živa slika svoje matere. Barba je naredila vtis dobrodušne, ljubeznive mamike, ki hoče vsakemu človeku dobro in nikogar ne mora razžaliti, obilna je bila, majhna, beli lasje so obkroževali njeno dobrotno lice, dobrih šestdeset let je imela in neprestano se je smehljala. «Pa kaj bomo stali lukajle na cesti!« je dejala, ko je za trenutek zavladal kratek molk, posvečen spominu «rajnkega«. «Gospod Brglez, ce ste pri volji, pa stopimo tamle v gostilno na zajutrk! Tam se lažje pomenimo o vsej zadevi.« Aleš je zadrhtel. Neprijetno se je zbudil iz svojega opazovanja in se spomnil, da ima sestanek važen, da, usoden namen in pomen —. Ujezil se je nad samim seboj, čemu je pravzaprav prišel k sestanku? Njegovo neumno, neugnano požel-jenje po novih, nenavadnih doživljajih ga je na vsem lepem zvabilo v nevzdržen položaj. Iz pisma na Hinkota je vedel, kake «nevarne« naklepe imata ti dve ženski. Hinko seve, o tem je bil pre- pričan, ni mislil na žeuitev. Denarja bi bil izvabil iz žensk, pa bi bil izginil. Poznal ga je. In on, Aleš Blaž, star samotar, — ali se bo on oženil? Vsa stvar se mu je zdela neumna. Kaj počenja tu pri teh ženskah? Razum mu je pravil, naj odide, naj se izmuzne kakorkoli. In slrah ga je tudi bilo. Bal se je žensk. — Ušel bo. Nekaj bo rekel, karkoli —. Dvignil bo klobuk, se poklonil in bo šel, pobegnil —. Pa ni. Mesto tega je stopal za damama v bližnjo gostilno kakor ovca v klavnico —. Številka dve je zvabila številko ena v pustolovščino. Nato pa jo je sramotno in izdajalski pustila na cedilu —. * * * «Zaradi lega me prosim nikar ne obsojajte!« je živahno razlagala Lenka predzgodovino sestanka, ko so sedeli pri zajutrku. «Za žensko, ki je sama v tujem kraju in nimo nobenih zvez, za tako žensko pravim je težko, si drugače ko na ta sicer tudi ne več nenavadni način poiskati pravega moža. Sami stanujeva z materjo i zunaj na deželi, ]>rcd kratkim šele sva prišli v ta kraj, sosedov nimava provzaprav nobenih in zato —.« «Moža pa potrebuje, veste, gospod Brglez«, je pri-djala mati Barba. «Jaz sem že stara —.« «Oh mati —!« «Kaj pa hočeš, dele! Dolgo ne bom več! In ženska, veste, sama na svetu, če je tudi vdova, — to pač le ne gre! Moža potrebuje, pravim —.« «Kajpak, kajpak!« je pogumno pritrjeval Aleš Blaž. Po hrbtu pa mu je lezla mrzla polt. «In takale ženitbena ponudba v časopisu je izvrst- !ce, imela je premalo poslancev za tako odiranje. Celo ■ckaleri srbski kmetje so pomagali poslancem Slovenske l judske stranke proti zvišanju davkov. A glejte, kdo je priskočil Srbom, Pašiču na pomoč? Osem nemških poslancev se je prodalo Pašiču. Vsi so glasovali za zvišanje davkov in za kuluk. Z Nemci vred so pomagali Pašiču še Turki iz Makedonije. Slovenski poslanci so j in žganjekuke. se cele dneve in noči borili proti, a ker so Srbi kupili glasove nemških in turških poslancev, je vlada tedaj amagala proti nam. In sedaj roma nemški poslanec Schauer po Sloveniji in se še celo hvalir češ: Mi nemški poslanci ne moremo pomagati Korošcu in slovenskim poslancem, «ia bi Slovenija dosegla avtonomijo. Mi moramo pomagati Pašičevi vladi, ker tako dobimo Nemci razne politične, narodne in zasebne dobrote (koncesije). Vprašamo gospoda Schauerja: Ali je strašno zvišanje davkov, kuluk in še drugo, kar nam je dala letos Pašičeva vlada, dobrota? Kaj ima nemški obrtnik \ in kmet od tega, ako Pašič obljublja in morda na tihem ' daje nemškim poslancem razne «dobrote«, ako pa bomo pomalem vsi poginili pod strašno težo novih davkov! Nemški poslanci iz samega strupenega sovraštva do Slovencev, kot protivniki naše avtonomije pomagajo Pašiču odirati Nemce in Slovence. To so «dobrote«! žganjekuho, še ni stopil v veljavo. Ko bo kralj podpisal tudi ta zakon, odpad«? vsaka kontrola financar-jev pri žganjskih kotlih in žganjekuhi sploh. Objavil bom vse to pravočasno v «Slov. Gospodarju«. Napisal sem ta članek kot odgovor na številna pisma, ki smo jih dobili poslanci v zadevi novih pristojbin Franjo Žebot. Hale „visoHostoieče' ueiieijstvo, Majnika tega leta je prosvetni minister izdal na vsa šolska vodstva pametno naredbo, ki toži, da propada morala naroda zlasti vsled pomanjkanja verskega čustvovanja. Kot vzgojitelji mladine, pravi naredba, morajo učitelji sami uvideli, da v teh usodnih časih zahteva domovina od njih vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti, da tudi glede na obisk cerkve prednjačijo z vzgledom osebnega lepega vedenja med ljudstvom. Ako mora šolska mladina — kakor se je naš narod od nekdaj učil — hoditi v cerkev, tam moliti in prepevati, prejemati sveto obhajilo, poslušati božjo besedo itd., tedaj je v smislu zakona vse to tudi vestnih $ vzgojiteljev dolžnost, pravi minister (srbski radikal, ne j pa črn slovenski «klerikalec«!) ter še enkrat naroča u-; čiteljem, da redno hodijo v cerkev, da oskrbujejo lepo . petje in goje čednosti pri svojih učencih, j Mi smo tako daleko od Beograda, da je višji šolski \ sve zdaj na jesen, torej črez pol leta razglasil to nared-! bo, ki so jo vsi pametni ljudje odobravali, zlasti še vsi starši. A danes je od ministra že spet preklicana. Za-„ 9 „ ' kaj? Slovensko liberalno ali svobodomiselno učitelj- ka sklenili, zvišali tudi pristojbine (koleke). Tako so j stvo v takozvanem UJU (Udruženje jugoslovanskega na primer zvišali koleke za vloge, pritožbe, rekurze, \ učiteljstva) je zagnalo vik in krik, da je to klerikalno na «nii» ir» pnol/o "nicn i o „rt 1 i M m o r i no ') v imnan TOHU mpl-n l^nun.. 1 -i« /-1« i ^ ^ 1 . «-»—. - ^ .. X!l<\l nesebično delujejo zanj, se zlasti tudi v verskih zadevah čutijo eno z njimi ter z besedo in vzgledom mladini prednjačijo tudi na potu verskonravnega napredka in s tem grade temelje narodovi zemski in posmrtni sreči. Take šteje verni narod med svoje najdražje sinove, na nje stavi svoje nade, ne pa na izdana, pa zopet preklicana ministrska naredjenja! Verni učitelji, pogumno naprej, mladina in narod je z vami! Mane takse—znižani desetek. Nedavno sem v «Slov. Gospodarju« obljubil, da objavim, kedaj stopi v veljavo novi zakon o taksah in pristojbinah. Vladna večina (srbski radikali, Nemci in Turki iz Makedonije) so poleg petkratno zvišanega dav- prošnje in enaka pisma od 13 dinarjev na 25. Slovenski poslanci smo dokazovali, da to zvišanje kolkovine najbolj prizadene uboge ljudi. Bogatašu je 25 D malenkost, a za ubogega delavca, kmeta ali invalida, je to mnogo. Dosedaj si moral pritisniti na prošnjo ali re-kurz 3 dinarski kolek (12 K), a za odgovor 10 D (14 K). Od 15. novembra, ko je stopil novi zakon v veljavo, pa moraš na prošnje ali prijave prilepiti kolek za 5 U ali 20 K, a za odgovor zahteva vlada sedaj namesto 10 D kar 20 dinarjev (80 K). Mi smo stavili predlog, naj se vsaj za uboge in manjpremožne kolekovina zniža ali sploh opusti. A srbski Pašičevi radikali ter ž njimi adruženi Nemci (Schauer) ter Turki iz Makedonije imajo srce trdo kot kamen. Ob tej priliki, ko se je šlo za pristojbine in je vladna radikalna stranka hotela tudi za kmetska in ko-oarka posestva naložiti neznosno visoki desetek, so naši poslanci napeli vse sile, da preprečijo to breme. — Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je pred-očil finančnemu ministru, da nobeden novi posestnik, ki mora prevzeti posestvo po stariših ali mož po smrti žene (ali žena po možu), ne more plačati tako visokega desetka, kot tisti, ki ima stotisočalce za nakup posestva. Nastop dr. Korošca in naših poslancev je imel uspeh. In tako je bilo sprejeto, da pri prevzemanju posestev ni treba plačati prav nobenega desetka, ako ce-nilna (ne prevzemna) vrednost nepremičnine in premičnine ne presega vrednost dveh milijonov kron. A ta ugodnost velja samo za sorodnike v prvem kolenu, to je, če prevzame posestvo sin ali hčerka po starših, ali mož ali žena po zakonskem drugu (s priženitvijo ali smrtjo). Ta ugodnost je postavno ugotovljena. V veljavo je stopil novi zakon dne 15. novembra 1S23. Novi zakon o trošarini, ki določa popolnoma prosto zadnjaška naredba in da je slovensko učiteljslvo tako | visoko stoječe, da je taka naredba zanj razžalitev veličanstva. Tako so zatrobili in nastdvili jerihonske trobente ; na usta, in res je ministru srce padlo v hlače ter je ' izjavil, da ta naredba za Slovenijo ne velja. Po dru-■ god v državi, torej še zanaprej škoduje morali ljud-] stva in mladine, če se zanemarja versko življenje, v Sloveniji pa ne, ker je slovensko učiteljslvo tako viso-kostoječe! Da, tako visokostoječe, da se norčuje iz vere in verskih vaj, in iz tistih, ki se jih udeležujejo in jih smeši, norčuje se iz sv. pisma in zakramentov; da gre učitaij začetkom službe božje z akti mimo cerkve v gostilno — češ: le za menoj v občinsko pisarno! Da je letos nekaj učiteljev odreklo udeležbo pri šolski službi božji, češ, po ustavi nismo dolžni priti v cerkev drugače, kot ob drž. praznikih. Da, visokostoječe je to uči-teljstvo, zato je zan j sramotno, slati v cerkvi med narodom in skupno z njim častiti Najvišjega; oni ne marajo biti med ljudstvom, ampak so visoko nad njirn po svoji parletni izobrazbi, čeprav imamo zdaj že tako lepo število akademičnih izobražencev, ki si štejejo v čast, da so z vernim narodom edini v izvrševanju bogo-' častja! Posedati po krčmah med surovimi klafarji in preklinjevalci, celo s ponočnjaki laziti za dekleti, hoditi po plesih in zato celo šolo zanemarjati, to ni prenizko za to visokostoječo kasto; prenizko pa jim je„ pridružiti se narodu ali mu celo prednjačiti tam, kjer se po-kazujejo najgloblje vrline naroda in kjer si ljudstvo zajema moči za najvišji napredek — umski in moralni — v bogočastju. Hvala Bogu, ne velja to o vsem našem učiteljstvu; še celo med UJU je nekaj takih, ki jim v tem oziru lastna vest, tradicija ali vsaj ozir na ljudsko sodbo narekuje pravilno nastopanje, a večina UJU-kričačev je taka. Zato pa ljudstvo toliko višje ceni in se z ljubeznijo oklepa onih učiteljev, ki žive med njim in ZADRUŽNO SOCIJALNI TEČAJI. Zadružno socijalni tečaji se vršijo od dne 28. novembra do 7. decembra po naslednjih sodnih okrajih: 2G. novembra (pondeljek, ob pol 9. uri dopoldne: Laško v društveni dvorani v župnišču za sodni okraj Laško. 27. novembra (torek) ob pol 9. uri dopoldne: Celje v vrtni dvorani hotela Beli vol za sodni okraj Celje. 29. novembra (četrtek) ob pol 10. uri dopoldne: Rogatec v društveni sobi v kaplaniji (za sodni okraj Rogatec. 30. novembra (petek) ob 9. uri dopoldne: Šmarje pri Jelšah v gostilni Gradt za sodni okraj Šmarje. 3. decembra (pondeljek) ob 9. uri dopoldne: Sv. Lenart v Slov. gor v društveni dvorani pri Arnušu za sodni okraj Št. Lenart. 4. decembra (torek) ob 10. uri dopoldne: Konjiee v prostorih Kmečke hranilnice in posojilnice za sodni okraj Konjice. 6. decembra (četrtek)' ob pol 9. uri dopoldne: Ptuj v minoritski dvorani za sodni okraj Ptuj. 7. decembra (petek) ob pol 9. uri dopoldne: Maribor v Lekarniški ulici 6-1, za oba sodna okraja Maribor levi in desni breg. ^■^■■«■■■■■mRagHniMHbaiaHBaM Iz delovanja naših poslancev. Sv. Peter niže Maribora. Tu se je vršil v nedeljo, dne 18. novembra po rani maši lepo uspeli shod Slov. ljudske stranke pod vodstvom vrlega župana Fluherja. Povabili smo poslanca Žebota, da nam poroča o najnovejših političnih dogodkih. Poslanec nam je v poljud nem govoru objasnil, da ne bi nikdar prišlo do tako strašnega zvišanja davkov, če bi nemški poslanci ne glasovali z radikalno stranko in če bi Radič s svojimi 70 poslanci prišel slovenskim poslancem na pomoč v boju proti Pašiču. Ravnotako je bilo pri kululcu. Nemški poslanci dvigajo za vsak Pašičev predlog roke in nikdar ne marajo pomagati slovenskim poslancem. — Da še pri nas ni kuluka, so dosegli naši poslanci z odločnim nastopam. Če ga pa dobimo, bo to zasluga S nemških poslancev, ki gredo z vlado črez drn in strn kakor poprej samostojneži. Poslanec nam je jasno dokazal, da je za Slovence edina rešitev, da se v upravnem in denarnem oziru ločimo od Beograda in si s svojimi davki sami gospodarimo. Borba je težka, a zmago bomo dosegli, če bomo vztrajali. Slovenija plača okoli G milijard kron davkov brez carine in s temi ogromnimi svotami bi si Slovenija sama lahko vse najlepše uredila. Šentpeterčani so izrekli poslancu in SLS zaupanje in bomo vztrajali. Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 11. t. m. je imel poslanec g. Bedjanič pri nas krasno obiskan, shod. Ljudje so z zanimanjem poslušali g. poslanca, ki je razložil politični položaj v državi in parlamentarno delo Jugoslovanskega kluba. Po poročilu g. poslanca se je razvila živahna debata. G. poslanec je dal pojasnila na vprašanja glede raznih zakonov in zakonskih določb. Zborovalci so zaključili shod z na iznajdba!« Šegavo se je smejala Lenka. «Posebno za stare žnske, kakor sem jaz na primer. Pri sklepanju «Mman ja« govori najprvo srce in ljubezen, in ta je večkrat slepa, — potem šele pride razum, včasi celo prepolno. Pri ženitbeni ponudbi je pa stvar prav narobe. Razum govori prvi in ima čas, da ponudbo trezno in mirno presodi, da si blago ogleda. Za ljubezen je potem še vedno časa dovolj. — Ne zamerite, da govorim v suhoparnih, trgovskih izrazih o tako nežni zadevi!« IJenkine velike rjave oči so plesale v hudomušni, veseli dobrosrčnosti, ko je Aleš pri «ogledovanju blaga« ebegano in preplašeno obračal oči na vse strani, kakor bi ne vedel, kam bi se skril. «Prosim, vzemite še košček mrzle pečenke!« mu je ponudila, ko je videla njegovo «medo. Aleš si je vzel. Kako okusno, fino mu je stregla! In kako dobro aaa je dela njena posrežba! Aleš Blaž ni bil vajen, da bi mu stregle nežne ženske roke. — In kako prav mu je prišel tale košček pečenke! Je vsaj imel kam" djati svoja boječe oči. Sicer pa se mu je vračal pogum. Uiti itak ni mogel več. Zamudil je pravi čas. Skrajno neolikano bi bilo, še bi sedajle vstal in odšel. Da bi le tehle velikih rjavih oči ne bilo! Neprestano so ga gledale in opazovale! In tudi mati ga je venomer gledala. Seveda, ogledovali «ta si «blago« —. Aleš ni mogel prenesti, če ga je kdo takole nabodel z očmi. Pa branil se bo, branil kakor volk v pasti. «Zdi se«, je dejal pogumno in si naložil grižljaj, «da ste trgovka ali kaj, ker se tako dobro razumete na trgovske izraze.« «Tisto ne. Pa moj oče je bil lesni trgovec in jaz sera bila njegova tajnica. Tudi moj rajnki je bil kos trgovca.« «O, veste, gospod Brglez, Lenka je zelo sposobna trgovka! In denar zna štediti, denar —!« «Nikar me ne hvalite, mati! Gospodu Brglezu bi se vaša hvala utegnila sumljiva zdeti!« «Nikakor ne! Vajen sem, da si naredim svojo sodbo o ljudeh po lastnem opazovanju.« «Torej tudi vi opazujete —? Radovedna sem, kaka bo vaša sodba.« Šegavo mu je pogledala v oči. «I — no«, je dobrovoljno dejala mati Barba, «saj smo zato prišli skup, da se pogledamo in da vidimo, ali smo drug za drugega ali ne.« Alešu so lezli mravljinci po hrbtenici. — Hipoma mu je prišla rešilna misel. «Povejte mi, koliko ponudb ste pa' dobili na vaš oglas?« «Pomislite«, je ponosno povedala mati, «štiri je dobila, štiri!« «In izmed teh štirih vam je Hinko Brglez«, — Aleš Blaž se je še ob pravem času spomnil, da je on Hinko Brglez — «sem vam jaz najbolj ugajal?« «Saj pravim, take ženitbene ponudbe človek lahko trezno, mirno premisli. Razen nekaterih drugih postran skih sem imela dva dva glavna razloga, ki sta govorila za vas. Pisali ste mi namreč«, — Aleš se je nervozno igral s kruhovimi drobtinami. .Sedaj bo prišla na dan moja prevara!' je premišljeval — «da ste osebni tajnik pisatelja Aleša Blaža, da upravljate njegovo premoženje in da se razumete na denarne posle.« «O ti preklicani goljuf!« je na tihem zasodil Alež o Hinkotu. «Vidi se, kam je meril!« — Glasno pa je rekel: «Resnici na ljubo vam moram povedati, da sem tistikrat hudo pretiraval. Aleš Blaž je bil revež, denarja ni imel in Hin— in jaz sem bil le njegov »lnga. Na vem če —.« «Kako ste skromni, gospod Brglez!« ja dejala mati Barba in ga prijazno gledala. »Bojim se, da bedete doživeli razočaranje! Vdova bogatega lesnega trgovca vendar ne bo vaek aa moža — sluge!« Hvala Bogu, zunaj je bilo! Ta udarec bo rešil položaj! «Kako ste skromni!« ¡je ponavljala dobrodušna mamika. I^enka pa je rekla: i «Prav taki ste kakršnega sem si vas mislila. Nekoliko plah in boječ, kadar pridete med ljudi, v pismu pa trezen, moder, miren človk —. Ves tak ste kakor —.« «Tudi njen rajnki mož je bil tak,« je pravila mati. «Nekoliko plah, sicer pa miren in pameten. In na denar se je razumel. In prav takega, pravim, potrebuje Lenka. Nekaj denarja ima, majhno posestvo in —.« «Tisto o revščini Aleša Blaža pa tudi ne bo čisto res!« Lenka se je razvnemala. «Poznam ga, našega najslavnejšega pisatelja. Velik mož je bil. In taki ljudje so gotovo bogati.« «Mislite si! Po cele popoldneve je tičala ▼ njegovih povestih! Že samo ime tega slavnega moža je bilo priporočilo za vas!« Aleš je zardeval kakor nevesta. Rad je poslušal svojo slavo, — saj ga nista poznali. Le to ga je jezilo, da ga imajo ljudje za bogatega: On — bogat! Kdo je Se kedaj doživel kaj takega, da je bil pisatelj — bogat! (Dalja prihodnjič). živio-klici in izrazili željo, da g. poslanec še večkrat pride k Sv. Tomažu. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 11. novembra se je vršil pri nas shod SLS. Navzoči so z veliko pozornostjo sledili petčetrturnemu poročilu g. poslanca Fa-leža. Shod je vodil načelnik krajevne organizacije SLS g. Jakob Pavlič, kateri je ob splošnem pritrjevanju v imenu zborovalcev odobraval delo poslancev SLS in izrekel željo, da Jugoslovanski klub vztraja v težkem boju za avtonomijo in pravice slovenskega ljugsiva. Dol pri Hrastniku. Dne II. t. m. se je vršil pri nas ¡-.hod SLS. Ob obilni udeležbi ljudstva je poročal gospod poslanec Kugovnik o delovanju Jugoslovanskega kluba. Končno so se sklenile resolucije, ki izražajo: najodkritosrč-nejše zaupanje navzočemu poslancu, kakor tudi celemu Jugoslovanskemu klubu s prošnjo, naj g g. poslanci še nadalje vztrajajo v boju za pravice Slovencev, da dosežemo končni cilj avtonomije, dalje protest proti uvedbi kuluka, proti previsokim davkom, posebno še proti previsoko odmerjeni osebni dohodnini ter visoki užitnini; končno resolucije krajevnega značaja. Vse resolucije so bile sprejete z viharnim odobravanjem. Shod SLS pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Od Sv. Križa nam poročajo: V nedeljo, dne 13. t. m. se je vršil pri nas shod SLS v Društvenem domu. Občinstva je bilo toliko, da je bila dvorana in galerija nabito polna poslušalcev. Po rani sv. maši je shod otvoril krajevni načelnik Kmečke zveze g. Roškar ter pozdravil v svojem govoru navzoče. Za njim je govoril g. poslanec Vrečko, ki je v enournem govoru orisal politični položaj in razložil delovanje naših poslancev ter navedel njihove dosedanje uspehe. Za g. poslancem je govoril okrajni tajnik SLS g. Deželak. Razjasnil je gospodarski položaj Slovencev, ki plačujemo toliko davkov, katere pa vse požre Beograd, vrne nam pa le drobtinice tega, kar je iz nas izvlekel. Na koncu so zborovalci izrekli g. poslancu in celemu Jugoslovanskemu klubu zaupnico ter enodušno izjavili, da jih bodo podpirali v boju za avtonomijo. Frankolovo. V nedeljo, dne 11. t. m., je imel poslanec Davorin Krajnc tukaj jako lep shod v novem Društvenem domu. Zbralo se je jako veliko število ljudi. Poslanec je v poldrugournem govoru razložil zunanji in notranji politični položaj, pojasnil, kdo je kriv današnjim slabim razmeram in razkrinkal laži nasprotnikov. Na shodu so se sprejele resolucije: Zaupnica Jugoslovanskemu klubu, proti previsokim davkom in kuluku ter za avtonomijo. Ljudstvo je bilo navdušeno in je izreklo željo, da delajo naši poslanci tudi zanaprej v istem smislu kot dozdaj. Kozje. V nedeljo, dne 11. t. m. se je vršil v Kozjem shod SLS. Ob obilni udeležbi je poročal o političnem položaju in o delovanju Jugoslovanskega kluba poslanec g. Vrečko. O zunanji politiki in zmotni taktiki Radiča je govoril tajnik I. Deželak. Zborovalci so soglasno odobrili sledeče resolucije: Zaupanje proti kuluku, zoper u~ kinitev medicinske in bogoslovne fakultete v Ljubljani. Politični ogled. DRŽAVA SHS. Te dni bi moralo pričeti redno parlamentarno delo, pa se je zopet odložilo za par dni in se bo najbrž še naprej odlagalo. Vlada očividno nima kaj predložiti parlamentu, ker zakonodajni odbor ni ničesar pripravil. Delal je samo finančni odbor, razdeljen na pododbore, ki je imel ogromno delo s proučevanjem proračunskih predlogov za posamezna ministrstva. Pri teh razpravah se je do golega razkrinkala strankarska in plemenska politika vlade, ki stremi za tem, da Hrvatsko in Slovenijo ter Hrvate in Slovenre popolnoma podvrže Srbiji ter izkoristi. • Proračun za leto 1923-24 je zopet samo na papirju, samo številke so v ravnovesju, drugače je pa sploh nemogoče napraviti proračun za bodoče leto, ko ni prav nobenih zaključkov od poprej. Ni trgovca ali podjetnika na svetu, ki bi delal proračune za bodoče leto brez obračunov, bilanc in inventarjev in če si hoče kdo ogledati tak svetovni čudež, naj se pelje samo v Beograd, da ga vidi v osebi fanančnega ministra. Naša vlada nas spominja na tistega avstrijskega graničarskega ober-sta, ki je dobil povelje, naj položil račun o sprejetih in izdanih 1000 goldinarjev. Oberst je ta obračun takole napravil: 1000 goldinarjev prejel, 1000 goldinarjev porabil. — Podpis. — Naša vlada pa takole obračunava: 6 milijard iz Slovenije prejela, 6 milijard pogoltnila. Vlada. — Da, 6 milijard kron je bilo izprešanih iz Slovenije na direktnih in indirektnih davkih, taksah in eolninah. Od tega denarja po skoro nič ne pride nazaj v Slovenijo in pri proračunskih razpravah se je še posebno pokazalo, kako izgleda beograjsko bratstvo. Vsi proračuni so sestavljeni tako, da odpade na Srbijo pretežni del, na Hrvatsko in Slovenijo pa samo neznatne malenkosti. Ministri so pri razpravah vse storili in pripravili, da se odtegnejo odgovorom na vpra šanja in zahteve. Najbolje je še napravil minister za agrarno reformo, ki je enostavno izostal in se prav nič ne briga, da so celo radikalni poslanci v finančnem pododboru imenovali njegovo ministrstvo in delovanje — škandal. Ministrski predsednik Pašič si je določil dva in pol milijona zlatih dinarjev posebnega fonda, glede katerega ni nobenega nadzorstva in da se je ta fond sprejel, je proti vsem pravilom zanj oddal svoj glas tudi predsednik finančnega pododbora, ko je videl, da bi bilo ravno toliko glasov za, kot proti. Z nepostavnim glasom predsednika je dobil Pašič svojo «civilno listo«. Iz zirtianje politike je poročal minister dr. Ninčič sledeče: 1. Kar se tiče razmejitve z Rumunijo, je ru- munska vlada pristala na našo zahtevo, da se izpraznitev Žombolja in drugih krajev, ki jih odstopimo Ru-muniji izvrši še le koncem januarja ali najkasneje začetkom februarja. 2. Dogovor glede svobodne cone v Solunu je grška viada sprejela in jo bo dr. Ninčič še v lem zasedanju predložil narodni skupščini. 3. V Sofiji je bil podpisan dogovor o povrnitvi škode, ki jo je napravilo med vojno bolgarsko vojaštvo potom rekvizicij. Glasom te pogodbe plača Bolgarija 300 milijonov le-jev in sicer en del v denarju, drugi del pa v živini. 4. Glede reškega vprašanja in razmejitve z Italijo je dr. Ninčič dejal, da sta ti dve vprašanji na mrtvi točki in da ni nastopila v zadnjem času nobena sprememba. 5. Končno je poročal o sestanku male antante, ki se vrši glasom sklepa sinajske konference 11. in 12. januarja v I Beogradu. To je vse, kar zunanji minister pove, gotovo pa je, da se dogajajo v zunanji politiki še druge stvari. — Italijanski listi pišejo z debelimi črkami, da je italijanska aneksija Reke že gotova stvar. Na nevarno pot se spušča naša vlada po prigovarjanju Rumunije tudi na-• pram Grčiji. Grki hočejo kralja Jurija odstaviti, ker je ! pa ta zet rumunskega kralja, zato je Rumunija še našo državo pripregla v varstvo grške monarhije. Po poročilih nekaterih beograjskih listov se je zastopnik naše vlade v Atenah že v drugič zavzel za grško j monarhijo ter celo grozil z vojsko, če bi jo odpravili. Vlada to sicer zanika, ne pove pa, kaj sta imela naš zunanji minister in rumunski poslanik zadnji čas tako važnega za posvetovati. BOLGARSKE VOLITVE. V nedeljo so se v Bolgariji vrši-le volitve v državni zbor ali sobranje. Vladne stranke, združene v tako-zvanem «demokratskem zgovoru« so si pridobile zmago z nezaslišnim nasiljem. Še le zadnji teden je bilo dovoljeno tudi zemljoradnikom in komunistom, da nastopijo s svojo listo, shode teh dveh slrank so pa do zob oboroženi komiti razganjali z bombami in drugim orožjem. Bolgarska vlada si je priskrbela svojo zmago tudi s tem, da je vse voditelje kmetov in delavcev izročila sodišču, vrgla v ječo, umorila po svojih koinitih ali pa nagnala v pregnanstvo. Kakor se vidi na slučaju bivšega ministra Dupariiiova, hoče komitska strahovlada tudi one nasprotnike današnjega režima umoriti, ki so že itak obsojeni na večletno iečo. Duparinova, ki je imel velik ugled in vpliv med ljudstvom, so krat-komalo izvlekli iz vlaka in zunaj umorili. V&litve so se vršile v miru, večina zemljoradnikov in komunistov je ostala doma, ker je skoro vsakega volilca zalezoval po en policaj ali oborožen komit in r a ta način praznuje krvavi režim svojo zmago z dobro dvetretjinsko večino vseh mandatov. JNEMČIJA upa na dodelitev velikega mednarodnega posojila, to je na kredite, ki jih imajo dovoliti Amerika, Anglija in i Holandska. Posojilo imajo izplačati velike svetovne banke. Posojilo je namenjeno za ustanovitev nove nemške emisijske banke, ki bi imela nalogo, končnoveljav-no r< "iti vprašanje nemške zlate valute. Posojilo ima znašali 1400 milijonov zlatih mark. Amerika sama je pripravljena dovoliti 170 milijonov dolarjev, tedaj polovico posojilnega zneska. Zadevna posojilna pogodba je baje že pripravljena. FRANCIJA OBOROŽUJE MALO ANTANTO. Francija hoče dati vsem državam male antante večje posojilo, da bi imele še bolj podložne in priprav-j ljene zaveznike in pa tudi da v prvi vrsti spravi v denar izdelke svoje topovske in orožne industrije. Sedaj opo-: zicija proti sedanji francoski vladi to ostro obsoja ter imenuje vse skupaj vojuo in velekapitalistično pustolovščino. ANGLIJA PRED VOLITVAMI. Na posebne uspehe upa angleška delavska stranka (Labour Party), ki ima v svojem proglasu podano tudi najboljšo rešitev iz težkega položaja v Evropi. Vo-j lilni proglas zahteva med drugim politiko mednarodne 1 vzajemnosti, ki se naj uveljavi z razširjenjem Društva narodov, dalje zahteva sklicanje nove mednarodne kon ference, ki se je naj udeleži tudi Nemčija kot polnopraven član, dalje spremembo versajske mirovne pogodbe in vzpostavo rednih mednarodnih odnošajev s sovjetsko Rusijo. NAŠE PRIREi/i I'VE. Prireditev pri Sv. Jurju ob juž. žel. Prihodnjo nedeljo, dne 25. novembra ob 15. uri priredi tukajšnje bralno društvo lepo igro «Vžitkarji«. Igri se pridruži tudi koncert domačega pevskega zbora. Po igri je v dvorani Katoliškega doma tudi prosta zabava, licitacija itd. čisti dobiček je namenjen za bralno društvo. Zato so pa prav vsi, domačini, bližnji in daljni sosedi prijatej-ski povabljeni. Na svidenje. Dekliška zveza v Veržeju priredi dne 2. decembra v čast Brezmadežne lepo akademijo s petjem, govori in deklamacijami ter z velepoučno, krasno «Trojna pot« v prostorih Marijanišča. Vabimo k obilni udeležbi. NAROČNINA «SLOV. GOSPODARJA« ZA L. 1924. «Slovenski Gospodar« stane za celo leto 32 D za pol leta 16 L> /a četrt leta 8 D Naročnina se pošlje na upravništvo «Slotenskega Gospodarja« v Mariboru. Najboljše je, da se vsak posluži položnice, ker s tem prihrani sebi in nam poštne stroške. Poštno položnico je treba dobro shraniti. Tedenske Mike. Duhovniške vesti in spremembe. Od Sv. Bolfenlu v Slov. gor. nam pišejo: Dne 7. novembra je umrl v Lipnici tukajšnji rojak č. g. Anton Muršec, bivši župnik v Špilju. Rojen je bil v Bišu dne 14. decembra 184i kot zakonski sin kmetskih posestnikov Jaboka Muršec in Gere roj. Gomilšak; v mašnika je bil povsvečen v Gradcu dne 31. julija 1870, župnik v Špilju pa je bil od leta 1885 do leta 1915, ko je šel v pokoj in se preselil v Lipnico. Zadnji čas se ga je lotila kostna sušica, tako, da so mu morali vkljub visoki starosti odrezati eno nogo. Bil je daleč znan po svoji ljubeznivosti in gostoljubnosti; radi so ga zato obiskovali številni prijatelji iz slovenskega dela Štajerske, zlasti iz Maribora, ki so radi nemški Spielfeld šaljivo imenovali Igropolje. Zdaj so že pokojni vsi ti špiljski prijatelji, za njimi je šel še gospod Muršec. — Lavantinska častna kanonika sta postala gg. Jožef Cerjak, dekan in mestni župnik v Slov. Bistrici ter Martin Meško, zlatomašnik in župnik na Kapli pri Radencih. Konzistorijalnim svetovalcem je imenovan gospod dr. Fr. Kovačič v Mariboru, duhovnim svetovalcem pa gg. župniki, ozir. dekani: Karol Kumer na Prihovi, Jože Janžekovič pri Sv. Lenartu v Slov. gor., Martin Medved v Braslovčah, dr. Valentin Mortl v Marenbergu, Anton Novak v Gornjem Gradu in Anton Stergar v Mariboru. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani je zopet predmet ostrega prepira. Pucljevi samostojneži bi se radi polastili družbenega imetja, kojo znaša več milijonov dinarjev. Da bi mogli po svoje gospodariti, so odstavili kar na Puceljevo komando L podpredsednika gospoda Jarca, koji je po Pirčevi smrti vodil družbo. Dasirovno ima Štajerska polovico odbornikov v druž-binem vodstvu. Štajercev niso povabili k seji. Odlične naše može: Brenčiča, Zupaniča, Košarja, Steblovnika, Vrečka ne smatrajo vredne, da bi jih povabili. Kar sami so samostojni odborniki odločili občni zbor na 16. december, ker upajo dobiti toliko glasov, da bi pri vo-litvi predsedstva zmagali. Nadalje silijo samostojneži v vodstvo radi tega, ker bo družba morala za samostojno Pirčevo lumparijo pri galici plačati nad 4 milijone kron kazni. Samostojnežem smrdi, da bi naši ljudje zvedeli za podrobnosti te lumparije. Kmetijskim podružnicam na Štajerskem javimo, da dokler v vodstvo družbe ne pridejo redne razmere, ne pošiljajo družbi nobenega denarja. Kedaj bo občni zbor, bomo v «Gospodarju« pravočasno objavili. Slovenska krščansko-socialna zveza v Mariboru vabi na občni zbor, ki se vrši dne 6. decembra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v dverani v Lekarniški ulici 6. Občni zbor je velikanskega pomena, ker gre za spremembo pravil in za popolno reorganizacijo SKSZ (sprememba v Prosvetno zvezo). Nova pravilo se bodo posnela po vzorcu, ki ga I-mate v zadnjem »Vestniku« SKSZ. Vsako društvo na] pošlje po enega delegata ki naj prinese s seboj pooblastilo, v katerem ga izobraževalno društvo pooblašča za delegata za občni zbor SKSZ. Mladenke severnega dela lavantinske škofije, P.ek-murja in Koroške pridejo dne 25. t. m. v obilnem številu na ženski tečaj v Mariboru. Ob 8. uri sv. maša, ob 9. uri tečaj v dvorani v Lekarniški ulici 6. Tečaj bo vodila Ang. Piskernik, slavna govornica in organizatorka slovenskega ženstva. Mladenke, nobena naj ne ostane doma! Železniška zveza ugodna! Mariborske novice. Številke govorijo. Zadnji »Gospodar« od dne 15. t. m. beleži, da se dobi za 100 čehoslo-vaških kron 253—254 dinarjev. Prva Hrvatska štedionica je plačala za 100 čK 225 dinarjev, Ljubljanska Kreditna banka 235 dinarjev, samo naša Zadružna Gospodarska banka je dala 250 dinarjev. Številke govorijo. — Dne 16. t. m. je umrla v Mariboru pri svoji hčeri po hudem trpljenju, blaga mati, pobožna žena in gospa Ana Zupane. Stara je bila 85 let in dobro znana tudi v Celju. Bog jej daj večni mir in pokoj! — Organizacija mariborskih invalidov sklicuje za dne 9. decembra v prostorih hotela »Kosovo« izvanredni občni zbor. V organizaciji so se pojavili v vodstvu spori in prepiri radi voditelja, ki je upeljal nekako strahovlado. Iz organizacije je izstopilo več odbornikov in ti bi radi celo zadevo razčistili na izvanrednem občnem zboru. Goljufivi delavski «prijatelji«. Iz Ceršaka pri Št. Ilju nam piše priprost delavec: K nam v Geršak lazita vsakih 14 dni neka gospoda, farbat nas delavce. Eden teh gospodov se piše Špindler, a drugi Kaučič, Prvi je debeluhar in se zelo študirano drži, druga pa je podoben človeku, ki ga davi griža in lomi krč. Ta dva in poprej še eden drugi s cvikerji, so nas delavce v cirberški fa-briki s silo vpisali v neko organizacijo, ki se imenuje «Unija«. Ker sem že mnogo po svetu skusil, sem se zanimal, kakšne farbe jc ta organizacija. V nedeljo, dne 11. novembra sem v Št, Ilju naletel na tovariša, s katerim sva služila skupaj pri vojakih. On je sedaj rudar v Velenju. Obiskal je svojega tukajšnjega sorodnika. V gostilni pri Vajski sva prišla v razgovoru tudi na delavsko organizacijo. Vprašal sem ga o «Uniji«. Tovariš mi pravi: «Kaj, v taki organizaciji ste vpisani? To je družba, ki so jo osnovali demokrati dr. Žerjav, dr. Kramer, dr. Kukovec in Špindler. Ali ne poznaš teh l judi? To so tisti, ki so nas Slovence leta 1921, ko se je sklepala ustava, prodali Srbom. Demokrati ali liberalci nočejo, da bi Slovenci bili samostojni gospodarji in zategadelj nas Pašičevi Srbi sedaj tako odirajo z davki in povzročajo draginjo. Pa Še več! Demokrati so v Beogradu skupno s srbskimi radikali sklenili postavo, po kateri lahko delavce zapirajo in odirajo, kakor hočejo. To postavo imenujejo: Zakon o zaščiti države. Za vsako malo ostro besedo vtaknejo delavca v luknjo. Ali !i ni znano, cla so ravno ti demokrati, ki sedaj vas lovijo v % «Unijo«, nekaj dni pred sprejetjem vidovdanske ustave skupno s srbskimi radikali in samostojneži razveljavili 59 delavskih poslancev; 18 od teh so vtaknili v verige in jih zaprli. Od teh je bilo 15 obsojenih v večlet no ječo samo radi tega, ker se niso pokorili Pašičevun srbskim željam. Po tej postavi je na tisoče drugih delavcev vseli strank romalo v zapore. Nadalje so demokrati krivi, da imamo tako strašno draginjo. «Unijo« so ustanovili demokratski milijonarji, fabrikanti, iz-vozničarji samo z namenom, da slepijo uboge delavce in da bi pri volitvah volile te trote. Ministri Žerjav, Kukovec in Kramer so vedno delali postave ra veriž-nike in bogataše. Le poglej malo okoli sebe, če ni to res. Pri nas v Velenju in drugih rudnikih, delavci pristopamo v krščansko delavsko organizicoj, ki se zove Strokovna zveza, ludi vi tako storite. Ne dajte se farba-ti od mariborskih liberalnih lumpov. Jaz sem ¡nu odgovoril: Hvaležen sem ti za pojasnilo. Meni se je takoj spočetka zdelo, da je «Unija« organizacija za gospodo in zato bom vsem delavcem pgvedal lo resnico. (Opomba uredništva: Hvala vam za lo pismo. Pišite večkrat. Bomo rokopis že popravili. Dobro je, da ste še pravočasno prišli pošteni delavci na sled, da vas mariborski demokratski lumpi samo za nos vlečejo). Tiskarski škrat nam je v današnjem «Slov, Gospodarju« na prvi slrani v članku «Kdo je zakrivil nove davke?« v drugi vrsti spremenil 500 odstotkov v 30 odstotkov. Na strani 2 v članku «Zvišane takse« v 12. vrsli na koncu je v oklepaju predrugačil št. 40 v 14. Čitatelji naj blagovolijo sami le številke popraviti. Tiskarski škrat pač ima svoje muhe. Tudi v drugih člankih je napravil nekatere manjše hudomušnosti. Sijajno lepa slovesnost pri Sv. Primožu nad Muto se je vršila zadnje dni. Dobili smo tri lepe zvonove na ovenčanih vozovih. Pripeljalo jih je 12 parov ovenčanih volov na naš strmi hrib. V nedeljo se je zbralo mnogo ljudstva iz okolice. Blagoslovil jih je g. dekan dr. Mortl iz Marenberga ob asistenci petih gospodov duhovnikov. G. dekan je med pridigo, katero je imel pred cerkvijo, z ganljivimi besedami označil pomen zvonov. Po slovesni sv. maši so med pokanjem topičev in sviranjem godbe bili dvignjeni zvonovi v zvonik. Največji zvon je težek 1000 kg, drugi 620 kg tretji pa 345 kg. Glas imajo čisti kot prejšnji. Ulila jih je tovarna na Jesenicah. Prva zasluga za nove zvone gre ključarjema Marku Lauko in Jožefu Breznik. Ljubi Bog bodi obilen plačnik vsem dobrotnikom sv. Primoža, ki so mu zdaj vrnili, kar mu je bilo ugrabljeno v svetovni vojni. Novice od Št. Janža na Dravskem polju. Razni uzmo-viči so pridno na delu. Posestniku Fr. Cebe v Loki so že pred tedni po noči ukradli kravo iz hleva. Dosedaj se še ni posrečilo priti tatovom na sled. Nekateri pa so z manjšim zadovoljni in segajo po kokoših. Vedno bolj se vidi, da poštenost zginja, ne samo pri nas, ampak tudi po drugod. — O priliki poroke Valentina Lesjak z vrlo Marijino druž-benico Marijo Toiičič iz Prepol se je nevestin brat po nesreči obstreli! v nogo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Nesreča pač nikoli ne praznuje. — Teden za tednom vozijo mimo naše župnijske cerkve nove zvonove v razne kraje. Edini zven, ki nam ga je vojska pustila, gleda žalosten na tovariše, ki se peljajo mimo njega, ter bi rad zaklical: pridite k meni, sam sem v zvoniku, dovolj je še prostora. Zvonu samotarju povemo na uho, da so v teku priprave, da bo morebiti še prej ko bo pel leta minilo, dobil nove tovariše, ki bodo z mogočnim glasom vršili svojo zvišeno službo. — Kakor drugod mislijo tudi pri nas odpraviti crožniško postajo v kratkem času. Če bi vlada reducirala, to je zmanjšala, tudi davke, bi nas to še bolj veselilo. Raznoterosti od Št. Martina pri Vurbergu. Naša vrla mladina je praznovala preteklo nedeljo lep praznik. Dekan in stolni kanonik č. g. Franc Moravec je blagoslovil dve krasni novi zastavi fantovske in dekliške Marijine družbe. Vsa čast našim požrtvovalnim fantom in dekletom, da so toilko žrtvovali za novi zastavi. Naravnost presenetilo nas je, ko smo videli toliko število naših mladih zbranih pod zastavami Marijinimi. — Sliši se, da nas mislijo naši vrli Orli zopet razveseliti s krasno igro. Fantje, le pogumno naprej po začrtani poti, ker ljudstvo si želi izobrazbe in poštene zabave. — V nedeljo, dne 18. t. m. popoldne se je blagoslovil težko pričakovani novi bred čez Dravo v Zgornjem Dupleku. Nesreča v Radencih. Minulo nedeljo se je vračal voz iz Prekmurja proti Radencem okoli pol desete ure zvečer. Prometna cesta med Prekmurje min Radenci je tako slaba in zvožena, a že od bogzna kedaj ni bila popravljena in posipana, da se je voz prekucnil in si je pri tem Jožefa Postržin zlomila desno roko. Za tako prometno cesto, kakor je zgoraj omenjena, bi se morali merodajni krogi malo bolj pobrigati, kot so se dosedaj! Iz Središča. Glasom dopisa »Kmetijskega lista« so središki občinski odborniki SLS cigani, ki kradejo občinsko premoženje. Med temi cigani pa sta tudi dva »napredna« Sokola in eden ciganček, neki Franc Kovačič. Ti ljudje kradejo in kradejo, ampak to je smola za gospode samostojneže, da po mnenju g. Klemenčiča »naša danešja slavna sodnija« bojda drži s to tatinsko cigansko tolpo, in na ljubo gg. Klemenčiču in tovarišem noče imeti tako dobrega nosa, kakor naš »napredni in zaslužni« župan in istega vtikati po županovem načinu v mlinske račune in te preklicane klerikalce odpraviti iz občinskega odbora. Na vsak način pa bi tudi mi priporočali državnemu pravd-ništvu, da se zanima za te račune in dožene, kam je izginilo onih 7000 dinarjev, za katere visita, kakor zna poročati »Kmetijski list«, odbornika Šarono in Veselko pri odvetniku. Opozarjamo tudi državno pravdništvo, da se zanima za resničnost, oziroma neresničnost pričevanja F. Kočevarja, Fr. Mlinariča in M. Vneigerholca v kazenski zadevi I. Klemenčič. Nekaj novic iz Rečice ob Paki. Skozi celo leto se je pripravljalo, a naposled vendar uresničilo. Lahko rečemo, da smo vsi veseli, le mala peščica 19 demokratov je žalostno povesila svoje glave. Naš dični oberorjunaš, poštar Ciril Havliček, je moral oddati poštni urad. Skrivnostno se je šušljalo, ko se je izvršil doslej še nepojasnjeni vlom v poštni urad. Isto se je godilo, ko je g. Ciril dolžil g. Deleja, da mu je premalo izročil denarja, ko je vplačeval pri poštni blagajni. Ne bi se čudili, ko bi ne vedeli, da se je dični gospod bivši poštar tako rad »uradno« bavil z našo Or~ juno in njenim voditeljem, mladim Petričem. Saj si tega gospodiča, ki nima drugega dela, ko pohajati, vic?l v poštnem uradu, kadar si ga hotel. Imela sta dolga posvetovanja, tuhtala sta in sestavljala dopise zloglasne Jutrov-sko cunje. Računi poštne blagajne pa so izkazali dnevno 1000 dinarjev primanjkljaja. Nered poštnega urada je prinesel g. Cirilu dekret: Ajmo, Sokoliči, v Celje, kjer bo vedna kontrola. — Kako trdo se je držal g. poštar! Saj ni hotel izročiti urada prostovoljno gospodični, ki je prišla ga prevzemat. Vrnila se je v Celje, a drugi dan je prišla zopet, pa ne sama, ampak v spremstvu komisarja. Hočeš, nočeš, moral je gospod dati ključe iz rok. Nekaj časa je še bival med nami, uradovat pa se je vozil v Celje. Sedaj nas je za vedno zapustil. Solz ne bo za njim. Kakor ste, g. Havliček, svoje dni čitali v »Jutru» v nekem dopisu iz Pake, tako Vam kličemo tudi mi: Adijo, adijo, adijo, pa še en Zdravooooo povrh! — Obesil se je po noči od 2. na 3. novembra na Velikem vrhu Končnik, p. d. Poprask. Žalostno je bilo videti, kako je za necerkvenim pogrebom korakala nesrečna žena njegova. Da bi se taki žalostni slučaji nikdar ne ponavljalii — V Slomškovo zvezo (Savinjsko podružnico namerava baje vstopiti tudi »pobožna« gospodična M. P., ki poučuje v I. razredu tukajšnje šole. Ob priliki morda nekaj zgodbic! Odboru Savinjske podružnice pa kličemo: Pozor pred dvoreznimi noži, pred Orju-nicami itd.! Zanimivosti iz Ljubnega v Savinjski dolini. Andrej Zalesnik, daleč naokrog znan pod imenom »komunist«, je umrl dne 19. oktobra. Zadnji čas se je zadrževal v Planini št. 14, kjer je v dobi volilnih bojev zapeljal mnogo sicer dobrih in vernih Podplanincev. Kako »veren« pa je bil sam, priča splošno znana sodna obravnava, pri kateri je bil obsojen radi bogoskrunstva na večtedensko ječo. Tudi ob zadnji uri se je branil duhovnika in sprave z Bogom. Neprevidene smrti reši nas, o Gospod! — Škrlatica, ki se je tudi letos prav hudo pojavila med našo mladino, je zahtevala pet žrtev, med temi tudi devetletno, pridno in marljivo Kolenčevo Pepco. Vrli Kolenčevi rodbini naše soža-lje! Šola, ki je bila vsled te nalezljive bolezni dalj časa zaprta, se je otvorila zopet v ponedeljek, dne 19. novembra. — Pred škrlatico je bežal novi g. nadučitelj Milko Rainer z gospo in otrokom. Vzeli so s seboj tudi novodošlo gdč. učiteljico, ki je šla domov, ostali pa na Gorenjsko. Ker so pa bežali mnogo prehitro, so se skozi sotesko proti Letušu zvrnili. Hujše nesreče ni bilo, kakor da se je nežni spol nekoliko opraskal, konja pa so potegnili iz vode na cesto ter ga poslali domov na Ljubno. Hudomušneži pa pravijo., da je to prvi migljaj božje previdnosti g. nadučitelju, da naj opusti beganje ljudi s svojimi neumestnimi pismi, radi katerih bo imel še sitnosti. — Da pa so Ljubenci fejst ljudje, ki se radi spominjajo v veselih družbah naših ubogih dijakov, naj priča, da so na primerne besede g. kaplana Štefana Stiper cb priliki gostije Maksa Volovlek, p. d. Božič, in Elizabete Detmar darovali za Dijaško večerjo 781 K. Naj bo omenjeno, da je prvikrat na Ljubnem od Ljuben-cev samih izšla ta misel, pobirati za revne dijake. Številni bodoči pari, posnemajte! — Še bolj Vam naj pohvalim dobre Ljubence. Komaj so dobili ene težke in lepo ubrane zvonove na Rosuljah, že so naročili druge za farno cerkev. Novi zvonovi bodo še težji, kot so že došli. Naročeni so pri strojnih livarnah v Ljubljani. Veliki zvon, težek 1550 kg, je že plačan. Velikansko svoto 300.000 K je daroval zanj g. Osovnik, pa tudi f č. g. Dekorti Jožef, tukajšnji župnik, je še kot dušni pastir Ljubencev daroval veliko svoto za farne zvonove. Vrli Ljubenci, v petih mesecih boste imeli zopet veliko veselje! Lepe zvonove dobite! Le korajžno na delo za nje! Žalostne novice iz Rajhenburga. V nedeljo, dne 18. t. m. predpoldan smo spremljali k večnemu počitku g. Maksa Planinca, posestnika v Selcah pri Rajhenburgu in tajnika občine Blanca, kateri je v 45. letu svoje starosti v petek jutro dne 16. t. m., zadet od srčne kapi, sklenil svoje življenje. — Ravno istega dne ob pol štirih popoldne so bili pokopani na rajhenburškem pokopališču ostanki g. Gustlna Unschuld. V soboto zjutraj, dne 17. t. m. se je nesrečnež na Vidmu vlegel pod vlak in našel žalostno smrt. »Naš dem«, glasilo slovenske mladine, prosi vse svoje naročnike, ki še niso plačali naročnine za leto 1923, da to takoj storijo, ker sicer ne more izhajati. Koledarčke J. Kmetske zveze razpošiljamo te dni krajevnim organizacijam SLS. Cena 10 dinarjev. Krajevne odbore SLS prosimo, da jih skušajo kar najhitreje razprodati in nam denar še pred Božičem na priloženi položnici poslati. Kdor razproda 10 koledarčkov, dobi 1 povrh. Komur smo poslali premalo koledarčkov, naj nam takoj sporoči, da mu jih pošljemo več. Kdcr vseh poslanih koledarč kov ne more razpečati, naj nam nerazpečane takoj vrne, da moremo z njimi postreči drugim. Koledarčki JKZ se dobijo tudi v naših tajništvih SLS v Mariboru (Tiskarna sv. Cirila), v Celju (hotel »Beli vol«), v Kozjem ter v M. Soboti; dobijo se tudi v prodajalni tiskarne sv. Cirila v Mariboru. — Tajništvo SLS v Mariboru. Darovi za gasilno društvo pri Sv. llfUrtinu pri Slov. Bistrici. Ob priliki obhajanja goda dne 15. nov. g. Leopolda Vorša, trgovca itd. se je nabralo za nakup orodja za novo ustanovljeno sgasilno društvo v Šmartnem D 185.50. Daroval iso: gg. Maks Furman 15, Kotnik Fr. 35, Pečovnk Alojz 5, Podvršnik Jurij 10, Verbek Matija 5, Klančer Fr. 30, Motaln ml., 5, Trglaučnik Franc 10, Ačko Jurij 10, Strehar Ivan 10, Vrečko Štefan 5, Smogavec Matija lft, Vilma Vorša 10, Blažič Pavla 10, Blažič Marica 10. Denar jo prevzel član društva g. Podvršnik Jurij, katerega J* izročil načelniku gas. društva g. Leopoldu Vorša. Daro-val-cem prisrčna hvala! Ob priliki krsta pr g. Ivanu Koren« se je nabralo za novoustanovljeno gasilno društvo v Šmartnem na Pohorju 230 D. Darovali so: gg. Katz Josip 100\, Ziserl Josip, 10, Vorša Leopold 15, Novak Ivan 10, Kukovii Karol ml. 20, Tomažič Dorči 10, Rems Ivan 5, Fifer Iva« 10, Motaln Jurij 10, Marijo Koren 10, Lija Aličinova 10, Jožica Premrova 10, Lojzika Ogrinc 10, Denar je prevzel načelnik gas. društva g. Leopold Vorša. Darovalcem najlepša hvala! Novorojenemu Martinu Korenu zdravje i* srečo! Našim čuateljem iz koroške strani se toplo priporoča novo domače podjetje, trgovina z mešanim blagom ljutomerskega rojaka g. Matka Seršen-a v Mariboru, Koroška cesta 39, ki vsled svojih nizkih cen in dobre postrežbe pridobiva vsaki dan večji krog zadovoljnih odjemalcev. uiosoooars?^ DRŽAVNI DAVKI IN OKRAJNE DOKLADE. Ko je leta 1922 nastopila davčna podlaga v dinarski veljavi, to je, da so se vsi davki računali mesto v kronah v dinarjih, torej štirikrat povišali, nastopil je tudi prvi pribi-tek k direktnim davkom. Leta 1923 pa je ta državni pribi-tek ostal in dodal se je še petkratni izredni povišek od vsel direktnih dokladam podvrženih davkov. To davčno breme je postalo zelo občutno ravno v tem letu, ko j« finančni minister upeljal skrčenje izdaje bankovcev, tako da je začelo povsod po Sloveniji primanjkovati denarja. Radikalna kot vladna stranka, ki že vodi našo državo od lanskega leta sem, čuti jezo davkoplačevalcev in svojih volilcev, ki ji upravičeno očitajo, ds zapruvlja denar in ga razmetuje ter se hoče ubraniti tem očitkem na ta način, posebno tukaj na bivšem Štajerskem, da njeni pristaši trosijo med ljudstvo vesti, češ: Državni davki niso t..ko visoki, da bi bili občutni za davkoplačevalce, temveč občinske in okrajne doklade so teko visoke, da povišujejo direktne davke na petkratno višino. Zbog tega smo poizvedel: in hočemo pojasniti našim ljudem, kako zadeva stoji ter zavrniti očitek radikalov kot neresničen in lažnjiv. Ormoški okraj (sodni okraj) ima 600% doldad, rogaški okraj ima 500% doklad in ptujski okraj pa 420%. To so največje doklade, ki so jih okrajni zastopi sploh kedaj imeli, drugi imajo manjše doklade. Obrnili zrno se za pojasnila na okrajne zastope in tako smo prejeli razna poročila, posebno ptujski okraj nam je poslal izčrpno poročilo. Ker ima ta okrajni zastop nekako sredino okrajnih doklad, objavljamo nekatere podatke iz njegovega gospodarstva, kakor sledi: Ptujski okrajni zastop je imel leta 1914 50% okrajnih doklad, leta 1919, ko je prišla uprava v slovenske roke, ravnotako še tudi 50 odst. doklad. Doklade so se šele leta 1921 zvišale na 200 odst., ker je denarna vrednost bila manjša, draginja pa večja. Leta 1922 je ta okrajni zastop, ker je mislil, da bo draginja ponehala, kakor se je pokazalo meseca septembra prejšnjega leta, doklade znižal za 100 odst. Leta. 1923, ko je val draginje vsled suše leta 1922 in vsled slabe politike takratnega finančnega ministra nastopila z vso grozoto, so se morale tudi doklade povišati, ako se je hotelo pokriti vse okrajne potrebe. Poglejmo si pa, kakšne izdatke je imel ta okraj, in videli bomo, da sicer niso male svote, ki so se izdale, vendar skozinskoz upravičene, ker so samo v korist ptujskega prebivalstva. Tako je leta 1921 izdal ptujski okrajni zastop samo za zgradbo novih in popravilo starih mostov, katera je ubegli Ornig zapustil, 1,096.002 K in za vzdrževanj« okrajnih cest znesek po 949.649 K, torej samo za cest« in mostove nad 2 milijona kron. Doklad pa je komaj prejel 2,295.938 K, tako da* mu je za druge potrebe sicer malo ostalo, pa vendar se je poleg tega, ker je ravno go»-spodarstvo vzorno, še izplačalo za šolske potrebe 89.000 K, za ubožno zdravstvo 23.000 K ter za kmetijske in kulturne svrhe 35.000 K in še povrh podpore občinam 2« občinsk^ ceste in mostove 16.000 K. Leta 1922, ko je ravno draginja najbolj narastla, pa j« imel okrajni zastop za 1,200.000 K višje izdatke, kakor je bilo v proračunu za to leto proračunjeno, in sicer je izdal za preložitev ptujskogorske ceste 327.000 K in za vzdrževanje okrajnih cest in mostov 880.000 K več, kakor je bilo stavljeno v proračun. Primanjkljaj je bilo treba kriti in za to so se morale doklade zvišati. Saj pa tudi opazi in vsak vidi takoj, ko pride v ptujski okraj, da so ceste dobro vzdrževane, da so vsi mostovi skoraj novi, posebno dva velika čez Dravinjo in največji borlski most čez Dravo, čez katerega vodijo okrajne ceste na Zavrč ln k Sv. Barbari ter dalje na Varaždin in Krapino. In ta okraj nima nobene državne ceste, pa največ okrajnih cest! Zraven tega skrbi ptujski okrajni zastop za vse kulturne in kmetijske zadeve in je radi tega na zelo dobren» glasu; saj je leta 1922 imelo nad 100 kmečkih deklet priliko, da so se v sedmih kmetijskih gospodinjskih tečajih, katere je okrajni zastop priredil, izučile mnogo koristnega in dobrega za bodoči poklic kot kmečke gospodnje. Za nove okrajne ceste, katere gradi, izda v tem letu nad 800.000 K. Prej je Orni g zbog svoje politične špekulacij® obljubil prebivalcem tega ali onega kraja zgradbo okrajne ceste, dovršil je pa ni. Ta cbljuba in naloga je padla zdaj na slovensko vodstvo, da jo izpolni. Izpolnjuje jo pa tako, da se ne ozira na nobeno politično stran, ampak ima la splošno korist vsega prebivalstva pred očmi ter se po tem ravna. Zato pa tudi uživa zaupanje in zahvalo vsega prebivalstva, ki si želi, da še ostane to vodstvo nadalje na čelu okrajnega zastopa. Da zavrnemo očitek novopečenih radikalov, ki trosijo neresnične vesti med ljudstvo o visokih dokladah, hočemo J na podlagi številk dokazati, kakšni so davki in koliko dobi okrajni zastop na dokladah. Leta 1922 je znašal državni osnovni direktni davek 1,187.272 K, okrajni zastop pa je prejel na lOOodstotni dokladi komaj 1,175.008 K, torej še za 12.204 K manj, kakor je imel prcračunjeno. K državnemu osnovnemu davku, kakor navedeno, po 1,187.272 K pa je znašal državni pribitek še 1,332.320 K, tako da je bilo državnega davka plačati 2,519.592 K, torej za enkrat več, kakor okrajnih doklad. Leta 1923 znaša podlaga na osnovnem direktnem davku, računano v kronah, znesek po 1,290.9-30 K. Od tega dobi okrajni zastop ptujski 420odstotno doklado v znesku po 5404.720 K. Povišek in državni pribitki v tem letu pa znašajo k zgoraj navedenemu osnovnemu davku še 15,564.508 K, tako da dobi država na teh davkih skupaj 16,855.488 K, okrajni zastop pa prej navedene doklade po 5,404.720 K, torej niti eno tretjino od celotnega državnega davka. Doklade se ne pobirajo od dohodnine, plačarine, invalidnega davka in davka na poslovni promet. Ta državni davek pa je še mnogo višji, kakor so direktni davki z vsemi navedenimi državnimi pribitki in znaša gotovo svojih 20 milijonov kron. Okrajni zastop ne dobi za kritje svojih potreb torej nobenih doklad od državnega pribitka, pa tudi ne od drugih davkov po 20 milijonov. Če bi smel pobirati samo cd direktnih osnovnih davkov s pribitki vred, torej od zneska po 16 milijonov državne dače, doklade, bi te komaj znašale 38 odstotkov, ne pa 420 odst. Seveda kdor vidi samo visoko številko procentov, ta se je ustraši, kdor pa po gornjih številkah računi, pa pride do zaključka, da sedanje vodstvo okrajnega zastopa, kateremu načeluje naš dični pristaš in bivši državni poslanec g. Mihael Brenčič, ne pobira niti tako visokih doklad, kakcr se jih je pobiralo pod Ornigom. Če pa se pogleda delo, katero se stori, pa se je naravnost čuditi, da se s tako malimi denarnimi sredstvi, kakor jih ima okrajni zastop, še more toliko koristnega storiti. Osnovni državni davki, okrajne in občinske doklade ne obtežujejo davkoplačevalce, pač pa tista strahovita dohodnina in drugi novovpeljani davki. Saj že mora danes mali kmet plačati na dohodnini več davka, kakor na vseh drugih davkih, še kočarja in celo viničarja obdačijo z dohodnino naše davčne oblasti, čeravno je vsakemu znano, da se ti komaj preživijo. Več usmiljenja davčnih oblasti bi reveži gotovo zaslužili, kukor da se jim jemlje še zadnji košček kruha. Ta je tista rakrana našega gospodarskega uničenja, ne pa okrajne in občinske doklade- Gospodje radikali, ki toliko govorite o svoji ljubezni do nas Slovencev, te številke si poglejte, potem pa molčite! Že davno bi vlada morala izenačiti davke, tako da bi vsi državljani plačali enak davek, ne pa tako, da plačujemo v Sloveniji vse različne davke in pribitke, drugod po državi pa jih niti ne poznajo. Tako se v Srbiji nobenemu ne sanja o do-hodnifii, ki nas najbolj ubija. Zato pa bodi naše delo, da bomo z vsemi silami zahtevali od vlade, da vendar enkrat davke izenači in da določi samo en davek za vse držav-tudi davka ne bo ljane in ta davek naj bo takšen, da bo vsak plačal davek le od resničnih in pravih dohodkov. Če nima dohodkov, tudi davka ne bo plačal in to pride v prid vsemu prebivalstvi!. Če bo naš kmetovalec imel nesrečo pri gospodarstvu, tedaj nima dohodkov in tako tudi davka ne. Sedaj pa mora plačati vse različne davke, četudi mu zadnji rep v hlevu pogine in če mu toča vse pobije, dn niti sam nima kruha. To je krivica za nas Slovence, to je tista ljubezen vlade in radikalov, ki nas uničuje in ubija ter žene naše ljudi spet v Ameriko! ODDAJA VINSKIH TRT IZ DRŽAVNIH TRTNIH NASADOV. Spomladi leta 1924 se bodo oddajale trte iz drž. trt-nih nasadov v Sloveniji (podpisano nadzorništvo ima na razpolago okoli 40.000 cepljenk, 30.000 korenjakov in 200.000 ključev) po sledečih cenah in sicer: 1. Gepljenke Ia, 100 kom. za......D 200.— 2. Korenjake Ia, 100 kom. za......D 40.— Korenjake Ha, 100 kom. za......D 35.— 3. Ključe Ia, 100 kom. za........D 20.— Ključe Ila, 100 kom. za.......D 15.— Pri dodelitvi trt se bo oziralo v prvi vrsti na manj imovite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo (cene trtam za iinovitejše posestnike se določijo naknadno). Nadalje veljajo te na oddajnem mestu v pristojni drž. trtnici. Omot in dovoz na želez- nico ali pošto se zaračuna posebej. Trte dobijo le vinogradniki iz Slovenije, ki se zavežejo, da bodo iste sadili na lastni zemlji. Pri dodelitvi korenjakov se bo oziralo v prvi vrsti na one naročnike, ki nameravajo zasaditi lastni matičnjak, pri dodelitvi ključev pa na one, ki cepijo trte za lastno porabo in ne za prodajo in ki doprinesejo tozadevno potrdilo pristojne občine. Naročila se sprejemajo pri državnih trtnih nasadih in pri podpisanem nadzorništvu do 20. decembra t. 1. Po tem roku se trte razdelijo sorazmerno med vse opravičene naročnike, katerim se dostavi tozadevna nakaznica. — Vsak naročnik ki se mu nakažejo naročene vrste trt, je obvezan iste prevzeti in plačali. Naročniki, ki dobijo dodeljene druge sorte nego so jih naročili v nadomesti- lo, morajo nakaznice, če dodeljenih trt ne želijo, tekom 14 dni s priporočeno pošto vrniti, drugače so tudi oni zavezani trte prevzeti in plačati. Maribor, dne 19. novembra 1923. — Državno vinarsko nadzorništvo v Mariboru. Gospodinjski tečaj priredi kmetijska podružnica pri Sv. Antonu v Slov. gor. začetkom januarja 1924. Tečaj bo vodila strokovna učiteljica iz Ljubljane ter bo trajal deset tednov. Pouk bo obsegal vse, kar je vsaki dobri gospodinji znati potrebno, kakor: kuhati, šivati, prati, živinoreja itd. Sprejelo se bo do 20 deklet in sicer v prvi vrsti iz domače župnije, v pomanjkanju domačih pa tudi iz sosednih župnij. Priglasiti se je najdalje do konca tega meseca. Nadaljna pojasnila daje g. nadučitelj in podpisani načelnik podružnice. — Jakob Rojs. Kaj je z živinskimi sejmi? Poslanec Žebol nam piše: Ko sem pred 14 dnevi na prošnjo živinorejcev posredoval pri kmetijskm poverjeništvu v Ljubljani, mi je tam referent živinozdravnik izjavil: «Če v mariborskem okraju ne bo več novih slučajev kuge-slinovke, bo vsaj v Mariboru že prihodnji torek sejem zopet ot-vorjen«. Med tem pa je zopet v petih občinah mariborskega okraja izbruhnila slinovka. Dne 20. novembra je moj tovariš poslanec Falež posredoval pri deželni vladi za otvoritev sejmov. Povedali so mu tam, da je res v mariborskem okraju v petero občinah na novo se pojavila živinska kuga in da je za nekaj tednov nemogoče otvoriti sejme v Mariboru in Ptuju. Pač pa dovoljuje glavarstvo prodajo živine na domu. V to svrho je treba dobiti dovoljenje glavarstva. Poslancu Faležu se je obljubilo, da bo vlada dovolila svinjske sejme v Mariboru in Ptuju, a le pod pogojem, da se svinje pri-| peljejo in odpeljejo na trg v vozovih, koje je treba ved-I no dobro razkužiti. Župane in vse živinorejce prosimo, : da energično zaterejo živinsko kugo, ker drugače bo nemogoče doseči otvoritev sejmov. Kuga se je zanesla k nam iz Hrvatske. Ne puščajte tujih ljudi v hišo in hlev. — Da vas mesarji in drugi kupci ne bodo pri ceni prikrajšali, čitajte «Slov. Gospodarja«, koji prinaša živinske cene iz Zagreba. Tedenski sejem v Zagrebu. Zagrebški tedenski sejem, ki se je vršil preteklo soboto, je bil zelo slabo obiskan, kakor od kupcev, tako tudi od prodajalcev. Edino bo-; sanske živine se je prignalo v večjem številu. Tudi srem-| skih pitamn svinj je bilo precej. Inozemskih trgovcev ni j bilo, kupci so kupovali za domačo potrebo. Cene so bile j za 1 kg žive vage v dinarjih sledeče: bosanske buše I II I —12 din., II 10—11, III 8-9. Teleta 17.50—20, Svinje sremske pitane 25—26. Krma po mtc.: seno 175—210, otava 115—175, detelja 112—150. Sredstvo zoper svinjske uši. Velikokrat se dogaja, da i so svinje ušive in vsled te golazni zelo mnogo trpijo. Naj-} boljše sredstvo, da preženeš svinjam uši, je divji kostanj. \ Naberi divjega kostanja, zgornjo skorjo olupi in jedro pa ■ spraži ali dobro posuši. Posušena ali spražena jedra stolči | v prah in nato zmešaj ta prah s kakorkoli mastjo. S to ; zmesjo namaži ušivo svinjče in rešil ga boš takoj uši. Shranjuj skvarjena kurja jajca ali žlopotke! Izkušen živinorejec nam piše: Naše gospodinje imajo navado, da i skverjena jajca ali žlopotke z veliko jezo in nevoljo poženejo stran. Jaz pa sem naročil svoji ženi, da mora vsak i žlopotek shraniti in sicer v moj živinorejski predal. Kolikokrat se zgodi, da se spomladi živina spreobje mokre trave ali rosne detelje in jo potem napne. Koliko živine po-| gine radi napetosti in to samo radi tega, ker ljudje ne zna-j jo, da je zeper napenjanje najboljše sredstvo žlopotek. : Živinčetu, kojega napenja, s silo stišči v gobec žlopotek in videl boš, da bo sredstvo takoj pognalo iz živali blato in smrtno nevarne vetrove. Skrbne gospodinje, shranjujte j žlopotke! Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg go-| vejega mesa I 25 din., II 23, ffl 20. Teletina 1 kg I 32.50, j II 30. Svinjsko meso je po 30—40 din. Kože: 1 komad konjske kože 150—225 din., 1 kg goveje kože 17.50—20, telečje, 25—30, svinjske kože 11.25, gornjega usnja 105 —120, podplatov 100—140. Perutnina: 1 majhen piščanec 20—27, večji 27—37, kokoš 505—55, raca 50—75, gos 80—100. Jabolka srednje in slabše vrste so po 3—6 din. 1 kg. Žito: 1 kg pšenice 3.50, rži 3, ječmena 3, ovsa 3.25, koruze 3.50, prosa 4, ajde 3, navadnega fižola 4.50, Mlevski izdelki: I kg pšenične moke št. O 6.50, št. 1 6.25, št. 2 6, št. 4 5.755, št. 6 5.25, št. 7 4.50, prosene kaše' 7.50, ješprenja 6.50, otrobov 2.25, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5—6, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke št. 1 9, št. 2 7.50. Krma: 1 q sladkega sena 100—112.50, otave 100—112.50,ovsene slame 75. Kurivo: I kub. m trdih drv 200, mehkih drv 175, 1 q premoga trboveljskega 42—45, velenjskega 27—30, 1 kg oglja 1.50—2, 1 kg koksa 1—2.10. Žitni trg. Položaj na žitnih tržiščih je sličen onemu v preteklem tednu, samo da so še cene neznatno padle. Trenutni dvig in padec dinarske vrednosti znatno vpliva na cene ter odbija inozemske kupce. Na svetovnem tržišču nam konkurira rusko in madžarsko žito, poslednje zlasti na Dunaju, ki je radi vodne poti po Donavi najvažnejše središče za žitno trgovino srednje Evrope. Z našo moko konkurira Amerika, ki izvaža svojo moko v Primorje in v Dalmacijo ter Italija, ki izvaža precej koruzne moke v Dalmacijo. Banatski kmeteje nudijo žito za vsako ceno onemu, ki razpolaga čez gotov denar. Pomanjkanje denarja je težko zadelo mlinsko industrijo, ki je zašla v velike ne-prilike. Kredit je danes predrag, pa nihče ne kupuje žita za zalogo. Cene posameznih žitnih vrst so približno sledeče: Moka: V Banatu 515—530 din., v Slavonijij 490— 520 din. Pšenica: 300—330 din. Koruza stara 240—270 din., nova pa po 210 din. Oves: Slavonski 240-—245 din., bosanski 205—210 din. PERUTNINSKA KOLERA IN KUGA. Kužna bolezen, kateri so podvržene vse vrste perutnine, je perutninska kelera. Kokoši, golobi, race, gosi, purani, fazani niso varni pred njo. To kužno bolezen pri perutnini kaj lahko prezreš, ker nastopi brez vsakih predznamenj kake bolezni. Navadno hitro in neopazno preide na svojih žrtvah. Pogostoma je posledica — nagla smrt. Na večer se je perutnina navidez zdrava podala k počitku na jutro pa jo najde hišna gospo-! dinja ležati mrtvo na tleh ponočnih prebivališč. V slučajih, | ko dela perutninska kelera izjemo ter se bolj počasi raz-I vija ter razširja na perutnini, so živalčke medle, perje šo-: pirijo* se oddaljujejo od svoje vsakdanje tovaršije, sede in čepijo osamljene na samotnih krajih. Blato je spočetka beložolto, pozneje zelenkasto. Hudo napadeno živalčko ; žeja- Vsak trenutek potrebuje požirek vode in kadar jo o-pazuješ pri požiranju živeža, vidiš, da požira težko. Tu in tam pobere kako zrnce, tudi za kuhano hrano jej ni mar, j neslastno jo pcgcltne. Tudi poseben, rekel bi, ihteč ter žvižgajoč glas daje na tej perutninski bolezni bolna kurja stvarca od sebe. Greben spremeni svojo živordečo barvo v modro in črno. Vidno osleblja perutnina ter — pogine. Previdnost je tukaj na mestu! Si je hišna gcsj5odinja priskrbela k hiši kako tujo perutnino, naj je hitro ne izpusti med svojo. Teden dni naj tujo perutnino drži ločeno od domače, da se dovolj prepriča, če si je pridobila za hišo zdrave živalce. Kakor hitro pa zapazi med "kuretnino omenjeno bolezen, naj loči zdrave od bolnih. Zdrave v drugi hlevček, na drug prostor, v drugo ponočno prebivališče. Svetujem ti kot sredstvo rabo železnega vitrijola, katerega raztopiš 5 gramov v pol2 litru vode. Od te tekočine nudi odrastli perutnini vsakemu kemadu sleherno uro po eno polno žlico, neodrastli — še majhni — vsakemu komadu polovico žlice. Če je enkrat kužna bolezen ponehala, kaže kurnik in kurje hlevčke, sploh ponočna bivališča, skrbno očistiti in razkužiti. Druga bolezen, koji je podvržena perutnina je perutninska kuga. Ta kužna bolezen napada večinoma le kokoši. Perutninska kuga se razvija ter kaže na od nje napadeni kokoši in drugi perutnini podobno kakor perutninska kolera. Perutninske stvarce se poloti csobito dremota (zaspanost) ter otrpnjenost. Smrt večjidel naglo nastopi. Postopanje in sredstvo zoper to kužno bolezen je isto kot zoper perutninsko kolero. Nedvomljivo pa pospešuje obe kužni bolezni zlasti v veliki poletni vročini — pomanjkanje čiste vode ter je perutnina prirnorana piti gnojnico. (Dalje prihodnjič — kurjerejec iz samostana.) KAKO SE POMNOŽI V KORENINI PRISTNA VRTNICA? V korenini pristno vrtnico ne vzgojiš, kakor visokoste-belno z okuliranjem na divjaka. Med tem, ko visokoste-belni vrtnici služi v podlago divji trn, ah jasneje rečeno — za deblce, ni ničesar od divjega pri v korenini pristni. Pri njej so vejice in korenine iste narave istega bistva i« lastnosti. Vzgojiš si pa v korenini pristno vrtnico z natiči ali z mladikami (Stocklinge) od vejic dotične vrtnice, ki si jo želiš vzgojiti kot v korenini pristno. Tebi, ki čitaš razpravo in se zanimaš, kako si vzgojiti v korenini pristno vrtnico, ti ni na razpolago cvetličnjak, ne gnojna greda (Mistbeet). Tudi ti ne preostaja časa, da bi se bavila izrecno z vrtnicami kakor vrtnar, ki se po poklicu ukvarja le z vrtnarstvom, v kojega delokrog spada gojitev vrtnic. O raznih načinih, kako si vrtnar vzgaja v korenini pristne vrtnice, ne govorim. »Slovenski Gospodar« kakor je nudil članke o vrtnicah sploh, nudi tudi to razpravo o vzgojitvi v korenini pristne vrtnice, le prijateljicam kraljice vseh cvetlic na deželi. Za te torej pišem in tem nudim svojo razpravo: Kako prideš po lahki poti do v korenini pristne vitnice? Večina mesečnih vrtnic se da pomnožiti z natiči ali mladikami, ki jih odrežeš od vejic te ali one vrste mesečne vrtnice. Samoobsebi je umevno, da natiče, s katerimi si želiš vzgojiti mlado mesečno vrtnico, odvzameš od zrelih vejic, od zrelega lesa. Navadno je vejica ali les dozorel, ko je odpadel cvet, Če par dni potrpiš, postopaš bolj sigurno. Pomnožitev se more vršiti najpozneje od sredine julija do začetkom septembra. Že tudi takoj spomladi poskusi z vejicami, koje odrežeš pri obrezovanju ter jih nasadiš v senci. Kaj rade poženejo koreninice, zlasti če si odčesnil vejico tako, da jej ostane nekoliko starike, to je: starega lesa. Bolj previdno pa ravnaš, ako si prostorček za svojo gredico izvoliš najbolje na severni strani, tedaj v senci — če mogoče ob zidu. Zemlja naj bo lahka, ali pa si jo pripraviš iz dve tretjine peska in ene tretjine zmešanega gnoja (komposta). V tako pripravljeno zemljo vsadi natiče, koje odrežeš od to-letnih vejic. Oči še ne smejo poganjati in vsakemu za vsajenje odločenemu natiču se puste 3—4 oči. Peresce pri spodnjem očesu moraš odstraniti popolnoma, peresca pri drugih očesih prikrajšaj. Mladike ali natiče odreži tik spodnjega očesa in jih ne vsadi pregloboko v zemljo. Dovolj globoko so vsajene, če je spodnje oko v zemlji do drugega očesa. Zemljo okoli vsajenih natičev dobro pritisni ter zalij z vodo. Glej, da bo gredica vedno vlažna in v treh ali štirih tednih že opazuješ v svoje veselje rast novih pe-rese ter mladik. Hočeš si pa vzgojiti v korenini pristno vrtnico plemenitejše vrste, kakor je mesečna, moraš žrtvovati več previdnosti in truda. Pred vsem je treba gnojne gredice (Mistbeet), mogoče jo imaš, mogoče ne in če je nimaš, pripravi si jol Skoplji si jamico po dolgosti in širokosti, kakor si jo želiš in jo obdaj z deskami. Globoka naj bo toliko, da spraviš v njo iz polovice peska in polovice komposta pripravljene zemlje pet prstov visoko. Vrh te zemlje 5—6 cm opranega peska in še naj ostane prostor za natiče eli mladike, ki se na desko položenih šip ne smejo dotikati, ampak morajo biti od njih oddaljene 5—6 cm. Natiče si odrežeš od vejic na kroni vrtnice, potem ko so dozorele popolnoma, to je, po odcvetu. Odstrani na njih spodnje peresce, druge prikrajšaj ter jih usadi 5—6 milimetrov globoko. Ako nimaš šip, pokrij pripravljeno gnojno gredico s kakim starim oknom, ki dcbro pokriva. Šipe obsenči, po-maži jih dobro z zemljo ter zjutraj in na večer usajene natiče poškropi. Okna še moraš pustiti tri tedne ležati nad gnojno gredico, potem se pričenja nekoliko zračiti. Od časa do časa vedno bolj, da se mlade vrtnice utrdijo. V petem tednu jih presadi v lonce. Ostanejo pa še osem dni pokrite v gnojni gredici. Petem šele z njimi, kamer ti ljubo. Naj bi pa mlade vrtnice še tudi prekinile v gnojni gredici, pokrij jih dobro z listjem, da jih obvaruješ pozebe. (Dalje prihodnjič — samostanski vrtnar.) Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 69—90 din., 100 francoskih frankov stane 481—485 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1270—0.1280 din., za 100 če-hoslovaških kron 262—265 din.; nemške marke ne no-tirajo, in za 100 laških lir 389—391 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.355 cent. (1 centim je I para.) Od zad-njega poročila je vrednost dinarja padla za 20 točk. Če je kako milo cenejša od Zlatoroga, ne more biti tako dobro! Zlatorog se dobavlja v vedno enaki kakovosti in se pro zvaja iz najfinejših sirovim Izkušena gospodinja zahteva radi tega vedno le Zlatorog milo! i O' podpora ter bi se nam dovolil povratek nazaj v domovino. Odgovora še nismo dobili, toda jugoslovanski konzul v Dusseklorfu nam je zatrjeval, da bomo podporo dobili. Sporočil nam je tudi, da se bodo po Sloveniji nabirali darovi za pomoči potrebne Slovence v Nemčiji. Pomoči smo res potrebni, saj si lahko vsak berač v domovini poprej potolaži svoj želotlec, kakor pa zdrav delavec v Nemčiji. Edina rešitev za nas je, da se vrnemo nazaj v našo domovino. Tega mišljenja so tudi oni, ki že žive tukaj po 25 in še več let ter služijo tujega gospodarja. S svojimi žuljavimi rokami hočemo v bodoče podpirati našo domovino. Dragi rojaki! Ne pozabite vaših bratov, ki žive v Nemčiji ter so zapisani poginu, če se jih ne usmilite. Podpirajte jih, če tudi skromno in vsak vam bo iz srca hvaležen. Koletnik Fr., predsednik slovenskega podpornega društva v Lohberg- ', Dinslaken, Sohlenstrasse 3, Niederrhein, Deutschland. Temu obupnemu klicu naših rojakov se bodo Slovenci gotovo odzvali. Saj ima gotovo vsak v Nemčiji živeči Slovenec sorodnike v domovini, ki bi mu lahko pomagali s par krajcarji, ki jih lahko pogrešajo, ubogim Slovencem v Nemčiji bodo p dobro došli. Sadno drevje, breskve, divjaki. Ameriški ključi, cepljeno trsje nudi Dolinšek, Št. IIj pri Velenju. 100P Bukovo oglje, kakor tudi bu-; kova drva proda v večji mno-| žini tvrdka Jakob Belina in j sin, pošta Podlehnik pri Ptu-) ju. 1225 Sprejmejo se učenke v veliko restavracijsko kuhinjo. Plača mesečno 750 din. Naslov pove upravništvu. 1210 JETIKA. ! Zdravnik za pljučne boftv,-; ni dr. Pečnik, ordinira v^li | petek v Celju. Vprašati v le-j karni Marija Pomagaj, čitaj-i te njegove tri knjige o jetiki. 1221 licem službo majerja ali oskrbnika na srednje posest-; v o. Naslov v upravništvu. 1229 Dekla, močna in zdrava se sprejme v službo v Mariboru. Ponudbe na Zinauer, trgovina Aleksandrova cesta 45. 1227 PISMO IZ NEMČIJE. Žalostno sliko o razmerah v Nemčiji nam nudi pismo, ki smo ga dobili od dolgoletnega čitatelja «SI. Gospodarja« iz kraja Lohberg—Dinslaken, kjer živi veliko število slovanskih družin. Pismo, iz katerega se vidi, kako daleč je že Nemčija prišla in kako slabe razmere vladajo v njej, bo gotovo zanimalo naše čitatelje, ki so vkljub težkim časom, ki vladajo pri nas, še vendar srečni v primeri z onimi Slovenci, ki žive v Nemčiji, pa ga zato priobčimo. Pismo se glasi: Marsikateri čitatelj lista je dosedaj menil, da je v Nemčiji še vedno tako dobro, kakor nekdaj. Da, dobro je res, to se vidi iz tega, da nobeden delavec danes ne dela, ampak vsi imajo čas, se lepo sprehajati in zbirati novice. Mi Slovenci, ki smo večinoma sami delavci, smo že tri tedne brez dela. Bogati smo dovolj, saj se naši otroci igrajo na cestah z milijardami denarja. Če si hočemo pipo v kateri je samo listje, ker tobaka že več ne poznamo — pri ognju prižgati, napravimo to najceneje, če si jo prižgemo z bankovcem za eno milijardo, ker danes že ena vžigalica več stane. Kaditi se človek še odvadi, ampak to je hudo, da preti nam in našim otrokom glad. Ker nimamo nobenega zaslužka dobivamo od države nekaj podpore, ki pa ne zadostuje niti za kruh kaj še le za druge življenske potrebščine in pa za obleko. 1 liter mleka stane danes 90 milijard, 1 kruh 250, 1 funt mesa, katerega jedo danes samo največji bogataši — 500 milijard, cene pa gredo šc vedno kvišku ter bodo v enem tednu dosegle gotovo dvakratno višino. Vsi smo že sko-ro obupani. Zima je pred vratami, mraz in glad tare nas in naše družine. Obleko imate že vso raztrgano, pa ne vemo, s čim naj si pokrijemo naša, že na pol naga telesa. Na čevljih nosimo že dolgo samo lesene podplate pa že ti postajajo predragi. Slovenci izhajamo še najboljše izmed vseh drugih delavcev, ker smo složni, držimo skupaj ter drug drugega podpiramo, kolikor je pač v naših močeh. Najtežje izhajajo vdove v mnogimi nedoraslimi otroci, ker je podpora slaba, izgleda za !>oboljšek pa ni nikakega. Slovenci, ki smo vsi združeni v enem društvu, smo pred kratkim vložili prošnjo v Ljubljano, da bi se nam iz domovine poslala kakšna Kmetje in lesni trgovci pozor! Kupim vsako množino okroglega lesa za rudokope, to jc borov, smrekov, jelkin ali hojev les, 2 in pol, 3, 3 in pol, 4, 4 in pol, 5, 5 in pol, 6, o in pol in 7 m dolg, od 10 cm naprej debel na tankefn koncu, do 24 cm srednje debeline; les je lahko raven ali tudi slok, suh ali svež, zdrav od skorje uluščen. Kupim franko vagon na vseh postajah. Prosim le obveznih ponudb koliko vagonov takega lesa mi lahko dobavite, naj-zadnjo ceno od kub. met v vagon naloženo in v katerem času lahko odpošljete. Korošec Dragotin, lesna trgovina, Rečica ob Paki. 1222 Proda se velik gostilniški gramofon z 20 ploščami, kras no igrajoč, za 900 D pri A. Anderluh v Cerovcu 47, p. Rogaška Slatina. 1226 2—1 Proda se umetni mlin na sta)-si močni vodi, pekarna s branjarijo in gospodarsko $r. i lop je z svojo električno iuc jo, štirje vrtovi. Proda se p? karna z dvema vrtorna tud;. posebej. Pridela se 11 hI v. ua in 28 hI jabolčnika. Košnjr en eno govedo, cena ugodn«. Naslov v upravništvu. 713 SSaSSM« NIIMlIil" g Opekarna § JAKOB KATZUN, Ptuj g ge»CCIMMaiM»«B« Zahvala. Podpisani Maks Pratnekar se tem potom najlepše zahvaljuje Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za točno izplačano zavarovalno svoto v slučaju požara, dne 11. oktobra t. 1.. Podpisani vsakomur najtopleje priporoča ta edini domači krščanski zavod. Mežica, dne 10. nov. 1923. Maks Pratnekar. 1231 Učenca z dobrimi šolskimi spričevali iz šole ven vzame Ivan Schosteritsch, trgovina z mešanim blagom, Sv. Vid pri Ptuju. 1205 3—1 Hiša z njivo in sadonosni-kom, dva orala, pol ure od postaje, se proda za 130.000 kron. Alojzij Luršak, Prager sko. 1228 2—1 Trgovina z mešanim blagom na zelo prometnem kraju se da zaradi obiteljskih razmer s 1. januarjem 1924 pod ugodnimi pogoji v najem. Zaloga blaga v prebližni vrednosti 4 do 500.000 K je za prevzeti. Kje, pove upravništvo lista. 1224 Kompl. trgovska oprava za špecerijo! 2 železne peči s cevmi, 1 železni štedilnik s cevmi. Vse v najboljšem stanju. Maribor, Tržaška cesta 44 (Hubmann). 1200 Orehove hlode in vse druge vrste okroglega lesa kupuje .po najvišjih cenah proti takojšnjemu plačilu tlatija Obran lesa a trgovina in električna žaga Msribsrjatteilssriiava ulica (Lofkm15> Komplet, trgovska oprava kakor tudi zaloga blaga mešane trgovine J/BeranM v PNeaii- i Slatini je vsled opustitve trgovine na prodaj! I stota m se pro a skoro nova registr. blagajna in »Wertheimi blagajna št. 5. Natančue podatke pri j. Beranič, Rog Slatina. Somišljeniki inseri jte! unmm XM &XX^kxxxxxxxx * Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče, brat in stric, gospod posestnik in lastnik valjčnega inlinft, gerent okrajnega zastopa Vranskega, predsednik krajnega šolskega sveta, član okrajnega šolskega sveta, bivši ¡nnogoletni župan in občinski odbornik v torek, dne 20. novembra ob 9. uri dopoldne po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 67. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v četrtek, dne 22. novembra ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnjo farno pokopališče. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Gomilsko, dne 20. novembra 1923. Ana Orožim, roj. soproga. Blatnik | JAKOB KßTZUN, Ptuj • »•gsesMasss' ««tastaiai Justina ifiirfti\ rejenka. Franc Oražim, tir. Josip Orožiru. vladni koncipist. Ivan O rož i m, lastnik valjčnega mlinn St. Pavlu. Fcrdinad Orožim, sinovi. Marija Oražim, roj. Privick, sinaha. Antonija Kovča roj. Orožim. sestra. Ivan, Verica, vnuka. FT ki Opozarjamo cenjeno obfi natvo, da traj i prodaja po lo o znižanih cenah še do 30 novembra. Priporočamo Vsakomur, da si pred naknpom ogled* veliko zalogo in ¡¿rabi Izredno ugodno priliko v manufakturni in modni trgovini Mastek&Karničnik, Maribor, Glavni trg 16. Jesernig-ova škropilnica je dosedaj najbolj priljubljena in torej najboljša škropilnica za uničevanje peronos-p o r e. — Ker se jo posnema, se opozarjajo cenjeni vinogradniki, da je ona prava, ki nosi poleg stoječo varstveno znamko. — Ta znamka je za celo JUGOSLAVIJO uradno prijavljena. Edino zastopstvo za Slovenijo: f. ZJNIUE8, Maribor, Aleksandrova c. 45/11. ^A IN L MALA OZNANILA. ŠT. VID KAD LJUBLJANO vliva BRONASTE ZVONOVE v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah. PEfriKMNB JOS. VRANJEK Kralja Petra c. 25 /TCIT TT71 (Bivša jrrašk& la.4 OJEiiaJHi mitnica) priporoča svojo bogato zalogo dežalkoff do« mačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in ¡2* vršuje vsa popravila točno ¿in solidno. Najugodnejšo ceno in ugodne takojšnje plačilne pogoje za iLOstanjeir iti nudi lesna tvrdka ERNEST MARINC, Celja, Zfinjsko F/ankopanska 4. Sprejme se tudi več nakupovalcev v raznih krajih. Med. univ. dr. FERDO K0RUN * ordinira vsaki dan za vse zdravilstvo v laštaniu, hotel Jugoslavija", I ndstr. (pri kolodvoru). za vino vedno v zalogi pri FRAN RSPIC, Ljubljana, Trnovo Zanesljivo dobro io po zmernih cenah kupite doublé, štofe, sukno in hlačevino za moške obleke, volno, barhente, fianelo in druke za ženske obleke, pletené in svilene rute, ženske pletene jopice, gotove moške obleke, gotove srajce in hlače v vseh velikostih, ki učavničarske obleke, ženske srajce in predpasnike v vseh velikostih, odeje, koče in vse drugo manufak-turno blago pri Francu Storili, Maribor Vét ¡Piska ul. 15 Ravnotam se Vam nudi vedno sveže špecerijsko blago in glasovita dobra banatska moka iz mlina »ADA<. Cepljene trte. Prva trsničarska zadruga v Sloveniji, pošti» t Juršinci pri Ptuju, nudi po nizki ceni cepljene trte ' lastnega pridelka in sicer različne priporočljive vrste ■ na običajnih najpripcročljivih podiagah. Zahtevajte j cenike in pogoje! 1155 3—1 ; Zaradi smrti žerte prodam svoje postsestvo, 28 oralov: tretjina je gošča, tretjina njive, tretjina travniki. Hiša in gospodarska poslopje so zidana. Cena nizka; po ; želji se cdda vse kar stoji in leži. Anton Jager, Cero- vec 10, pošta Sv. Jurij ob južni žel. 1148 3—1 | Imam na prodaj 20.000 cepljenih trt in korenjakov, sorte : označene v ceniku. Ceniki na razpolago. Cena nizka/ Za trte se jamči. Znamko za odgovor. Trtnar Anton Vičar, Sakušak, Juršinci, Ptuj. 1136 3—1 Lepo posestvo, obsegajoče okoli 60 oralov, 2 uri cdda- I Ijeno od Maribora, je takoj na prodaj. Več pove upra- i va lista. 1 i 554 3—1 j iščem dekle, sposobno za kuhanje in vse p oh i Sne posle; j prednost imajo take od 25. do 30. leta. Ponudbe na: j Mici Bonačič, Split (Dalmacija), Livnniska ulica. T15S ; V najem išče posestvo Jožc-f Haložan, Zg. Sv. Kungota. Službo išče ket hlapec k paru konjev. Naslov v upravništ-vu tega lis ta. 1215 Iščem v najem mlin, eveniuelno tudi žago in stanovanje za družino. Naslov v upravništvu. 1212 Proda se v Turškem vrhu št. 17, pošta Zavrče, čez šest oralov zemlje: vinograd, travnik, njiva, hosta in sado-nosnik. Viničarska hiša in gospodarsko poslopje s prešo in pivnico v dobrem stanu. Več pove Jožef Ko-stanjevec, župnik v Vojniku pri Celju. 1205 2—1 Abstinenčni klub »Višnjev križ •< na Polzeli naznanja cenj. občinstvu, da je otvoril v lastnih prostorih na Polzeli štev. 109, zraven kolodvora restavracijo za točenje brezalkoholnih pijač in izdajo gorkih in mrzlih jedil. Točili se bodo razni sadni soki, pokalice, kava in čaj. Postregli bodemo tudi vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Postrežba točna in prijazna, cene zmerne. Svira vsak večer društveni tamburaški zber. K obilnem obisku vabi najuljudnejše cdbor. 1217 1000 do 2000 K dobi, kdor mi pripomore do stanovanja v mariborski okolici. Naslov v upravništvu. 1218 2—1 Za dolge in puste zimske večere kupujte knjige „Ciiitovs knjilnce'1 Dosedajizilo7?Iilig Dobite jih po zelo nizki ceni v prodajalni TISKARNA SI CIR Lil l! PARI80RU Posestvo 31 oralov Sp. Radvanje št. 42 se takoj po ceni proda. ' " 1220 Kmetje, pozor! Kdor si hoče datj ročno opeko poceni napraviti, naj se oglasi pri upravništvu lista. 1204 Proda se lepa hiša na Teznu. Več pove gostilna Polko pri šoli r.a Teznu pri Mariboru. 1203 Orehi. Vsako množino kupi po najvišjih dnevnih cenah trgovina Matko Seršen, Maribor, Koroška cesta 39. 701 3-1 SBnaparnmmsK Brso-bf&o na vlak v Celje v veletrgovino R. Stermecki, kjer kupite letos SUKNO za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. 536 Trgovskega vajenca ne pod 15 leti, z dobrim šolskim spričevalom se sprejme takoj v trgovini špecerijskega blaga Hinko Kreft, Ptuj. ' 1208 Prodajalka. Sprejme se samostojna prodajalka za trgovino z. mešanim blago, starejša zanesljiva moč na deželo. Plača po dogovoru. Ponudbe na Ivana Veselic, Ormož. Kompletna trgovska oprava, kakor tudi zaloga blaga mešane trgovine J. Beranič v Rogaški Slatini je vsled opustitve trgovine na prodaj! Istotam se preda skoro nova registr. blagajna in ertheim-blagajna št. 5. 1200 Kdor hoče kupiti zelo pocecL naj gre t prodajalno TISKARNE SY. CIRILA ¥ MARIBORU! Vajenec poštenih starišev z dobrimi šolskimi spričevali spričevali se sprejme v trgovino z mešanim blagom Davorin Tombah, Sv. Vid pri Ptuju. 1169 3—1 Sodarji in kovači! Lipov les kupi Ivan Sojč, kipar, Maribor, Cankarjeva u-ica 26. 1177 2-1 DRVA premog Imam ca 5000 komadov zelo dobro ohranjenih obročev vsakf velikosti takoj po najnižji ceni za oddati. — Nadalje kupujem staro želozo litino (Guss), kosti, cunje, krojaške in papirnate odpadke, stare spise (akte), knjige in vsakovrstne kovine po najvišjih dnevnih cenah, Jakob Zafi®€l0# Miribor, Tržaška cesta 5, koruzo epako trgovsko opravo, auto, ši-| valni stroj, voz proda OSET ANDREJ Maribor, Aleksandrova 57 j Telefon 88. _ Tomaževo žlindro, fosfat, kalijevo sol in druga gnojila dobite vedno v zanesljivi kakovosti najceneje pri Kmetijski zadrugi v Ptuju. 1175 5-1 Malo posestvo se ugodno proda pri Sv. Marjeti (Margeč-ka) št. 70 na Dravskem polju. Hiša zidana, z opeko krita, 2 orala njiv in en oral gozda; v hiši je vžitkarica. Pojasnila se dobe pri Petru Kureš, >osestniku v Moškanjcih pri >tuju. 1182 2-1 HIVALNI STHOJI vam Na celem svetu znanj kot najboljši. Pedražnie« in zastopstva v vseh mestih. ee*1rala za državo SHS Zagreb, Maruliceva uL 5, II. k. Filijalka; MARIBOR Šolska ulca štev. 2. F> Gamaše, podplate, usnje kupite najbolje pri O. Skaza in drug v i luju, Dravska ulica št. 6. 1174 5-1 Po ccni se prodajo: ena zofa, ene safti, en lincer-voz in dvoje kmečkih koles. Frane Roškar, Cesta na Brezje 54, Pobrežje pri Mariboru. Za srojo se vzame pridna in 4 poštena, uboga, 141etna deklica že umrlih starišev. Kari Stojan, listonoša, Poljčane. Inserirajte! Zadružna gospodarska banki Podružnica v Mariboru, fiirlgje ®$s Mil posle Mftjiantatk — Reiviiji obratovanje vlog na knjižice in v teknit« račnoi. Izplaia vsako vioso na zahtsvo takoi v gotovini. blaUml prodajalec ira