ttazue iiovke. Duhovske vestl. [Župnijo Pilštanj je dobU 6. g. Jakob Rauter, kaplan pri Sv. Ilju v Slov. gor. Za provizorja na Bizeljskcm. jg nastavljen č. iz. Iv. Hribar, zača,sno vpokojeni duhovnik v Refi.ici.'" * Imenovanje. Izvanredni i)rofesor na vseučiIiš6u v Gradeu g. dr. Karol Ktrokelj je imonovan za.rednega prolGSorja slovenskega jezikoslovja. * S. K. S.iZ. zaStajersko. V odborovi seji dne 23. lii.auarja se je vzel na znanje pnstop bralnega društva v Družmjrju pri Soštanju. Določilo se je,-cla gro na ustanovni shod izobraževalnega društva pri Sv. Martinu pri Vurbergu dne 2. iebruarja kot zvezin odposlancc g. dr. Hohnjec. Obljubil se je govornik tudi delavskemu društvu v Puščavi za zborovanjG 9. februarja. Velika pozornost se obrača ustanavljanju, oziroma izpolnjevanju Ijudskih knjižnic. K Sv. Primožu nad Muto se je poslaJo blizu 100 knjig, k Sv. Vldu pri Grobelnem 80 knjig. Treba bo tudi bolj skrbeti za mariborsko okolico in za krajc ob jezikovni meji. Tocla nedostaje nam knjig. Vsg rodoljube iskreno prosimo, naj nam pošljejo pripravnih knjig, če mogoče že vezanih. ,,Dijažko zvezcv* prosimo, da br nam v tem oziru krepko in izdatno pomagala ter delala, da bo dGlo urejcno, sporazumno z nami. Kor jc 6. februarja občni zbor S. K. Z., odpade odborova sGja S. K. S. Z. ter bode v fcetrtek 13. lebruarja. Zanaproj se je sklenilo, da bodo redne in stalne seje vsak prvi četrtek v raesecu, in čc pa jg ta dan praznik, drugi četrtek; izrednc seJG S6 bodo pravočasno naznanilc. * Liberalni Jisti. ,,Domovina", ,,Na,rodni Lisi" in ,,Slov. Narod" so tudipri volitvi,med Terglavom in ZdolšGkom pokazali, koliko jim j.e verjeti. Pisali so, da jo zmaga za liberalno strajiko gotova, da bo zmaga sijajna, da ¦¦ bo kmeftka stranka sramotno poražena, toda prišel jg dan 23. januarja dri zgodilo se je nasprotno. Kmečka stranka je sijajno zmagala, libelralna pa sramotno propadlaj. Citadelji liberalnih listov pa si naj zdaj stavijo z vso resuostjo vprašanje: Kdolažo? * Kako bo Terglav deloval? Nato odgovarja ,,inteliy.3ntna" ,,Domovin*a": ,.Polovico Sol /apreti. polovico učiteljstva spoditi, saj znajo mežnarji brati in pisati, župniki in kaplani pa bodo za nadzornike.'* Ali vas ni sram, vi slovenski ,,inteligGnti", takšnili prismodarij ? Sicer • pa bonio za vaše nesramnosti drugikrat obračunali z vami. * Narodui svet za Stajersko je prisilil zastopr nikG Kmečke zveze, da so izstopili, ker sg jg v njem sklepalo tudi o politiftno taktičnem postopanju kmečkih poslancev, kar je sieor tudi po pravilih NarodnGga svcta izključeno. Kmecka zveza je čakala dovolj dolgo, da se ta zmota,' ki se je enkrat naiedila, popravi in da se dosože zopet s k u p n o in s 1 o Ž n o postopanjc. Toda Narodni svet ni hotel sprave in je sedaj imenoval, kakor izvemo iz liberalnih časopisov, na svojo pest na prostore zastopnikov Kmečkc zveze dva nova zastopnika, med njima tudi dr. Rosino. S tem je Narodni svet izrekel, cla ne mara več sodelovanja Kmecke zveze in da hoče biti le strankarska uprava. Pokazal je naši Kmečki zvezi vrata, in naši somi&!jeniki sedaj vc- j do, .pri 6em da so z Narodnim svetom. Vse to do- j bro ve tudi g. dr. Jurtela, vkljub teinu j>a piše nje- i gov list ,,Novi SlovGiiski Štajerc", kakor da bi bila \ na naši strani nestrpnost, katora nam nc dopušfia j hoditi y narodnih stvareh skupno z drugimi stran- ¦ kami. Stvar pa je dni.-.rjačna, \n nostrpnost in ncspravliivost io nn ]iberalnn-])rvaški strani! Toliko resnici na Ijnbo! 0 Zadružna Zveza v Celju jo po izjavi ..Dornovinc" z dne 13. januarja lilberalua; v. štev. z dno 24. jan. pa spet ,,Domovina" trdi, da jg nestrankarska. Pa mi se že poznamo, kaj ne g, Jošt? * Zadružno Zvezo v Celju zapušflajo dan za dnevom članicG. Na Sp. Štajerskem jg ^zstopila že cela vrsta članic, katcrG vodijo pristaši Kmečke zveze. NadGjati sg jg, da tudi druge v kratkcm izstopijo. * Zadružna Zveza v Ljubljani ima že okrog 60 Članic na Sp. Stajerskem. Da se olajSa poslovanJG in lahko intetazivnejšG vrši celo zadružno dclo, se bo na spomlad ustanovila podružnica v Mariboru, katora bi imela potrebne strokovnjake na razpolago; obenem zaftno tudi delovati donarua centrala, ki bode oskrbovaiki denarno sporavnavo med spodnjGštajerskimi članicamf). Kakor vsa znamenja kažejo, bodc do konca lGta okrog 100 ftlanjc včlanjenil) pri Zadružni Zvczi v Ljubljani. ;5 JoSt so pere. Glodo slučaja Jarcnina, kjer je Zadružnn Zveza v Celju zahtevala 6Yi% obrcsti za kredit, so Jošt v liberalnem fiasopisju prav ncsrečno perG. Dobili smo od več posojilnie poroftila, da jg Jošt že pred veft meseci zahteval o'd članic 6%l obresti za kredit in g>a je sedaj spot poviSal,, ker. da govorimo odkrito, niti liberalc^ ne marajo Joštaiin Zadružno Zvoze v Cclju in nalai.^aio s!voj denar drugod, I ne pa pri Zadrnžni Zvezi v Celju. Dragi letni doncski (•nekatere posojilnice plaifiu.jejo 300 K, veftina pa mfi 100 K) in drag kredit, katerega pa .še jo zelo težko 'dnblti. so do^fote, VfitflTft Tiudi oeljska loliko hvalisiina ..Zndružnn Zvpza". Moft orga-rzacijo ljnbljanskp ,.Zadnižne Zvpze1* najboliže snrifiuio dcistvo, da jo otia tudi v času denarne draginje, akoravno ne pobira nobeiiih letnih doneskov. lahko dajala ftlan.icara kredit proti 5% obrestovaiiju. * Poldnevni pouk. ,,Narodni List" se zgraža nad Terglavom, ker sg je na svojih shodih izjavlial za poldnevni pouk. G. uredniku SpimUerju najbrž ni znano, da je tudi muogo pametuih in trezno misleeiii učiteljev, ki so ob biiem dobri pedagogi, poSGbno z ozirom na krajevne razmerG za poidnevui pouk ler so tudi pri pristojni oblasti proshi za njega. Tudi tega nienda ne ve g. Spindler, da je po večjilt mestili ua srednjih šolaJi, kakor n. pr. na gimiuiziji iu realki v Alariboni, upoljan poldnovni pouk. Ce je dober za latinske šole po mestih, zakaj pa bi bil taka nesreča za ljudske šolle vsaj v gotovili krajijh, kjer so razmere za celodncvni pouk neugodne:-* Sicer pa tudi celodncvni pouk vsega ne opravi. Ceprav je bil Spindler ideležcn icelodnevnega pouka, ali bi se ga vsaj morail udcležiti, se ni docela izuči]1, teraveč jo obtieal sredi mod študijami. Xe--skiiSajtc torej iunetno vzbujali groze! 'Mi se slrašil nič ne bojimo. * Kmetje, dobro si zaporanite! Narodna stranka se vam vedno dobrika ter vam poiuija svojo ljubezen. V rcsnici pa je kakor pokvarjeno deklc, ki v svojem srcu ne pozna čiste in poštenc ljubczni, tGmvgč Iiočg žGiiina prikleniii nase v sGbične namene, da bi z njogovim premoženjeni obogatela. Kako vas, spodnještajerski kmetje, ccni, ljubi in spoštujc Narodna stranka, pokazala je zopet po deželnozborski volitvi v okraju Celje-Konjice. Izvoljen jc Terglav, moži značajen, poštenjak od nogi do glave, kost od vaše kosti, kri od vaše krvi. In kaj piše o njGm ,,Narodni Lis(" po volitvi:*- ,,Odkrito izrečerao svoio globoko obžalovanje, ker je izvoliteiv tega človeka na vefino sramoto slovenskega naroda na StajerskGm. Dan 23. jau. 1908. je črna točka v zgodovini štajGrskib. Slovcncev, dan narodne sraraote." Tu jg zo pct enkrat ,,Narodni List"'- razkril svoje narodno strtankarsko srce do zadnjega kotifeka. Kako visoko vas spoštuje, kmetje! Postavili ste si sarai kandidata, z velikansko večino ste si izvolili moža, o katercm ste na številnili shodih spoznali, da je sposoben zastopati vaše koristi v deželnem zboru, gotovo stokrat bolj nego kak zloglasni Jicžovnik. In ker je. Terglav obiskoval saroo" ljudsko šolo, kakor sploli vsi slovenski spodnještajelrski kmetje s prav majhnimi izjemami, ga imennje analfabeta, torej filoveka, ki ne zna prav ne brati in ne pisati. Taki sto torGj, slavenski kmetje, v očeh Narodne stranke: kmGtavzarji,, neumneži, zarukanci, buteljni. In če je eden izmed vaše sredine, kateremu ste v naddvetretjinski vcčini skazali svoje zaupanje, izvoljen za poslanca, je to večna sramota za slovenski narod. To mora vsakemu kmetu odpreti oči. Kmetjc, vaša čast, vašG poštenje, vaš ponos zaliteva, da se vsak z ogorčenjem obrne od stranke. ki' tako nizko sodi * o -v;as, da s studom vrže od sebe list, ki vas tako ncsramno blati pred svetom! Ce pa se bi šg našli Ijudje med na.šimi kmeti, ki še vedno hlapčujejo tej protiikmeftki in ljudstvu sovražni stranki, je to v resnici veftna sraimota za slovenski spodnještajorski kmečki stan! * Tržne vesti. Tržišea so koneno morafia pokazati mlučnej&i znažaj, saj jg kupčija jako slaba. Kci \q iiGmška rž prekoračila avstrijsko mGJo, se Sje» gospodom špekulantom začelo po glavali jasniti, da so noopravičeno visoke ceno ne bodo dale vzdržavati. Pričeli so ])opusčati in,so zlezli nižje. Budimpeštarji so tudi znižali. Kakor smo že naglašali, so postala tržišfta mlafina. Vzrok je mila zima in posebno lepo vrerae, a tudi nenavadna tišina pritiska na tendenco. Konsum in kupčija se bojita tržišč in tudi ralini ne kupujejo, ker moka iib gre naprej. Konsunient jo glavni regulator cen, nepreni)agljiv protiutež ogrski špekulaciji, ki se opira na carino in hočo po apotGkarsko drago prodajati živila. Konsument si pa vsled draginjG odtrgujG pri ustih, in rajši jg lačeji, kcr drugačc ne more izhajati. Kupftija je skoraj popolnoma zaspala in lastniki še te male množinc blaga, ki jo spravijo na trg, nG morejo prodati, siccr bi borzijai\ci s cenami nei šli niti za vinar nižje. Mlačnejša so pa tudi inozcinska irzfcSa, kcr je prišla argGntinska pšenica v vGlikih množinah na trg, letina je bila jako dobra*. Na naša tržišča to seveda ne bo vplivalo. — Moka, Konsumcnt strada, mlinarjcm ]>a zmanjkuje sapc, tako jih Uš6i moka, ker se zalogG vedno bolj množijo. Posebno ogrski, v prvi vrsti seveda budimpeški ralini, vedno z vG6jim strahom opazujcjo vedno večje zaloge. Z omejGnim obraltom niso mnogo doscgli, in če se tržni položaj v kratkem ne izpremeni, se bodo morali poslužiti radikalnGjšiega sredstva, da ustavijo obrat. Sicer so znižali cene, poscbiif. rženo raoko so znižali, veliko pa tudi ne morejo popustiti, fie noeojo prodaiati z izgubo. - Otrobi so ostali neteprtemenjeni v CGni, kupčija majhna. Dienarni trg. NGvcrjetno hitro se izpreminja položaj denarncga trga, ona opasna napetost, ki je vznemirjala posebno konctem pretečenegia lcta, se je morala umakniti žg prve dni novega leta. Angleška banka, ki je v jesoni z veliko naglico tekom enega todna trikrat dvignila diskont od 454 do 7 odstotkov, jo letos žg trikrat znižala diskont, ki znaša danea le 4 odstotke. ^One dragfinje ni povzrofiil položaj angleškega trga, ampak sti*ah pred Ameriko, ki je zbcgal vso Evropo. Ker pa so se razmere v Amcriki nckoli(ko izboljšale, je strah minul in je znižala tudi francoska banka svojo obrestno mero celo na 3 odstotke. to je najnižja mera, ki jo je imeU ve6 let. Najbolj počasna je nGinška banka, kišG vedno vzdržujc 654 odstotkov. Kar se tiče avstro-ogrske banke, je ta znižala 10, t. m. obrestiio mGro na pet odototkov, in kakor sg trdi. bo šle v pričctku lebruarja najbrž na 4 odstotkG. Oenojši denar bo sgveda aajveč koristil industriji, na katcro je najbolj vplfvala dragOlnja. * Fai*na knjižnica. Na različna vprašanja pdgovarjamo: Ministrstvo notranjih zadev je z odlokom z dne 5. junija 1895, št. 5087 &x 1894 določilo: nIzposoj6vanje knjig inčasopisov iz farnih knjižnic ne potrGbujc niti obrtne koncesiJG uiti jaradnega dovoljenja, ako tako izposoj©vanjG nima znažaja obrti."' * Ne pozabite sg vpisati v družbo sv. MohorJa! Za'2 K dobitG šest lopib. knjig! Cas jc še samo do 5. fcbruarja! Mariborski okraj. m Poliudna predavanja v Mariboru. V nedcIjo dne 26. t,'i. je prtedaval g. prof. dr. Verstovšek o delavskem zavarovanju. Predavan(}a se je udeležilo okoli 50 delavccv, ki so z zanimanjem sledili govornikovim izvajanjem. Predavatelj je obširno razIožil potrobo zavarovanja vseh delavcfev iz filoveškega, krščanskcga in gospodarskega stališča in povdarjal zlasti, da je v državnem interesu, da se ta zadeva reši ugodno. Prihodnjo nedGljo dne 2, t. m. nadaljuje prof. dr. Vorstovšek svojg predavanje in govori zlasti o Korberjevi prGdlogi o zavarovanju delavcev v slučaju onemoglosti, starosti, bolezni in nGzgodG! Delajvci, pridite polnioštevttno! m Maribor. PonodeljGk dne 27. januarja sta bila v cGrkvi Materi Milosti poročGna g. Aloj-zij Jagier, posestnik pri St. Jakobu v Slov. gor., in gde. (Antonija Smirmaul iz Jarenine* Poročil ju jg ženinov brat velč. g. Avguštin Jager, kaplan v Ptuju. Vrlemu paru čestitamo! m Dva lepa slioda S. K. Z. sta se vršila minulo ncdeljo, v Selnici ob Dravi in v St. Petru niže Maribora. Na obeh sHodih je govoril predsednik K. Z., državni in dežedni poslanec Roškar, ki jg s poljudnimi in prepričevaLnimi besedami raJzvijal program K. Z. V Selnici, kjer sg je vršil prvi slovenski sliod, jg prišlo okolu 80 vrlih mož, ,ki' so z veseljem pritrjevali programu S. K. Z. Shodu je predsedoval posestnik Krelj. Različna vprašaaja so stavila: posestnik Alojz Dobaj i'z Jelovca zaradi hišno-razrednega davka, posestniikj Blaž Urbas iz SlemGna zaradi šole in g. Mesarič tudi zaradi šole. Na vsa vnrašanja je g. poslanec povoljno odgovoril. Slovonska kmečka zveza si jg pridobila zaupanje vrlih SelnaCanov. Shod se je vršil v narodni gostilcš g. Mesareca. Popoldne ob 4. uri je bil shod K. Z. pri i?t. PetriK Ta je pokazal, da sg smisel za najmočnejSo stra.K,ko na slovenskom Stajcrskem, za K. Z. vedao bolj širi. Vdeležencev je bilo 6ez 300. In mnogo jih ni našlo njti prostora v dvorani pri Muršecu. Prcdsednik K. Z., dfžavni in deželni poslanec Roškar, je pdd sopredsGdstvom domacega župnika g. Skrakla in župan-a g. Jožefa Lorberja v 6ez uro trajajočem govoru popisoval delovanje svoje ia svojih tovariSevposlaacev v drž. zbornioi. Pečal sg jg v svojgih govoru posebinp s kmečkimi vprašanji ter jih zaaimivo razmotrival. G. župnik, Skrakl se g. poslancu zahvaljuje za njegov trud. Omeiija, da aaš poslanec ne spada med tiste, ki bi 1g obljubovali, ampak ki tgs dclajo. Nato čcstita tudi S. K. Z. in njenemu prcdsedniku- na krasai zmagi v ce^jskem okralju, kjGr je s tako veliko večino bil izvolJGn v dGželni zbor pristaš S. K. Z., Tcrgilav. Z velikim aavdušea'jem pritrjujejo udeležeaci tem iskremim besedam. G. Lorber prosi poslanca aa.j skrbi, da bo deželni odbor oddajal cepljGnG trtc CGneje in da bi naši posestniki dobavali ve6 brezobrGShnijli i^oscfjil;. njT. k.a,r posla.non obljubi, da bo storil, kar bo niogel. G. kapla« Kranjc je eiatd uteraeljGval devet rczoiupij, ki sq bile caoglasno in z n,avdušenjem sprejcto,. V nijh se fzreka poslancem K. Z. zaupanJG: shod se je izrokel proti odprtju mej za tujo živino,, zahteva se kmGt. šola za Spod. ŠtJfijersko. gospodarski podnfc v ljiu(dski Soli, da se okrajai zastop bolj brijga za cestr.e razmere v St. Petru in Sv. Martinu, da dcž. šolski svet proišče zadcvo glede zidanja šole v Grušovi in sg izreče ogoreen-je nad nečloveškim, sklepom krfcj. Solskega sveta v Kar("',ov,iai, da sg šola popolnoraa poaemči. — Nato so jo izvolil. pododbor S. K. Z., ki si je s tGm shodom pridobila srca vsefli navzoP.ih. m Fram. Srcbrno poroko sta slavila piieteklo nedGljo g. šolski vodja Pirkruaier ia njegova soproga Marija, rojena Kukovič. Ze v petok poprGJ sg je darovnla zanj sv. maša* pvi kateri sH oba prejela sv. obhajilo v veliko vspodbudo vernGmu ljudstvu. Soboto vGčer mu jg med gromovitcm strelianjem priredila požarna bramba prav lcpo bakljado. NGdGljska slavnost pa sg jg vršila nad vso slovesnc( in sijajno. V dolgi vrsti sta korakala slavljenca, deveterc otrok in voliko sorodnikov v farno corkev ki se je prazniSno oblekla. Nad vse ganljivo je bilo videti dcvetero otrok po vrsti in starosti sGdcti pred ohhajilno mizo. Eden sin je ekonom, ena hčerka u5iteIjica, drugi sin jg visokošoloc, trctji je pri davkarijl, dva sta na gimnaziji, edca aa realki, druga hčerka še hodi v šolo in najmlajši Božo pa bo letos začcl hoditi v šolo. To so vam skrbi in stroški! Služba božja se jg za«3ela ob 11. uri. Pridigoval jo g. Pirkmaierja < svak, č. g. župnlk Kukovič iz Dobrne. Svoj govor jg priredil jako ginljivo in zanimivo; saj pa je tudi lahko pridigoval o kršfianski družiiii, ko je Inl ravno praznik sv. Družine, Tudi sv. mašo, pri katcri sta mu striegja slivniški in domači župnik, jo siužik za slavljeiw*a ,g. Kukovič. Domači cerkveni pevci in povke so s krasnim petjem povzdigniii slovesnost, med katero so venomer grmeli topiči, Tako slavi spomia euGga najimenitnejših daevov življenja krščanska družina — krščansko učitGljstvo. Zanimivo je, da so: stariši g. iJii*kmaierja prcd dvema lGtoma obhajali zlato poroko in stariši gospo pa bodo drugo leto. VeltVčislaaa, slavljenca! Naj tudi vama Bog pozlati vajiao srebrao vez, dal Bog vama dočakati šei zlate poroke! m Fram. V ponedeljek se je vila dolga vrsta plaaiokih šolarjbv in maogo ' ljudstva proti farai cerkvi, iii od tod ua pokopališče. Sprtemijali, smo k večaemu počitku najboljšo šolarico plaaičke šoie M. Lešaik, iz. ugiedae hi^G Trglavčaikove. Smii-ti ledeaa roka je aeusmiljGao utrgala to nežao cvctko, ednaj;,stklirio deklico. Krvna (sušiica ji je koačala uiiado življGnje. Žalostno so plGdale1 njGne sestricc in tovarišice zanjo v hladni grob, srce se je krčilo bridkosti dobrim starišem; a rajtiri je dobro, saj ijG tako gorečG in šg pri gopolni zavcsti prGtjela sv. zakrameat iz rok svojcga kateheta. Počivaj v miru, ti nepozabljeni otrok, starišem pa i>aše odkrito sožaljG. m Laporje. ,Tu bomo od 1. fcbr. naprej dobivali dvakrat > na dau pošto, in sicter ob 5410. uri prGdpoldae in ob 547. uri zvečer naravnost od postaJG Slov. Bistrica ia ae od poštnega urada v mestu. ZgIo uniGstna in potrebna ukrenitelv! — Predavaaje v izobr. draštvu je bilo zclo dobro obiskano. Udeležik) se ga je vcliko štcvilo mož in mladeničev. Iskreaa zahvala g. predavatelju, da se je potrudii mcd nas in aam prav dobro orisal potrebo in pravo rabo umetaih gnojil, Naj bi obrodilo tudi mnogo sadu! Spoznal pa je tudi lahko vsak, kako potrebao jG, da se tudi kmet izobražuje in naprcduje, kakor je to prav dobro povdarjal v svojcm govoru g. Mlakar. Pristopito torej v obilaem številu v izobraževalno društvo. Z zdražcnimi laoemi se bo dalo ranogo storiti za gospodarski napredck! m Sv. Martin pri V;urbej"gu. Že doigo zaželjeno in prGpotrebno izobraževalno in gospodarsko društvo se je ustanovilo tudi tukaj ia nna 2. svečana t, 1. ob VS., popoldan svoj prvi občni zbor. In dandanGS, ko sg že vsg združuje, pač ai to kaj pusebaega, a samo čudao bi se zualo bralcu videti, da se to ai zgodilo že poprej, zato aekoiiko v pojasnilo. Žg č. g. Fliak, nekdanji kaplaa (ukajšjie župnije, jg pozval tukajšae župljiiae k ustauovitvi eaakega društva in z veseljem so se odzvali stari in mladi njegovejmf povabilu ter šg isti dan v leptui štGvilu priglasili svoj pristop k nameravaaeinu društvu, Toda častiti gospod je po kratkem službovanju v tukajšaji župniji bil premeščea, ia iijegovi načru S6 niso izvedli. Pae je še marsikateri čutil potrebo imGnovanGga društva, a do izvršitvo ie ni prišlo, morGbiti ravao radi pomanjkanja pripravnega -.tostora ne. Sedaj je pa tudi ta ovira prGmagana, tako imGnovana stara šola jg postala last tukajšnc iarno cerkve in farani imajo na razpolago zares lcpG ia pripravae prostore v enake namcnG. Marsikateri jo žg izrazii svojg vescljG nad tem, da bodo ti prostori zopet pristopni župljanom, ker je voc-iua SGdanjili faranov svojo prvo izobrazbo dobivala ravno v tch prostorih. Naj bi torej ti prostori služili tudi šg aaprfij v nadaljao izobrazbo Ijube uiladine in k složnGmu dclovanju in napredku ccle župiii . Dal pa tudi ljubi Bog, da bi stari in mladi prav radi pristopali k v sedanjem 8asu tako potrebnemu društvu. m Jareuiua. V Vajgnu sta obhajala dne 22. januarja v krogu svojih domačih, čisto na tiihem srcbrno poroko veleposestaikj Igaacij Supanifi in njGgova žGna Julijana, rojeaa Šmirmaul. Vrli družipi, ki dajG celi lari s svojim vGrskioiiin narodnim prepričanjem lep vzgled, kličemo: Se na mnoga leta! K Sv. Jurii v Slov. gor; Dne 22. t. m. se jg smrtno • ponesrGfiil v partiaski občiai Mihael Krajnc. mlad, močen mladenič, tilnega, minnega značaja. Pred dobrira letom jc prišel od vojakov. Padel jo z visokega drevcsa, ki ga je obsckoval, tako nesrceno, da jg oblcžal nczavesten in 8rez nGkaj ur tudi umrl. Podeliti ee mu je moglo samo še sv. poslledaje olje. N. v. m. |>.! m Sv. Jakob v SJov. $m: Ipne 19|.; t. m. je imelo našG mlado izobraževalno društvo svoj prvi redai občni zbor pri posGstaiku Jan. Lorberju v Gornjem dolu. Udeležencev jg bilo blizo 100, ki so z zanimanjem poslušali poročila odboruikov. Knjig se jG prel)i*alo v pretnčeneni letu do 400. Potem je navdušcno govoril lnladcnič Rojs iž Jarcnine. 1? *.*'ložil nam jg jako obširno vsa peref-a vprašanja s>edanjega. f*asa, posobno o pogubnGm žgaajepitju. Njegove bcscdG so padle na rodovitaa tla. V novi odbor so sg izvoKli slGdG(*i: Mcnliard Fordiaand, predsednik; Jan. Kapun, podpredsednik: SikiUi Franc. tajnik; Vcrbost Janez, tajaikov aaniestaik: Cinar Mati|a, blagajnik; Jurij Ferlinc, blagajnikov namestnik; Janez HcrcGr, knjižn^ar. Upamo, da se bodo vsi pametni Sontjakobfiani okleaili tega koristnGga društva, ki nima drugega nainoaa, ko( izobražt^vati svoje filano, ter njim nuditi pošteno veseljp,. Društvo ima žg dobro izvqžban tamburaški zbor, ki je pri ob6nGm zboru nastopil pod vodstvom Fran či&ka Borko od Sv. Antona v 'Sdov. gor. l\Tadil je skozi dva tGdna naše fantG v tamburanjii. za kar. mu bodi tGm potom izrečeiu svdivd zahvala. m Jarenlna. Ze dolgo slovi naš prelepi kraj kot versko ia narodao probujen. Da pa tudi na gospodarskem polju nismo aajzadnji, kaže dcjstvo, da sg aaži prijazai griči poaašajo z lepo vinsko trto, lepo ureJGni sadovajaki so priča marijjivih '¦ rok, na travnikih se pridao gnoji in sploh se vsa skrb obraea pri tcm tudi na umno živinorfejo. Da se pa vkljub temu našim kmetom prcdobro no godi, so vzrok razac \iim6, toča ia mraz, največ pa nas uničujg pomanjkanje dclavskih ¦moči. Več vclikih posestev sg jg vsled tega dalo v oskrbovanje takozvanih ma.ierjev, ali pa sg je razkosalo. Kjer je poproj premožen kniGt zadovoljao jjreživil svojo družiao s svojimi viničarji vred, trudi sg sedaj vsg polno malih posestaikov za svoj obstaaek, ker nobeaemu skoraj rie vrže imetje toliko, da bi im6l za dornačG potrebe dovolj, ia da sg tako Ijudstvo 1g osiromači, Jg samoumevao. Primanjkuje aam hlapcev in dekel. Mnogo naših iantov in deklet zapravlja sicer za drag deaar svojg moči po razniii zaduhlih tovarnah in premogokopili aemške pokrajiae, med tem ko mora naš kmot vsled pomaajkanja poslov opravljati svoje dclo lo površno. Mnogo naše zeinljG ostaae na ta način neobdelane ali vsaj ae pravilao. Skodo ima pri tem aaš kmet, pa tudi med mladiao so le iiedki, ki bi si v tujini v resaici kaj prihraaili. Gotovo bi bilo bolje, če bi ostajali doma, saj mi Sloveaoi voadar nismo cigaai, da bi se morali klatiti po svGtu. Niaiam siccr nameaa tukaj, biti komu nevošljiv boljšega kruha, pa izkušnja nas uči, da prideFio maogokrat v naše kraje ljudje, ki nam niso z ničem koristili, o katerih sg aain niti saajalo ni, da spadajo k nam, ker ves čas so ostali v tujiai, vsled oaemoglosti pa so jib. n]ih dclodajalci napodili in slednjiič pridejo revelži v domovino na obfiiasko stroškG^ Da so pa tak človck pri nas ae sprejme kar z razprostrtimi rokami, mi bo vsak pritrdil. Pa pravijo socialdemokrati,da so kmetje oderuhi in.se jim predobro godi. Mladenic. m Iz Slov. gor. V naše slovfenske kraje priklatijo se pogosto nezaani ageiiti ter tuintam raarsikoga , vlovijo, da si da proti ogjiju zavarovati s-voja poslopja, čeravao je žg zavarovan pri eiiGm zavodu. Ti agentje obljubijo, da bodo skrbcli za to, da ga od drugega zavoda popolnoma ločijo, in da> mu nG bo treba toliko plačevati, kakor do sedaj pla^uje zavarovalnine itd. To 1g toliko, da stranko vlovijo, da sg podpiše, potem je naenkrat pri dveh zavodih zavarovan, vsled česar prido do tožbG in straaka mora plačati. Vrhu tega pa, 6e je pri dveh zavodih zavarovan, v sluoaju požarne nesreče ae dobi nobeat odškodniae ter še jg lahko zavoljo tega kaznovan. m Bralno društvo v Tinjah imelo je dno 6. januarja svoj obfiai zbor, pri katerem so bili vi vodstvo društva izvoljeai: Jaaez Tomažič, predsednik; 6. g. Janez MedvGšck, blagajnik^ Martin Dušej, knjižničar; Fraac O6ko, predsednikov nameistaik; GabriGla Fisolič, tajaičarka; Matevž Sega in Matija Smogavec, odbornika. Društvo ima 340 knjig. V teku lefa izposodilo sg je 230 kajig. V letu 1908. bodGmo si naročili 10 ,,Slov. Gosp.", 10 ,,Naš Dora", 1 ,,Domoljub", 1 ,,Naša Straža", in pristopili družbi sv. Mohorja. Zeleti bi biio, da bi sg mladGiiiči bolj zanimali za bralno društvo. m Od Sv. Križa nad Maribororn. Vk\jub toirm, da sta se v nedeljo, due 26. t. m., v na«i sosodp.ji bližini vršila d.va shoda — v Selnici in pri Gornji Sv. Kungoti — vkljub temu, da se je napovedana tombola radi neprifiakovanih ovir v zadajem trenutku morala odpovedati ia na poznejši čas preložiti, jp bil obftii zbor našega bralnega društVa izvanredno dobro obiskan. Mlaideniči, mladonke, možjc, vsi r obilnem števihi, da jg bila bra3(na soba napoliijena. Bilo pa jg tutli prijetno. Domafti gpspod župnik je »;l>orovanje z iskrGftim pbzdravom n.a ivse navzoče otvoril in na to v prav poljudni besedi govoril o predmetu: Kako vpliva alkoliol na našG zdravje. Celemu govoru, ki je trajal skoro eno uro, so poslušalci % vidaim zanimaiiijem prav pozormo sledili, zlasti Še,_ ker je bila vsa razprava preplcteinia z raznimi šaljivimi dovtipi in mičnirai vzglodi iz življenja, tako (d.a je bi-lo tudi za smeh-dpvolj preskrfjlje*nn. Poročilo odbora povdarja posebno, da sta se izmed zunanjih podiiornikov spomnila našega bralmega društva z znatnim zaeskom 6. g. prof. dr. Jerov^pk v Mari^oni in 5. g, Gašpar Zrnko, župnik v PuSčavi, tukf-jSnji rojak. Bodi obcma gg. na tem mestu izrcčGna iskrerm zahvala! Ko sg je stari odbor z vsklikom potrdil, jo k skiepu šg g. župnik vse nav*zo6e v tvznGšGnih besedah vzpodbujal. da se prav pridno poslužiijejo dmštvone knjižii,icev posebno strokovnih ,knjig ia časnikov tcr jih navduševal za razširjanje in vsestransko podpi-ranje poštenega, katoliSkega časopisja. N^to se je to zaaimivo zborovanjp zakljnfiilo. Na veselo svidenje eez par tednov pri tomboli! m Sv. Lovrenc nad Marijborom. ^Zlato poroko" obhfijaia takaj prav slovesao , PetriC Blaž in Ttu-ezija,. rojena Vran, dne 15. lobruarja t. 1. Po ročena jsta 15. februarja 1858. ¦ Zeain 5e.*4 star 80, nevesta 72 leA. -Cestitamo! 'Bog vama daj doživeti šo bisftrno poroko! „ , . ,., gjjggn Okolica St. Lenart v SIot. gor. K«kor je >mio btaii, je dr. KukaTCC kupii v IIoč»b Wiescrjeva pose iaa Vurberku zaslepljeni ia zapeijaai ..fantalini"..1 ,!Mi; pa proti tGmu odločno ugovarjamo. Mi nismo zaslepljeai faataliai, mi smo pošteai vurberški iantje, ki res hrepeniimo po pravi. izobrazbi inomiki. Ker pa Stajerea a,e maramo, zato nas imenuje zaslepljeae. Ce pa bi rai Jbili StajerčGvi prilstaši in prijatelji ptujskih žganjani, in morda celo pretepači, bi uas gotavo Štajerc im6l za uajbolj izobražene in omikaae faatG na celem Spodnjem Stajerskem. Pisal ]6 tndi, da smo bili od g. župnika nahitjskani, da bi morali shod motiti,v kar je vsg aajpodlejša laž. Mi fantJG se lepo ^zahvalimo za oliko, katero aam Štajerc priporoča. H koncu pa vam povem, gospoda okolu ptujskega Stajerca, da dokler bomo mi fantje tako zaslGpljeni, tako dolgo ne boste imeli pri, nas n,a Vnrbcrku svojcga gnezda. p Na Vurbersn je bil zadnjo aedeljo ,,štajercijanski" shod pri Golobu, najemniku grajšcinske gostilne. Prišlo je dosti ljudstva; velika vefiina -je bila seveda na straai ,.Kmečke z;vez6". Shod se je otvoril. Zupnik i« kmelje so zahtevali za se prcdsednika. ,.Sta.iercijanci': pa so rokli, da shod nj sklican kot na.vaden. polilifen shod, lnarveč kot' društven, shod nekGg)a politieaega tiskovnoga društva. Mi ne vemo,. 6e imajo ..Stajeroijanci" kako tako društvp Ce ga nimajo. so sg zlagali in potGm so za Gao laž bogntcjši. MedtGm ko jg župnik še zahteval volitev predsednika, je že fekel, SlaviC po žaindarje, da bi g'a n-enda aretirali ali kaj? Na to je stranka ..Kmefike zvezG" odšla iz dvorane, kcr ni hotcla poslušati &tajero.i.jaaskih 6enč in prismodarij. Ostali so domači, Senfmartinski, precej barbnrskih ..Stajerci.iancev" in nekaj radovertnežeiv. Ptujski ..Stajeroijanci" so sg bali za svnja telesa, za to sta jih stražila dva žeiv darja. Odppljnli so se kmn.lu proti domu. Domači pa so zdaj silno srcčiiii. ker so videli svojo odreSeuiike. Dobro ljndstvo na Vurbergu jo vsled-tega siioda prpcej razburjeno, zlasti na lindo posili?ipmškega gostilničarja Goloba. Tndi ptujski grofov oskrbnik Artzt je delal za ta sliod. kakor sg je Golob sam izrazil proti liekaterim osebam. Tn.ko gosp. Artzt? Ali vi delate v duhu svoficga blagega gospoda? p Sv. llrban pri Ptnju. Tiiks!(i pri nas so nekateri zvesti privrženpi ,,Nnrodne stranke" osnovali posojilnico. Oni pa niso pomislili na izrek, da računa ni dobro delati broz krčmarja; ravnotako so oni osnovali |ioso,jilnico brez ljudstva. Ljudstvo ni imelo zaupanja v to aovo napravo; zaradiie-ja ne. ker so njeng ustanovitelji tudi pr; ljudstvui znani kot neprijatelp. Vsled tcga je morala »iovousta)novlieaa posojilnica vsled pomanjkanja zadružnikov že koj prvi poslovni daa preaehati s svojim delovanjem. N. v. m. p,.! Vroča iii splošaa žGlja ljudst\va pa je, da sg tukaj ustanovi posojilnica, in siccr za kmečke koristi in od mož, v katere bodei imelo, ljudstvo popolao in nGomejeiio zaupanjc. Vsled tGga se slavna ,,Zadružaa Zveza v Ljubljani" tem potom vljudiio pozivlja, da stori1 ta> prepotrGbni korak, da ustamovi posojilnico po Rajlajzeaovem sistemu, ali s sedežGm pri Sv. Urbanu pri Ptuju ali pa .pri Sv. Bolfcaku v Slov. gor., kar še je bolj primerao. Vljuiduo prosimo, da se aaša želja kar najliitreje usliši. Več kniGtov in posestnikov pri Sv. Urbanu In,' pri Sv. Bollenku. p Sv. Urban pri Pjtuju. Tukaj pri nas Sfi je vedao velik aered in splošna zmešajava v ackatGrih ozirih, katere hočem v kratkih potezah orisati, v svarilo, kako ne sme biti pri drugih župnijah, Ob jednGm pa hočem tudi nekoliko okrtačiti tukajšne posilimogodnGže. Tukaj še se vedno nahajajo možjc, ki ne verujejo, da jg žgaajG propad za kmeta, ker aalašč popivajo pri cerkvenem soscdu tako dolgo, da slcdajič slučajao zamude pridigo! Ti ljubefei sg bratci pa so tudi ob Gncm najtiujši privržeuci ptujskGga ,,Stajerca." Ni čuda, ^g jim pridiga smrdi. Oj, nGsroCna paprika, in ti od šaopsarjev visoko ceajeai g. cerkveai sosed, kaj sta storila in šg delata škodc našemu narodu! V zlati zgodovinski knjigi štajerčevih vGlikili mož sta gotovo vpisaiia tudi naša urbanska njegova sotruduika Žainpa, C6h, Izostalo v easli ia pohvali od straai .,ištajer,ca" gotovo ne bo našG učiteljstvo. ki v ugodnein slučaju spreminja svoj značaj v libcralaega, ia zopet postane kar 6rez noč nemškutarsko. Svarim zlasti vas, g. Kocmut! Slovenski kruh jestG in povi-hu še tudi opnu-tijale orgaaistovsko službo, ia vse to vas ne moti v vaših proticerkvenLb. in protinarodnih načelih. C. g. kaplan, J8 sicor moral oditi, pa ajegov duh je ostal! Celo župaijo hoče komandirati tudi g. poštar Marinič, on ho6e podreti dolo nGkaterih uglodnib, mož, ki so sg trudili, da bi dobili lsovf^a poštncga sela, ker jg bila dosedaaja pismoaošovka popolnoma aezaaesljiva ia nGprimGrna za to sliužbo. Kar vas jg še mož, ne dajte sg voditi od njega, poiščitc si pravico na višjem mestu, on je vaš kruh,' vi stG gospodarji. PokažitG sg torGj kot gospodarji! Prihodnjič še vgč. ' Rojak, {) Sv. Lovi*enc v Slov. gor. Slišali smo,, da namerava ptujska štajerčijanska stranka tudi pri nas na Svečnico v gostilni g. RGberaaka uprizoriti političen shocL Glasno vaui povemio: nte liodite aas dražit, m-i vas ae potrebujenio! Lovveaeaai smo gosjjoi.iarsko ia političi;o tlost-i¦ izobražeui, iraamo že mnogo let različna gospodarska in politična društva, ki nam lep dol)ieek prinasajo, imamo veliko podučljivih knjig, tudi strokovne potovalne učiltelje hodimo radi ia z vGseljem poslušat, zatorej ptujskih štajGreijaaskili podukov ne potrebu];emo in jih previdai Lovreneani tudi poslušat ne gremo. Na vaše limaaicG sg nočGmo vsesti. ZatorGj, ptujski štajerOijanci, 1g lGpo tiho raji doma ostanitG, pa si trud in stroškG prihranitel' p Zopet je gorelo v Cirkovcab. Zažgali so otroci. Uničena so štiri gospcdarska poslopja, ena mala hiša in ena koča. Boštj8na Pernat so zgorele vse svinjc, Jurij Kmetec je dobil hude opekline pri reševanju svojih konj, ki niso hoteli iti iz bleva. Vriini douiačim gasilcem v Cirkovcah in Šikolah so prišli na poir.oč spretni gasilci iz Št. Lovrenca in Račjega, da so preprečili večjo nesrečo, ki bi lahko zadela eelo eiirko*,š;ko vas. p Najstarejši in n:ijboljši CirkovCan jg iu: Dopolail je žo 85. leto. Zakaj'je bil aajboljši? Tega pa ni raogoce tako hitro povedati, omeaimo 1g kratko, da je molil in (telal aoč ia dan' pri skromai hrani, akoravno bi sg lahko imeaitno gostil. Torej jG bil skopuh. Nikakor ae! Pijaački so ga pri števali stiskačem, a kdor mečG kot darilo cgIgi stotake ubogim v pomoč, pae ai skop. Razaim zavod:rje bil vsled svoje radodarnosti dobro znan, za afrlkanskc misijone pa tako navdušien, da je mckoč odštel kar celiii tri tisoč kron. Za domačo aovo cerkev jG kupil dragocca lcsteaec za 750 K, krasno delo pasar-a Trataika v Maribom: Ko se je začGlo pobirati za iiovg orgljc, se jg on takoj zglasil z 800 kron. V oporoki je določil 000 K za veliki altar. in svojo iepo hišo l)lizn cerkvft pa sporočil za sv. maše. Da bo imel sedaj cirkovški gospod župaik tudi ofrc v svoji hiši, tega &o aekateri jairo veseli. Jn tako jG prav. Janez Frangež jg bil ponižen, zato ni marai aikdar voljGn biti v občinski ali konkurenčai odbor. akoravno je bil jako razumon. To pri6a dejstvo, da je postavil mcada osem i-ovfih hiS. rozna gospodarska poslopja in lcpo kapelo. V cerkvi jc bil dau za dnem, s svojimi dobrimi rleli pa je postal najboljši zgled vscm katoliškim Cirkovčanom, ki radi prinaSajo svoje darove za novo cerkcv, ker so prepričani, da jg najpametnejši oni, ki si dobro oskrbi svojo dušo za večno živlienje. p Umrl je v Zagrebu finanfini ravnatelj v pokoju Franc DrofGnik, doma iz Rogatca. p Iz rogaškega okraja-. Nek učitelj, katerega imG še danes zamol6imo. jc po lctošnjih iurežih pridno zabavljal črez dr. KoroSca. Svetujje se mu, da to grdo navado opusti, ker s tem ai pridobil na ugledu, baš nasprotno. p Stoprce. Antonovo proSčenje obtiaiali smo letos posebno elovesno. Začelo se jg v ^etrtck popol- dne in končalo v ponedeljek ¦dopoltine. C. g. o. Ladislav, kapuciu iz Cclja, nani je vsak dan razlagal noinen in dolžnost III. reda sv. Frančiška ter sprajel 142 udov. Romarjev in častilcev sv. Aatona je obilno bilo iz soscSdnih župnij, posebno iz Cirkoveo In Sv. Lovrenca na Drav. polju. V pettek bili so gospodarji in ^ospodinjc, v nedGljo vcsGla in korajžna mladina. — DnG 14. t. m. umrl je najstarejši mož v stoprčki župniji, Martin Fišer iz Crmožiš; bil je star 84 let. — Na oklicili sta Franc Topolovee iz JesGaic in Tenczija VU6 jis Siteža. — V preteklem letu bilo jg rojenih 42, umrlo jih je 19, in porofieni so bili 3 pari. l> Kmet. br. društvo aa Poleašftko iuia 2. svečaua po večernicali svoj redai občni zbor v narodni šoli po običajnem vsporedn. K obilni udelpžbi vabi odbor. p Emet. bralno dru&tvo na Palenšaka priredi 9. svečana po večernicah tombolo v prostorih g. J. Lovrcnca. Tombola se vrši na korir-t šolarske in bral. društva knjižnice, zato se darila hvaležno sprejemajo. K prečbilni udeležbi vabi odbor. p Pri Sv. Lovrencn na Drav. polju priredi tamošnja kmetijska podrnžnica na sveiinico popoldne ob poltreh v bralni sobi svoj občni zbor s podučnim predavanjem. Domačini in okoličani, ki želijo umetnega gnoja, semenja deteljnega ali druzpga, galice, plemenskih merjaščkov in enakih gosp. stvari. se uaj gotovo udeležijo zbora. P Vojaško-veteransko dvnštvo ia St. Tomaž iu okolico ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 2. februarja popoldne ob 3. uri 7 gostilni pri Kosi-ju. h kateremn se vsi udje in prijatelji drustva uljudno vabijo. Odbor. p Bralno liruštvo pri Sv. Andražn v Slov. gor. ima v uedeljo 2. februarja t. 1. po večernicali v šoli svoj XVIII. občni zbor, po običajnem vsporpdu in s petjem domačcga mešanega zbora. Potem prosta zabava v gostilni g. Ncže Kola. Ljutomerski okraj. 1 Kat. slov. polit. in gospod. društvo za ljutomerski in gorujer&dgonski okraj: uua v nedoijo dne 2. svečana po večernieah svoj redm obcni zbor v proistoriu g. ign. Hauptmaniia pii Sv. Križa. Vspored: 1. Pozdravni govor zborovaluega preiiaednika • 2. poro-iiio tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4. voliiev novega odbora; 5. voiitev odborovega načelstva; 6. govori- 7. prediogi; 8. raznoterosti. 1 Ščavnica. Iz naše; občine smo v kratkem času spremili k zadnjemu ppčitku k Sv. BenGdiktu 2 najstarGjša moža našG občine, namrGč: dae 14. avgusta 1907. smo pokopali 86l6tnega starca Gr6goi'ja Valnor, bivšGga kmeta na Sčavnici, in dne 13. t. m. pa smo spremljali k zadnjGmu poči!tku( 901etaega starčka Janeza Kukoveo, po domaec Zvorfiov dedek. Mož je bil rojen 1818. 1. v BrGiigovi, pozaeje kuiGt v Kunovi, župnije negovske. Rajnki Janez ie bii mož poštGnjak, zvest in veren katoličau, vsikdar za,veden Slovenec. Bil je dolgolctni občiaski svetovalcc in cerkveni ključar, .Rad je prebiral Gobre knjige in je bil dolgoletni naročnik ,,Slov. Gosp.'* Zadna lGta je prebil pri svojem siau Jaaezu ua Sčavnici. Bil jg do tako visoke starosti zmiraj trdnega zdravja, bistroga uma, in posebnor dobrega spomina. N. v. m. p.! 1 Vučja ves na Murskem polju. Ko je prinesel MSlov. Gosp." v štev, 2. dopis iz Vučjei vGsi, je to našG aaprednjakG pri Narodni stranki tako dirnilo, da so prišli skoraj ob pamGt, katGref so nekatGri imeli žg itak jako malo. Najbolj je kričal ia se rotil prcjšai občinski prcdstojnik, katerega so najbolj dirnile bGSGdc, da jg dopisnik imeaoval aJGga in iijfcgove pristašG liberalne tiranc, ki so občino ognlili do belih kostu Zato nas imGimjejo zaničljivo v ..Narodaem Listu" zvczarjG, na kar smo pa rai tgs ponosai, ker sGdaaji občinski odbor sg je zivezal, da hioee složno dGlovati v blagor in korist občine ter z obeinskim imGtjGin drugače gospodariti, kot je bilo ob času prejšnega županovanja. Kaj pa oodote sedaj rckli, gospod občinski prGdstojnikl v pokoju? Zmiraj s{e kričali in pravili okoli, da bi radi znali, kdo bodG plačal stroškc dGžcinGga komisarja, ki je prišGl vašG račune prcgledovat. Scdaj ste menda že zvcdcli, ker mi že vemo. Tg stroškfe; bi si vi lahko priht-aaili, ko bi aas zvezarje. kakor aas zaaičljivo imeimjietei v ,,Narod. Liistu", takrat^ drugače sprejeli, ko ste aas poklicali v občiasko pisarno, da ste prvi ra^un popravili. Mi še dobro pomaimo, da. smo vas vprašali: Kdo ima danos bGSGdo? Inr vi sto odgovorili, da samo odborniki. Zakaj pa ste nas tedaj klicali, cg aimamo bGscde. HotGli stG nas samo speljati na led. Mislite, da bi vam samo kimalL kakor vaši aekateri jirjejšni odboraiki. Nato smo mi nastopili pot, po katGri smo srečno prišli do svojega cilja tcr vas vrgli raz županski stolcc tcr občini dali drugo lice. 9Da sg z občiaskim premoženjem ne sme tako lahkomišliGno razpolagati, o tGm vas je ^ncnda pouftil deželni komisar. ko vain je izračunil, da moratc občini vraiti 65 K 23 v4 ia to samo za ta eas, ko smo se mi pritožili. Saj veste, da je g. dGžclni komisar \-prasali, fie bi črez celo dobo vašega županovanja preqdedal račuae? In t;akrat ste se izrazili: PotPm mi hišo vzamete. Tudi vaš župaaski namestaik, ki je za čas vašfiga trimer seftne-ja dopiistn žtipaaoval. si je tiidi zaradi. va,s nekaterc sitnosti nakopal. Za nagrado, da stP spdaj v obPinskili zadevah dobro poučGni, boste gotovo z veseljem plačali tistih 74.23 K gospodn deželinomu komisarju. *Nas tudi zelo veseli. da ste tako raodro pogniatali, ker hočete ustanoviti aovo društvo sloge in praviftnosli, kakor ste pred kratkim dali oklicati. K temu drnštvii nas jo ogromna vefiina voljna pristopiti, samo razjasnite aam svoja pravila in pa kj<> se naj oglasimo. Toliko za danes. a. mi vas že sodaj opozorimo, da. sg Se lahko kje sreftamo. Na svidenje torej! — VuCanski zvezarji. 1 Badeitci. Od več stra>ni se mene, podpisanega, sumniči, da sem dopisnik notice ,,Gorri|jeradgonSki okrajni Eastop'* v zadaji štev. ,,Slov. Gosp." Pi*osim, da blagovoli slavno uredniStvo izjaviti, da nispin jaz dotični dopis poslal aiti bil ž ajim v kakikoli zvezi. (Potrdimo! Uredništvo.) Resnici na ljubo bodi povedauo. da je bil dopisaik isteg'a dopisa o stva/1'i slabo podučen: G. glavarja, ne.zadene krivda, oa je le -na vprasaaje bivšega nacelnika okrajnega zastopa Wratschko-ta, postavao sklicantfe . okr. zastopnikov razjasneval. To m pred, ainpaki med sgjo. Nasprotniki skljoavali so sg na to, cla se niso vabila k seji vsera zastopnjkoni poslaln. To.je kratko rečeno — Jaž. Priča tega poštiia. knjiga c. kr. poštnega urada v Radgoai. Da pa so se pisma potom c. kr. pošte tudi vsem udom pravočasao dpstavila, o tem se bode razpravljalo še na drugem mestu. • Tiidi tukaj bodo govori]*1 priče! Naši ljubi ,ggv nasprotnikT pokazali so že pri prvi seji, koUko so jim mar gospodarske koristi okraja. >ae niorejo proboleti tega, da so dobili sedaj vendar enkrat okrajni zastop pravi knietje v rokp. in raditega hočejo delati zgago. JPa ne bode šlo, vi ..veliki'* gospodje Nemci,-! D? se vidimo 3. iebr., potem hodemo govorili dal.jp! Zemljič. 1 Ljutomer. Sainonemški napis na kolodvoru, Potnike, ki se vozijo aa progij Spielfeld-Ljutomer, gotovo bode v oči samoaemški napis Luttenbcrg. Vozi! sem se že drugod v. bolj aemških vkrajilu i» naliajal. dvojezične aapise, a v našem slovenskem Ljulomeru pa samonemški napis. Tudi gg. uradnikom bi bilo treba opomniti, da so oni nas.tavl.jpni zavol Ijo nas. Slovenci, zavedajmo se svoje cnarodnosti. Okoličaa. 1 Uiarl jp 17. t. m. ig. Alojz Cuček, veleposestaik v Kutencih, fara Sv. Jurij ob Ščavnici, v 57. letn svoje starosti. Rajni ,jp bil daleč aa okoli znan in spoštovan. Pričal je to njegov pogreb, ki se je dme 20. t. m. ob mnogobrojni udpležbi ljudstva vršil. N. ,v. m,- p.! Slovenjgraški okraj. — ŠoštanJ. iVellkaJaski -naivaj ljudst^a -na tukajšnjo tnžko posojilnijco, fkaterega s|mo (leipbžalovstJTi, je ocl dne flo dne hujši. Da sg je pa poostrilo to aeprijGtno stanje, so .zakrivili gospodje v Šoštanjiii sami. Ob uradnjji ulrah, ko bi veiidar morala biti posojilnica odprta, zaklenejo vrata, potem ko so spnstili par ljudij v sobo; drugG pustijo zmrzovati zunaj n.a cesti. Sedaj tirja, pa ne posojilnica, temvec odvetnik jdr. Mayer. da morajo dolžniki, kateri so vefiinoma kniPtje, v 3 dneli vraiti posojilnici ves d!olg (nekateri so dolžni po 500 do 800 K in še več) in šp povrti 1 K 40 v stroškov za tirjatev. medtem ko niso dobili aobGnega opomina. Kje bodo vendar ubogi kmetje scdaj v tem easu nachkrat dobili tolflko d&oarja? Kulanlni' pač niso gospodjp nasproti hudo prizadetim. .,KuJantn,i" s-c bili k večjemu nasproti sedanjemu poslancu Ježovniku, ozir. njegoviin agitatoriGm Volkw. Vošnjaku in drugim, uboglm kmetom pa o vaši ,.kulamtnosti" ni duha ne sluha. Svetujemo vam, da sedaj sklenete, kakor v dobi volitve, kompromis z Nemci, katori. sg vam v obraz smejijo, ko ste tako zelo kulanitni i-n ,,pametni". Mnogo bode pomogla pa ubogim kmetom na novo uBtanovljGna posojilnica v ŠmilMu pri Šoštanju, katera žg vrlo deluje in h kateri se sedaj trumoma zatGkajo kmetje in drugi. Tudi v Ša^Ski dollni se svetli! Mi pozivljamo rodoljube Kmcčke zvgzg, da gredo na roke prizadetim kmetom in jim pomagajo v zvpzi s šmiheljsko in šentil|jsko posojilnico, da poplačajo tirjatve in se jim prihranijo nepotrebni stroSki. s Smartno ob Paki. Umrla je dne 22. t. m. po dolgi in mučni bolczni Josipina Piano., hčerka tukajšnjega postajenačelnika, y cvetju mladosti, v 11. letu. K pogrebu jo je spremljala vsa šolska mladina in veliko drugcga ljudstva. Pevsko društvo ji je zapelo nagrobnico ,,Nad zvczdami." Žalujoči rodbini Pianovi naše globoko sožalje! s Smartno ob Paki. Naša požarna bramba je ijmela dne 26. t. m. občni zbor, pri katerem se je sklenilo, da se naj imenuje tukajšnega barona H. Warsberga' za častnega 61ana. Nekdo pa je sprožil vprašanje, ali se naj da besedilo na diplomi tiskati slovensko ali nemško* Tu se pa osokoli že dobro znani Janez Klančnik po domače Jerec, katerega so že razni slbvenski Casniki iraeli priMko večkrat po njeigovih slovenskih prstih okr,cati, in predlaga, naj se na diplomi tiska nemško besedilo. Ta svoj brihtni predlog je uliemeljeval s tem: ako pridp kakšen gospod barona obiskat, pa ne bo znal diplome preCitati, 6e bo slovenska. Jajce je bilo izleženo in navzoči 6lani so ga razen treh, takoj izvalili, sebi in poZarni brambi v sramoto. Zbpet en dokaz, kakfšni narodnjaki so liberalci. Cudimo se le nekaterim članom, kako morajo proti svojemu prepričanju glasovati za takšno neumnost. O zgoraj orne!nj6nem Jerecu smo mislMi, da se je kaj poboljšal, toda kakor vidimo, bode morala zopet petj Šiba. Zia eventualni popravek pa imamo odgovor že sedaj pripravljen. Konjiski okraj. k Konlice. Izredni užitek smo imeli preteklo nedeljo v Konjicab, kjer je priredilo predavanje Zgodovinsko društvo ter je predaval g. prof. dr. Stegenšek: „0 starih gradovih in grajskem življenju v konjiškem okraju.' Pred navzočiin, v obilacni številu zbranim odličnim občinstvom je g. predavatelj v jasnih bescdah razvil zgodovino starih gradov inl graščin sredujega veka v konjiškem okraju, kakor so bile a. pr.: Konjiški grad, grad TribGnik prl Konjicah, dvorec HGbenstrcit, graščina Golič, zreški grad (FrGudGnberg), grad Jamnik (Holl^Gnstcin), gra'd Lušperg, dvorcc Malahorn, grad Kebelj (Gybel), PoglGd in zbelovski grad, ki so sg nam pokazalc tudi v slikah, fotografijah in tlorisih. Zlasti so bili zanimivi in podučni podatki o grajskem živijGnju v srednjGm vcku ter o razmerah, ki so vladale lned gospodo na graščinah in njih podaniki — kmGti. Ob koncu govora jg žel g. predavatGlj zasluženo živahno pohvalo, in g. dr. Rudoll jp kot zasfopnik CitafcicGl izrekel zalhMajla Zfeodovtoiskemu društvu kakor tudi g. predavattelju z željo, naj bi sp v Konjicah še ve&krat prircdila taka predavanja ter se ista tudi objavila. Zelcti jg, da bi sg tako pomenljivo društvo za zgodovino Sipodnjp,ga Stagerja od ivsakogar po močeh podpiralo. — V. P. k Iz konjiške okolice. Dnc 19. januarja je imela v Konjicak do kniGta ljubGznijpolna Narodna stranka svoj shod. Na shod je vabil ljudi dr. Prus. Predsedoval je shodu dr. Rudolf, zapisnikar je bil koncipijGnt Kolšck, govoril je dr. Boži;6, kandidata Zdolšeka al bilo; no, pač sami doktaifU so komandirali. Kdo jg pa poslušal? Ogorevci menda razun kuliari.ce vsi, potem pa učiteljGv 'je kar mrgolelo, potGm iiGkaj navadnih konjiškili vhiskih bratcev, kateri so najbol^ ploskali in pritrjevali; bilo jc pa tudi par zavlednih kmetov, da so te sladkoustne ptičke bolj natanko spoznali. Potem se pa hvali Narodna stranka, kak velikanski shod je bil, da koliko in koliko ,je: bilo naprednih kmGtov, in da % SpodnjeŠtajerja je že z njirai. 0 ti prekllcana laž, še črcz sto let ne! V Zdolšekovem programu so obetali, da <3g bo on izvoljGn, bomo tedaj še zmiraj takšnc gradovfe za šole zidali, pa da mora k1 temu dežela pomagati. Prosim vas lppo. kje na deSela dobi denar? Ali ne največ od kmetov? Kaj pa poraaga pSpnico iz kašte v kašto prosipavati, zato je ne bo vee. Narodna stranka misli, če bi ona rekla, da je kuhan fižol za sernie dober, da bo potem žp vsak kraet ver.jel. Narodaa stranka pravi, ria kmete duliovniki vodijo. Kdo je pa že vefi krnetov ob grtuiitp spravil, duhovniki ali doktorji, kmet te vprašaj se sam. Ko bi en pravdarski doktor moral po noči iz sladkega spanja v Imdi zimi, v ledenem potu pa po dve uri dalG^ iti na spovpd, bi gotovo 50 gld. računil: kaj pa duhovnik za t.o dobi? Lahko no6, drugega pa niŁ. Dopisnik tGh vrst je prosil dr. Prvisa. naj bi mu dovolil iz svojp gorice vevoricet streljati, pa ni mu dovolil; rekpl je: potem bi zajce streljali. Kaj bi pa bilo, čg bi jih, saj se na mo|em posestvu živijo. Ce mu jp lov predrag, naj ga pa pusti. Tn ravno ta dr. Prus je bil zdaj do kraeitov tako strašansko ljubezniv. Kmetjp, odpirajte oči, 6e imate do sti denarja, tcjdaj le držite z Nsarodno stranko, 6e jih pa nimate, tedaj vam pa naravnost odsvetujem. Kmet iz Konjic. k Po Tolltvah. Par besed i>o volitvali je dobro zapisati tpr si nekatera dejstva zapontnUi. V našem okraju. ki ga iniata ..Domovina" ia ..Nar. List" za najbolj ,,6rnega", so napeli konjiški liberalci vse sile, da bi kaj več glasov dobili za sMojega narodnega (!) kandidata. Dr. Prus fsin rajnega. zalvsedobro vnetega advokata v Konjicah) je agitiral s par pomoeniki, kakor je n. pr. OgorGvčervi Pavel, in par pisačev, ki jih pa- za spdaj še 'ne imenujemo, z vso vnemo za liberalnpga kandidata. Hodil je od hiše do hiše, plačeval v ,,Nar. domu" pijačo, da je kar od mize teklo ter res s tcm pridobil nekaj omahljivcev in I>ar Stajpr5i|aiicpv v Kanjicah, okol,ilci konjiški in v Stranical). da so rnu šli no lim, ,ker je za-trjeval, da je itab Zdolšekova zmajla popolnoma gotova. Nekaj jiii jp zapeljalo k lemu tirdi iiiet^ovo ime, ki ji-li jc spominjalo njegovega blageg.a. očeta, toda ti žp spoznavajo po izidu volitve, da je jabelko paidlo tukaj zgIo daleč 6d drevesa. V kornjiškem trgu je prišlo izmpd 109 volilcev k volitvi 5 za Ter,glava, 29 za ZdolSeka, torej skupaj 34 za oba slovenska kandidata. kar še v Konjicah nismo doživpli. CRstitamo ..N»r. stranki". da si jp znala pridobiti tako nagl^o eclo najhiijSe Stajercijance. ki so vedno šli z Npmci tpr so v drž. zl>or zvesto volili Wratschka. Markelna ali Kressnika. Le tako naprej in kmaln bo trg slovpnski! Cp 1p bodo Stajprcijanci stanovitni, kpr tudi Nemci dajo n volitv.ah radi za pijačo. a glasovp pijaincev iim radi prcpustimo. Najbolijši kmetje v kon;jjiškem okraju pa so volili Ter-ilava: slava jim! Razmerje glasov pri dežeinozborski volitvi dne 23. februarja (T. = Tprglav, Z. = Zdolšek): Okraj Oelje: Sv. Peter v Sav. dol. T. 43, Z. 43. Kalobjei T. 18, Z. 9. St. Jurij ob juž. žel. (trg) T. 11. Z. 17. St. Jurij ob juž. žel. (okolica) T. 103. Z. 49. Draml.jp T. 20. Z. 35. Petrovep T. 24. Z. 40.i Fnankolovo T. 38, Z. 2. Novaoerkev T. 36, Z. 21. Velika Pirešica pri( Galiciji T. 61,. Z, 39. Griže T. 36, Z. 23. Teharje (občina)' T. 25, Z. 4. | ISv. Lovreno pod Prožinom T. 3, Z. 13. Celfie (oko- j lica) T. 72, Z. 36. Sraartin T. 13, Z. 18. (Zalec T. j 13, Z. 28. Sv. Pavel pri Preboldu T. 35, Z. 38. i: Skofja vas T. 20, Z. 31, Mahne 4. Dobrna T. 98, i Z. . ; O&raj Goirnjigrad: Ljubno T. 60, Z. 6. ! Mozirje T. 76, Z. 2. Bočna T. 48, Z. 32. Novaštifta | T. 35, Z. 11. j Okraj Konjice: Zrečfe T. 52, Z. 1. Sv. : Kuaiguada T. 28, Z. L Konjice (trg) T. 5, Z. 29. ; Konjice (okolica,) T. 44, Z. 20. Tepanje T. 33, Z. 4. .! Mirefie T. 51, Z. 1. Bezina T. 15, Z. —. Stranice T. 5, Z. 11. Kebelj T. 39, Z. 6. Kot (žup. Kebelj) ; T. 39, Z.f 6, 3 neveljavni. ! Okraj S m a r j e Smarje (trg) T. 11, Z. 34. Sv. Vid T. 11, Z. 15. Zibika T. 30,- Z.v 4. Sv. Peter v Micdv. selu T. 50, Z. 9. Sv. Štefan T.^IS. Z. 13. Slivnica T. 17, Z. 16. Okraj Vransko: Braslovče T. 57. Z. 58. Št. Jurij ob Taboru T. 84, Z. 32, 1 nev. V/ransko T. 15, Z. 38. Prekopa Ti. 3, Z. 22. Gomilsko T. 7, Z. 37. Polzela T. 51, Z. 28. Prosimo še nadaljnih podatkov iz vseh občin! Skupno štGvilo glasov: Terglav 2676, Zdolšek 1331, razoepljenih 27; tor!ej je dobil kandidat S. K. Z. Terglav 1345 glasov vg6, kakor kandidat liberal- cgv in štajerčijancev Zdolšek. Celjski okraj. c Zahvala. Vsera svojim dragim rojakom, ki so me po moji izvolitvi počastili z bakljado ali s streljanjem in s kresovi, kakor tadi vsem tistim, ki so mi poslali brzojavne ali pisioena čestitke, izrekain tem potom najiskrcnejšo zahvalo ter jim pošiijam rodoljubne pozdrave. Sv. Peter v Sav. dol. dne 26. januarja 1905. Alojzij Terglav, dež. poslanec. c Izjava. Podpisani občinski zastop slovesno protestuje proti lažnjivemu pisarjenjn BNarod. Lista" in ^Domovine", kakor da je naš občan in novoizvoljeni deželni poslanec g. Alojzij Terglav analfabet. da bi toraj ne znal brati in se podpisati. Nasprotno se mora resnici n« Ijubo potrditi, da je on v eeli občini in po znanih krogih jako čislana in spoštovana oseba. Je večletni občinski odbornik in svetovalec, odbornik in načelnik krajnega šolskega sveta. In s svojo vstrajno marljivostjo v šoli in docaa, pridobil si je tudi veliko spretnost v govorn in pisavi. Občina Sv. Peter v Sav. dol., dne 27. januarja. Štefan Mastnak, žnpan. ilatevž Škorjanc, Vin. Ušen. c Celje. Pisanje naših listov ,,S1. Gospodar", ,,Naš Dom" in ,,Slovenec'* v zadnjem volilncm boju je narfedilo tudi med zmernimi liberalci iji prvaki tlober utis. 'Libpralno časopisje jim jp tako \-teplo zmago Zdolšekovo v glave,, da je bilo vse osupnjeno, ko se je izvedclo za dvetretjinsko večino Terglava. Nasprotno pa je naše časopisjG pisaio zmerno in previdno. Posluževfalo sg tudi ni takih nizkih sredstev proti nasprotnemu kandidatu, kakor ,sta to storila ,,Narod" in ,,Domovina." Sedaj po izvršeni bitki se marsikateremu odpirajo oči, in Ktmečka zveza in njcni listi so si pridobili več tihih prijateljev ka-< kor sami slutijo.. Poštenost ¦ traja pač najdalje, in po tej poti hodimo neustrašeno naprGJ. c Celje. Naši liberalni cGljskd dohtarji hodijo z dolgimi nosovi po raGstu. HotGli so imeti ,,m; e r i1 o za prihodnje dcželnozborske volitve", in dne 23. januarja so dobili to ,,m6rilo." Tudi Savinska dolina sg ne da več voditi od študGntov, ki scdGj v uriedništvih aaših liberalnih listov, namčsto na šolskih klopeh! Pri mnogih dosGdanjih pristaših Narodne stranke pa se pojavlja srčna želja, da bi sg dalo kmahi doseči neko skupno; postopanje s kinečko stranko, ,,Narodni List" in ,,Domiovina" sta jim lagala o zmagi, o prcvratu ined Ijudstvom, a 23. januarja so uvideli, da to ni res. In kakor pri tej stvajri, tako ¦ jim menda laižcta lista tudi v drugih zadevah? Nastalo je nczaupanje do lastne stranke. Mi smo propričani, da je ljudem, ki so poštene iu dobro volje, vstop v kmečko stranko vedno odprt. Združimo se. *ki nam je res mar do narodnega blagra! c Celje. Svoboda ccljskih dijakov se jg zopet začela kazati posebno tam, kjer bi je ne bilo treba. Nekaj dni sem je bilo še prGcej rairno, ali sedej pa sg jg zopet začGlo. Ni mogoče omeniti vseh slučajev, ali slovenska javnost naj oprosti, da omienim vsaj dva slučaja, kjer se popolnoma kažejo sadovi celjske ,,svobode." V nedeljo 19. t. m. so. nekateri dijaki, posebno en velik gospod (?!), na najnesramniejši na*5in zasramovali službo božjo — v cerkvi! To se zgodi često. ali zadnj:ič je to bilo taiko. da bi moralo vsakega juda biti sram in strah. Kje ste, pobožni voditelji libGralcev? AM veste^ kako se obnašajo vaši pristaši! ? Srarnota! t)rug šlu5aj se je zgodil v šoli, gimnaziji, ko je en tak veliki gospod katoliške dijake, posebno enega, zasmehoval. Slovcnski dijaki naj se torej v šoli prepirajo, daj se njihovi nemški tovariši rogajo! In res, ko bi ne bil ncmški ufiitelj prisotcn, bi se bila ,,svoboda" tudi st&pla! Torej nemški učitelji morajo slovenske dijake miriti, ki se prepirajo med seboj! Ti naprefdnjaki psujejo naše dijake z psovkami: ,,PIaIenksioht! itd. Napredno! — Olikano! — Svobodno! — Ali še bode dolgo tako? c Snvinska dolina. ..Domovin.a" jp pororala. da so na ZdolSekovem shodu y Žalcu v navzočnosti g. državnega poslanca Roblpka Iieteli pfui-klpci n,ai dr. Povaleja, visoko izobraženpga .spspoHa inj fi'nanfin,ega nadkomisarja v Mariboru, edinega Slovenca v tej službi. Žalostno! In g\. Roblek n[L 6util potrpbe, da bi zavrnil te nerazsodneže, ki psova moža, kateri je doscdai vedno zvesto ivolil v okrajni zastop celjski. Lep zastopnik slovenskega naroda, o Savinska dollna. Zakaj je liberalna stranka propala, tako se sedaj izprašujejo liberaloi med seboj, Vsakdo Čuti, da je najvefi kriva na izgubljeni bitki strast liberalnega ufiiteljstva. Solsko obiskovanjcf hoče razširiti do' 16. leta, izraža želje šg po večjih šolskih paiafiah, vsak duhovnik mu j« M$ar'\ ki iig sme v&č v šolo, in kdor no6e svojjega duhovnika sovražiti, je ..iarški podrepnik,'* Naše Ijudstvo pa se je kinalu nasitilo takih zmerjanj in se je obrnilo do Kmečke zveze; kjer je dolo in ne samo zabavljanje. Liberalno učiteljstvo vidisamo S6be, visoke pla&s in krasne šolske palače, skrb in ozir na kmeta pa ostaae na strani. In to liberalno uCiteljstvo jg najbolj agitiralo za Zflolšeka. Za to je moral propasti! e Zalec. Kakor strela z jasnGga neba je udaril klic mcd libGralne vrstG: Robleknajod-' 1 o ž i mandat! Ljudstvo mu je dne 23. t. m. izreklo nezaupnico! Da, ljudstvo z Roblekom ni vgč zadovoljno! Ko je kandidiral, je zatrijGval, daj ni kaiididat ae Narodne stranke in nG KmGčkG zvezc, Zaradi tegai so ga mnogi volili. Komaj pa je bil izvoljen, sraatra se kot poslanec Narodne stranke in hodi okoli in agitira za njo. PoStenita, znai6a|[nira Savinčanom pa to ne dopada. Njegovi agitatorji so deflali tudi velikanske obljube glcde hmelja in lagali proli' dr. Korošcu. Ljudstvo je uvidelo, da so ga agitaiorji ogoljufali. Noben kmct pa Roblcku ne bo odpustil, da je glasoval za odprtjG m6,j. In če se odprejo res vslod tega srbske raejG, potemi bo ljudsfca nevolja še mnogo vecja, in potGm ne bo hišp v Savinski dolini. kjer bi se ne klicalo: ¦ RoblGjc naj odloži mandat! e V Šmartnu v Rožni dolini r}& šola zaprta, ker je nastafa med otroki nalczljiva bolezen špičke. c Zg. Ponlkva. IKako surova -je Narodna stranka in nje pristaši,, pokazalo sg jc na dain volitvg tudi pri nas. Ve6 kmetov poštenega obnašanja, ki so storili svojo dolžnost tcr volild\ kandidata) Kmečke zveze, g. iTerglava, je bilo ,od pristašev Nia.rodr.ip strsrnke grdo, opsovanih. Ne pospbno ol&ano se je obimšal onv človek, 'ki je bil n,a shotiu Narodnp strankc za predsedaika ter tudi izjavil, 'da, bodemo -vsi Zdolšeka volili. Sicpr sg poniaša kot izobražen žlovfik, a na dan volitve je pokazal,«da njegova izobra-zba bolj naizaduje kakor napredjuje. Pa vedite, gospodje, da se mi gornjeponkovški kmetje ne pustirao komandirati od par liberalnj.li1 privržencev Nar. strnnke, kajti spoznali smo. kakšno tiobroto frtam ona ¦)Seli. * Pošten kmet. c Zg. Ponikva. Kar piše Domovinin dopisnik v St. 7 o shodu liberaloev dae 19. t. m. je do polovice zlagano. Sliodu je predsedoval Janez Werdev, govorila sta pa nrednik Spindler in Pikl iz Žaica. Oba sta si na vsg kriplje prizadevala, pridobiti vsaj npka.i kmetov. Pa vse zastonj! Udrihala sta po stari liberalni .navadi po ,,Slov. Gospodarju", Kmeeki Zvezi in dr. KoroScu. In s tem sta se inoeno zamerila vsem treziiim ljudem. Poslušali so sicer mirno, toda predobro poznajo liberalce, da bi jim verjcli. Koliko jim J8 verjeti, pokazal je dopis v Domovini. PiŠejo, da so štneli 80 volilcev na shodu in da so bili vsi za Zdol•Seka. Laž! Komaa 30 volilcev je bilo in od tph še polovica ai vzdignila rokpL Pa5 pa je vgč nevolilcev" vzdignilo roke. Prihodnjič še bodcmo manj verjeli liberalcem! c Polzela. Siccr imamo letos milo in prijetno Kimo, našG liberalce pa ]e< presenetil dne 23. t. ra. hud mraz, kateri se zove tudi poraz. Nič ni; pomagalo izjvanrcdno dolovan|je, ki so gas razvijali tukajšnji petGlinftki, Zdolšekovi priganjači, nGkatcri šg s'icer ralGkozobi fantalini. Zapomniii si bodemo zlasti enega, kateri so po naprcdnjaški z Igvo prekriža, pa ¦o mu to, kar kmet govori, ,,prazne Cenče". Upamo, da Narodna stranka ne prezrc n6ven,ljiviih zaslug, katero si jg prrdobil njih čGtovodja Cizl. Pred vsem bi mu privoščili nove Č6vlji6kfe, ker si jo stare pri agitaciji raztrgal, in pa diplomo za niabijanjG ZdolSckovih lcpakov; to bi bilo zadoščGnjG, kajti nelivaležno je, če se gorečGmu agitatorju pokiaže, kje je zidar luknjo pustil, ali 6e ga žena z burkljami požene. Pa tudi naša stranka rau izrcče priznanje, ker nam je t svoji navdušGnosti spravil (več mož na volišče. kjer pa so z nami volili. • Ko j'e na Zdolšekovem shodu kot slavnostini govornik mMil prazno slarao in udrihal po ,,6rnih", po Kmečkl, zvezi in, svojem ljubljervcu ,,Slov. Gosp.", jg potGm več volilc6(v se izreklo: ,,Ta ClovGk m6 nikdar rne prirlobi 'na svojo stran. ne prestopim več praga prodajalne, kjGr je on ,,komij<1. Cizlov g,ovor, katerega sta pobožno poslu8aLa ZdolšGk in, RoblGk, je tuldi tako vplival na gosp. Ci/npermana, da so jo odloftnp postavil v našG vrste vkljub silnemu navalu na njegtov (volilni listek, poaebno od strani visokega tt. Farčraika! Zanimivo je. da se je( ta kot bivši prijajtGlfi Ter^lavove vvnske gorice sramoval stati na odru poleg katndidata. kmeta Terglava. Scveda sg mora on gtvoje stranko okleniti. v kateri so po njegovem mnenjiv vGr.npjfii kristjaiii hi bO|ljši Sloven/oi, kakor ,pa/ v; KanGčki zvpzi!|! Se več, po njegovem mneiniu; imamo sp zahvaliti Nar. sfranki, vlcatera nam jo bajp obraaila najvfifije narodne svetinJG — katpre so to, 'to So ni doloftenp! Doka!taxnti bi se dalo to iz najnovejSe zgodovinp, iz Spindlerjevega evangjelija ..Nar. Lista" in ..Domovinc". Mi smo sicer prGpričani o teii velikili rosnioah iK Zdoleekovega shoda, kjer je dr. Božif iia^-dugeno fllavil HUsa, kTivovsrca, ' kajeri jo merijtfa pa>tron V*iK)dnc stranke. Ker pa na, tem shodn nismo nifi slišali, kakšno stališče zavzema : Zdolšek napram veri im nanOdnosti, zato smo sklenili,, ohraniti ga za poznejše 6ase. Korajžaega se je skazal ,,dični" Roblek, ki je ,v dve itri pol miaute trajaiočem govoru imenoval voditel(je Kmečk-e zveze pustolovce, za to pa mji kot kolegu Ježovnikovenm aismo hotteli ^erjetl, da bi Zdolšek odvagal deset Terglavov, in smo torej dali temu 51 glasov, ZdolšGku pa le 38. Ne smem.pozabiti, vpin sporočiti, da so tukajšmji odli&ni vodje Nar. stranke ohhajali pogTeb ponesrečenega kandidata ;v nemčurski gostilai Jelenovi, kjer so reSevali aarodfiiG svethije;( mi pa smo častitali aiašemu poslancu, Alojziju Terglavu, katerega bi Nar, stranka iia rokah nosila, ako bi se njim prijdružil. Tudi streljali smo rloli proti Žalicu, kjer jim je neki posGbno dopadlo, tako da so kihali, kakori tudi naš Cizl in DobrtGški CvenkJ)! Zdolšck pa jg odgovarjal: Bog pomagaj! adijo Narodna strainka! c Višnjaves pri Vojriiku. Naš razžupan se drži županskega stola kakor ,,cek pasje kože." Se do SGdaj ni predložil volilnib. zapisnikov okrajnemu glavarstvu. Bode trcba podregati. DcžGlnozborske volitve se iG malo volilcev udeležilo, samo 13 štajGrfiijancev in 6 naših. Drugi so izostaJi, češ, k Lipužu ne gremo. Ogromni poraz naprednili liberalcev ga močno boli. Toda še bolj ga srdi, da je ncdeljo pred volitvijo svoj nos v NovocGrkev ncsel, on j)a študent Prekoršek, ia si ga požgal. Zeleni lepaki so vabili k ,,QMospihlarci" na shod ob 8. uri posiušat štajerčijanoa 'Zdolšeka, pa ga ni bilo od nikoder. Ob 9. uri sg pripelje ves zmrznen ponikviški Student, ki bodo Abrahama poprej videl, kakor p*1, doktorat. Toda volilcev ni bilo blizu, vsaj veljavnih nifi. Sedaj prihiti župan Pinter na pomo<3 in predseduje shodu med pozno službo božjo, kar so mu občani po pravici zelo zamGiili. Ponesrefieni shod in njegovG poslcdice so skušali z lcpaki popraviti, katere so po no5i nabijali. Ufiitelj Zupauek mlajši je lcstvico nosil, učiteljica pa pop. Toda vsg prizadevanje bilo J8 zastonj. Novocerkev je dala libGralcGm samo 21, kandidatu Kmcčke zveze pa 36 glasov, in tako laaski madež zbrisala. o Sv. Peter T Saf. dolini. Ko je bil naš sosed Alojzij Terglav tako sijajno izvoljen za dežekiega poslanca, so po naši doiini goreli kresi, pokali topiči in ?si somišljeniki njegovi m ee veselili zmage katolškega slovenskega uioža — domačina. Kaj pa so storili neprijazni nasprotniki? Vkradli so mu matico iz vozove osi, tako da je potem pod poslancem, ki se je peljal iz Št. Petra domov, voz sknpaj padel; vkradli so siovensko zastavo, ki je pred poslančevo hišo n» maju plapolala (zločinec ,]'e So pri tatvini svoj klobnk na smreki pezabil), vkradli so inu slavolok. z napisom, ki so ga soMedi poslanca napravili. Prit-ta^i kmcčke zver.d niso nič takega g. Roblekn ob času njegovo izvolitvo storili. c Vransko. Tukaj je umrla baronica Fani Wittenbach. c Sv. Jurlj ob Taboru. V SGatjiiriu se je lani začela nGvihta na do takrat miraem politiSnGm obzorju, a v St. Juriju! začclo sg }g tudi a|a5prei jasniti. Podpredsednik K. Z., g. Mlaker je knel tukaj dae 24. nov. pret. 1. dobro obiskan sbod, ki se \q popolnoma mirno vršil. Prvič se jo nemotGiio vršil sliod K. Z. v tGm delu SavinskG doline, odkar jg bil g. Roblek od ,,nGodvisnih" proglašen kaiidMatom. 0 znamenitem shodu dnG 5. jan. t. 1., na katercin sg ]6 bil dr. Kukovec postavii pred sodnji stol zavednih kraetov in bil obsoJGn, jg pa itak zaaao. Takrat je kmet A. Ranfiigaj zaklical dr. Kukovcif: .,G. doktor, dne 23. jan. pridc dan plačila, da povrnemo Nar. stranki oijene surovosti na praznik sv. Jožefa v Celju!" In res, prišGl je dan, plačijla, 84 glasov za kaaUMata K. Z., sa»mo 32 za onega-Narodne stranke. Od Vramske do Celja težko, da bi se bila katera občina tako skazala kakor zavedni St, Jur ob Taboru. Te gtevilke povejo dovolj jasno, kak jg bil uspeh dr. Kukovčcvega nastopa pri nas, te številke povejo. koliko je verjeti Nar. Listu, ki je pisal o oieki zmagi dr. Kukovca aa našem shodu. Cp bo g. doktor povsorl tako zmagal kakor je pri nas, potem bo Nar. stranke kmaki koncc vsled samilr zmag njenih generalov; Sc nekaj. Velikanski* jo razloček med prifetafif K. Z. in Narodne stranke. K prvi spadajo mimi, dostojr.i možjp. ki pustijo tudi nasprotnikc gpvoriti in niti na nm ne pride nikomur \4oga izzivati, imsprotniki so čisto drugačni. Lani so kričali. strpljfili. tlilili ini šg več tednov po volitvnh nn vsp; mogofie na^ine izzivali prista^G K. Z. Letos bi' sp lahko bilo tiasprotnikom vse povrnilo. a mi pristaši K. Z. -jioftemo lansko izzivanjo pozabiti, rai hofcemo biti dostojna tudi nasproti svojim politifinim nasprotnikom. v, Gornjigrad. Pri aas se je ustaftiovila Kmptska hranilnica ia posojilnica za občinp Gornjlgrad, Novaštifta ia BoČna. V odbor so izvoljeni najuglednejši možjp, ka-teri jam^iio, da bo posojilnica Ippn uspevala in postala pravi ljndski z*uod, ki bo liudpm nudil ce.n kredit in ugodiro pri,likn za varf-;-vpnjp. Ustanovitev posojilnice so povzroftili liberalci, ki sedaj divjajo v ,,Narodu", ,,Domovinij" in ,,Nar. Listu" proti novi posojrnici, s tem. da so odurno nastippali proti strankam, .jih zniPrjali., nipsto da bi upoStPvali dejstvo. da ljndstvo vzdržnje pnsojilnilco, ne pa par liberaJcev v trgji. Stara posojfilni(;;v se pa-^ v da»našnjcm (^asn np morft imenovati. ,sU>Venska goapodarska postojanka. ker v dolgi dobi svojejpa, nbstanka ni storila za gosporlarski napredok nifpsar, pai? pa> nškodovala kraetP s tem. d!a jim je podpljevala 'rtosti dražji krpdit kakor drugi zavodi. MisliSmo, da žQ dejstvo, da zaihteva sedaj ta stara posojilrvica 6!4% obrestii za posojila. ko je splošno obrestoa. mera na Sp. "-Hajerskem 5%%, govorii dovolj jasno, da je nujno potrobina prava kinečka hranilnica iTi posojilnica. c St. Peter na MedTedovem selu. Izid glasovanja ob volitvah je silno razvesetil celo žapnijo. Od 100 upravičenih volilcev je prišlo na volišče 60 mož, Terglav je dobil 50 glasov, Zd lšek pa 9 glasov, eden volilec je zmotno zapisal na glasovnico Alojzij Roblek mesto Al-jzij Terglav. Medvedovo selo je torej v taboru S. K. Z. Živi-j krasni napredek! — Na-'a nHraaiin;ca in ptsojilnica" je začela delovati dne 22. jan. Uraduje vsak petck cd 2.—4. aro pop. v žapnišča. Hranilne vlogo obrestoje s 4 /j"/,,, od posojil tirj* b*/,"/0- Dclež znaša 2 K, najmanjša vloga, ki se uprejiue, je 1 K. Vpeljala bo tadi domače hrani nioe. Prvi uradni dan je v ooilnciu šievila zbranim uaaieu in pomen covega denamega, zav-jda kaj Ispo pojasnil g. Vladimir Pašenjak.. Naši aajboljši uiožje so v načelstvu in v cadzorstvu, zauimanje za Hranilnico in posojilnico je piav veliko, zato je upati, da sc bo kaj lepo razvijala. Psterčani, okloDite se jo! Svoji k svojim! c Sv. Peter na Medvedovem; sGlm Pri našem izobražGvalnem društvu sg jg 6t januarja usftanovila mladeniiška zveza, ki štcje 23 udov. Pri poufinem SGstanku sg jg razložil opravilnik za mladeaiško zvefco in sg je izvolilo voditeljstvo. Eden, mliadGničev ja dGklamovaj pescn ,,Rodnemu jcziku." Mladeniška zveza bo imela vsak mesec poučcn shod. Krščanskosocialaega poučaGga tečaja ,v Celju sg jg udelGžilo 9 mladeničGv in 1 mož. Vsi so sg povrnili polni navdušGnja za izobrazbo in za narodno-gospodarsko delo. c Dol pri Hrastnikn. Dne 20. t. m. je bil žapanom dolske občin-r! izvoljen obče spoštovani posestnik in trgovec g. Franc Majcen. c K. g. izobr. društvo v Loki-Zidanimost ima svoj redoi občni zbor due 9. svečana, po večernicah v prostorih g. Fran Račck, po obi čajnem sporedu. Vabijo se vsi člani in somišljeniki. Brežiški okraj. Dobjo pri Planlnl. Hranilnica in posojilnica, ustanovljcna za župnije Dobje in Kalobjo, dGluje od 13. oktobra 1907, jc imcla do 31. tiGcembra 1907 17.143 K 71 v sprejemkov in 13.724 K 99 v izdatkov. Toroj znaša dGnarni promGt v tem kratjcem 6asu 30.868 K ^70 v. Hranilnica jg v zvezi z ,,Zadružno zvgzo v Ljubljani" in dGlujG samo z domačim denarjem. HranilnG vloge obrestujG po 454% od sto, posojila se dajejo po 5/: od sto. Uradne ur6> ima hranilnir ca ob nedeljah in praznikih po shižbi božji dopoldne in popoldnG. Iz drugih slovanskih dežel. ,t S. K. S. Z. za Koroško je imela d dobino iz Dunaja uatančaoje por>'čilo o ^lojevcm go\Oru. Toda žc kar au o dants povv.eli po drugih lisiib, jc jssno, da dr. Ploj no bo ddal vladi težiiv- pn narodui rspra-.i". Tudi Nviuct bodo zadovoljni t> Plojeviini predlogi. Starim naročDikom r,Našega Doma" nuznanjamo, dn rNaš Dom" ni lov list iu da su toaj ns more pojiljati bamo na ogled. Kd^r ga želi, naj »a dopisnici Bazoani, d;i ga je prej dobival io koJ prilogo ^Siov. Go-spodarja;" in zdaj se vpiše za novega naročnika za nNaš Dom". Položnica se priloži ^sakeina noveiiiu uaročuiku. Naročila ao uaslavljajo iia: Upravništvo nNašega Doma". Žiče. V nedeljo, dne 2. svečana ob trch popoldan bo imel v šoli g. Goričan kmetijsko predavanjr, h katpremu se posebno kinete vabi. V ianuarju spomlad imamo letos, že prav prijetni so bili claevi pretečeuega tecbm; sedaj je južno« Ljudje se že zdaj boje slalbega leta^