^/AND
s-yuAUce"*
NO. 146
Ameriška Domovina
^	r-HJ w	e^b	^i r'	f !i imWwamMMMmawiBwamgiM!M&
^pZS
’ 4: y	SPIRIT
FORW • //^ AJAG€ ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 3, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Letalske družbe se ne bore proti ugrabitvam
B. O. Davis, ki je od lani odgovoren za varnost letal pred ugrabitelji, je izjavil, da letalske družbe v tem pogledu ne vrše svojih dolžnosti.
WASHINGTON, D.C. — Lt. gen. Benjamin O. Davis Jr., ki mu je lani septembra izročil predsednik Nixon skrb za preprečevanje ugrabljanja potniških letal, ni zadovoljen z delom letalskih družb na tem področju. Trdi, da te niso pripravljene kupiti potrebnih naprav in najeti ljudi, ki bi jih upravljali.
Če bi letalske družbe storile svojo dolžnost, bi bilo mogoče dober del letalskih stražnikov odpustiti, tako pa bo treba njihovo število povečati od sedanjih 1200 na 1500. Ti so bili izbrani in izvežbani za “začasno” sliiabo na letalih, da bi s silo u-krotili poskuse ugrabitve letal. Sedaj vse kaže, da bodo iz “začasnih” postali stalni.
Za tekoče proračunsko leto je zvezna vlada namenila za to službo 37.7 milijonov. Pri tem je bilo letos doslej izvedenih 17 Ugrabitev v primeri s 14 lani v istem času, z 39 leta 1969 in z 18 v letu 1968.
Letalske družbe prepeljejo letno okoli 178 milijonov potnikov, je dejal upokojeni general Davis, pa izvajajo predpise Zvezne letalske administracije o varnosti pred ugrabljenji le delno, zato je uspeh tako pičel. Del odgovornosti za to pada tudi na upravnike letališč, ki pre-’ malo gledajo na to, kdo vse ima dostop do vzletnih steza in do letal.
Novi grobovi
William F. Bitlenc
Umrl je William F. Bittenc z 862 E. 147 St., mož Stelle, roj. Woitiw, oče Marlene Veneš, Sharon Thompson, Nancy Hall in Roseanne, 7-krat stari oce, brat Franka Bittenc, Mary Go-riup, Sally Smith, Johna Bitten-:e, Faye Morro, Jay Lenasse in Raymonda Bittence. Pokojnik je bil član ADZ št. 9. Pogreb bo iz Mullally pogrebnega zavoda na 365 E. 155 St. v četrtek ob 10.45, v cerkev sv. Jožefa v Collin-wocdu ob 11., nato na pokopališče.
Največje letalske nesreče kriva zanikrnost
TOKIO, Jap. — Največje letalske nesreče, ki se je zgodila pretekli petek na Japonskem, ko je vojaško jet letalo zadelo v potniško letalo, je po dognanjih preiskave bila kriva zanikrnost in nepazljivost vojaškega pilota. Tega so prijeli, zaradi nesreče pa sta odstopila tudi gen. Ma-suhara, načelnik japonske narodne obrambe, in gen. Y. Ueda, poveljnik j a p o n skih letalskih sil.
Federalni proračuni bodo rastli!
WASHINGTON, D.C. — Federalna uprava se ne briga samo za letošnji proračun, ki naj bi znašal $235 bilijonov. Misli tudi na federalni proračun, ki ho stopil v veljavo v juliju 1972. Ta naj bi znašal že $251 bilijonov. Seveda so to le cenitve. Skušnja nas uči, da so bile vse te cenitve zadnja leta veliko prenizke, ker je draginja gnala federalne izdatke zmeraj boli navzgor. Ne moremo se torej tolažiti, da bodo izdatki za 1. 1972-1973 znašali res samo $251 bilijonov!
Izdatkov bo torej več, s čem bodo pa kriti? Federacija ne predvideva namreč nobenih novih davkov; upa, da bo gospodarske krize konec in da bo gospodarski zagon dal večje dohodke, kot so predvideni v proračunu. To upanje je sicer lepo, toda dosedaj se tako pričakovanja niso uresničila.
Tudi Amerika preide na decimalni sistem
Izdelani so načrti za prehod od sedanjega zastarelega sistema mer v decimalnega, ki je v rabi po vsem svetu O času prehoda bo odloči? Kongres.
WASHINGTON, D.C. — Načelno je bilo to odločeno že pred par leti. Takrat je namreč dobil federalni Narodni urad za standarde nalogo, da študira to vprašanje, ki je mimogrede povedano takrat pretresalo tudi Anglijo, ki je običajno še bolj starokopitna kot Amerika. Pa se je tudi Anglija odločila za decimalni sistem. Pokazalo se je pri tem, da je angleška javnost precenjevala težave in stroške prehoda. Prehod se je vršil tiho in mirno; razen običajnega zabavljanja ni bilo drugih pritožb.
Federalni Narodni urad za standarde je študiral to vprašanje dobrih 30 mesecev in porabil v na namen okoli $2.5 milijona. Največ dela so mu dala pozvedovanja pri interesentih. Pokazalo se je pri tem isto kot v Angliji: večina vprašanih je bila za decimalni sistem. Čim večja je bila organizacija ali podjetje, tem bolj je bila poudarjena potreba po decimalnem sistemu.
Ocene, kcliko nas bo prehod veljal, so seveda šle daleč narazen. Nekateri so stroške cenili le na par bilijonov, drugi pa zopet kar na $100 bilijonov in še več. Kaj pa s koristmi? Žani-, mivi so bili odgovori zastopni-
Iz tega bi sledilo, da nas v pri- ^ov zunanje trgovine, trdili
IdKižeiii iiaradi Mo pemagall Faklsla^si
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Se 24. maja se je obrnil pakistanski diktator Yahya Kan na Združene narode, naj mu pripo-ročijo, kaj naj Pakistan naredi v vzhodnem delu dežele. Združeni narodi so izdelali načrt, Pakistan ga je pa sedaj odobril, menda na posredovanje in močen pritisk ZDA.
ZN bodo osnovali posebno a-gencijo, ki naj organizira gospodarsko pomoč in obnovo, predvsem pa skuša preprečiti lakoto. Organizacija bo precej podobna zrtani povojni UNRRA. Ker ZN nimajo denarja za organizacijo, bo naša dežela dala prvi milijon dolarjev, da ZN krijejo ustanovne stroške m potne izdatke za 156 civilnih strokovnjakov, ki naj ustvarijo na Bengalskem sistem podpiranja in obnove. Tako se je sporazumel generalni tajnik ZN Tant z Yahijo.
Med tem, ko bo podlaga za pomoč in obnovo dovršena, bodo ZN morali dobiti dodatna sredstva za, izvajanje dogovorjenih programov. ZN upajo, da se bo podporne akcije udeležil velik del članic ZN. Na čelu akcije je Tant postavil dva diplomata iz muslimanskih dežel: Iraka in Egipta. Yahya namreč ne zaupa drugim veram.
Mednarodna banka je zadnja leta posodila Pakistanu okoli $400 milijonov, polovico tega zneska je dala naša dežela.
Evropska gospodarska skupnost — simpatična kitajskim tovarišem
APGLL0 15 KROŽI OKOLI LIM S TRIM! ASTRONAVTI
Včeraj popoldne ob 1.11 se je Falcon dvignil z Lunine površine in naglo zakrožil okoli Lune. Dve uri kasneje se je povezal z matično ladjo in astronavta Scott in Irwin sta se vrnila k Wordenu, ki je v času njunega bivanja in dela na Luni krožil v matični ladji okoli Lune. Vsi trije astronavti bedo krožili okoli Lime do jutri ob 5.18 popoldne, ko bodo krenili nazaj proti Zemlji.
HOUSTON, Tex. — Glavni in dvigu z Lune ob 1.11 popoldne najtveganejši del odprave Apol- sta se astronavta v Falconu io 15 na Luno je končan. Astro-| združila ob 3.10 z matično ladjo navta Scott in Irwin sta po kon-[Endeavour, kjer ju je Worden čanem delu na Luni pognala ra-[pozdravil z “Dobrodošla doma!' keto v Falconu in se dvignila'Najtežji in najtveganejši del po-včeraj popoldne ob 1.11 z Luni-Teta na' Luno je bil končan, ne površine ter odnesla s seboj | Scott in. Irwin sta skrbno pre-230 funtov lunskega kamenja,! nesla vse iz Falcona v matično ki bo pomagalo znanstvenikom ladjo. Med tem je prišlo do ma-
hodnjih par letih ne čaka nič dobrega.
Predsednik Burme gre na obisk v Peiping
RANGUM, Burma. — Predsednik republike Ne Win bo ta ^nesec odšel na uradni obisk na Kitajsko. Med Burmo in Kitajsko so bili odnosi v zadnjih letih precej zategnjeni, ker rdeča Kitajska podpira komunistično osvobodilno vojno” v vzhodnem delu Burme.
Ne Win bo pemara skušal doseči s Peipingom sporazum o končanju te podpore. Ali bo v tem uspel, je seveda drugo vPrašanje.
Prispevajte
V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno z možnostjo neviht. Naj višja temperatura okoli SO.
Saigonska vlada začela loviti terenske vodnike
SAIGON, J. Viet. — Vlada Van Thieua je sklenila, da bo začela loviti vodilne terence po vsem Južnem Vietnamu. Kdor ujame in izroči takega rdečega agenta oblastem, bo dobil nagrado okoli $11,000.
Očitno je ta akcija organizirana, da bi otežila rdečo propagando za kongresne in predsedniške volitve. Nerazumljivo je le, da je režim začel to akcijo šele sedaj, ko je dežela tik pred volitvami.
namreč, da bomo v zunanji trgovini imeli korist, ki gre v bilijone, kajti sedaj se velikokrat dogaja, da marsikdo ne kupi našega blaga, ker mu je tuj naš računski sistem. To bo prišlo do veljave posebno sedaj, ko je Anglija že prešla na decimalni sistem.
Tako je Amerika, ki velja za vodnico svobodnega mednarod7 nega gospodarstva, ostala edina država, ki rabi računski sistem, ki so se od njega poslovile vse velike države že davno.
dognati preteklost Lune in vsega sončnega sistema. Vse je potekalo v redu in po načrtu, nastopila je mala težava le, ko so dognali, da uhaja kisik nekje, kjer sta bili matična in lunska ladja združeni. Ko so to popravili, so podaljšali povezavo obeh vesoljskih vozil za dve uri, nato pa lunsko ladjo Falcon odločili od matične ladje in jo pognali proti Luni.
Včeraj zjutraj sta astronavta Scott in Irwin zapustila Falcon eno uro kasneje, kot je bilo predvideno, in se podala na zadnje potovanje po Luni v lun-skem električnem avtu Rover I. Napravila sta v njem 6.4 milje dolgo pot in ostala izven Falcona 4 ure, 50 minut, več kot eno uro manj, kot je bilo predvideno. Vzrok temu so bile težave v nedeljo: polita voda, zlomlje-
— Na ozemlju ZDA niso od-
PEIPING, Kit. — Uradni ti- na antena in mehurčki v Irwi-skovni urad kitajske vlade je novem vodnem hladilnem siste-
pohvalil Evropsko gospodarsko skupnost, ker se je osvobodila sovjetskega in ameriškega imperializma in ga ovira v njegovem gospodarskem pohlepu.
Sicer smo vse to že davno vedeli, toda vendarle je značilno, da kitajski tisk ravno sedaj poudarja prijateljstvo do EGS, ko se Nixon pripravlja,, da gre b Peiping na prijateljski obisk.
-------o-------
Najvišja temperatura
lega puščanja kisika, kar pa so kmalu popravili. Povezava Falcona z Endeavour jem je bila nato podaljšana za dve uri. Ko je bilo vse opravljeno, so Falcon ločili od matične ladje in ga pognali proti Luni, kamor je treščil ob 11.40 ponoči.
Vsi trije astronavti so šli nato počivat. Danes imajo manj o-pravka, zato tudi ne bo nobenih daljših neposrednih oddaj z njihovega potovanja. Fotografirali bodo Lunino površino za izdelavo popolnejših “lunovidov”. Proti Zemlji bodo krenili jutri popoldne in bodo v soboto popoldne pristali na Pacifiku.
BARSTON, Kali. — V Dolini
krili nobenega tako obsežnega smrti v Kaliforniji so neuradno
ležišča kositra, da bi še ga splačalo izkoriščati.
mu astronavtove obleke.
■Scott in Irwin sta se peljala na rob Hadley Rille kanjona in pri tem dognala, da je stena kanjona sestavljena iz vrste plasti, ki leže druga nad drugo. To je spremenilo dosedanjo teorijo o nastanku Lunine površine. Doslej so sodili, da naj bi en sam strahovit izbruh lave pokril vso površino, zdaj je očitno, da je bila cela vrsta izbruhov, ki so sledili drug drugemu. Astronavta Scott in Irwin sta vzela s seboj z Lune 230 funtov lunskega kamenja, ki bo geologom nudilo
zabeležili že 136 stopinj F. vro-; obilo dela. čine.’	Po srečnem
in brezhibnem
Arabska domišljija živi od samih fronf
BEIRUT, Lib. Arabska domišljija je dosegla svoj cilj. V svoji politiki ima že toliko vidnih in prikritih front, da jih niti domači opazovalci ne morejo vseh uganiti, kaj šele prešteti. Radi pregleda bi radi omenili le važne.
Najvažnejša fronta je naravno med Izraelom in arabskimi sovražniki. Ta fronta sedaj počiva, ker ne želita ne Amerika ne Sovjetska zveza, da bi prešla na vojne operacije, ki bi lahko ogrožale mednarodni mir. Dogodki v arabskem svetu se razvijajo v prid želji obeh velesil, Amerike in Sovjetije. Tudi Sovjetska zveza nima trenutno prav nobenega interesa, da bi se boji med Izraelom in Egiptom obnovili, saj sama več ne ve, kdo je v arabskem svetu njen resničen prijatelj in kdo samo političen špekulant. Sovjetija je torej prišla v ne-zaviden položaj, da kolikor toliko dobro nožna v arabskem svetu svoje sovražnike in nasprotnike, ne more se pa zanesti na svoje prijatelje in
zaveznike, kajti ti so zopet povezani s sovjetskimi sovražniki in nasprotniki.
Egiptovsko-izraelska fronta torej počiva, kar ima pa vsaj to dobro stran, da se A-merika lahko posveti trnjevi nalogi, da ustvari tako politično stanje, da bo mogoče resno govoriti o obnovi prometa po Sueškem prekopu.
Druga važna fronta je fronta med arabskimi gverilci in arabskimi državami. Ta je zadnje čase postala zelo za-meglena. Skupna in vrhovna gverilska organizacija je dejansko razpadla, v stanju razpadanja so pa tudi posamezne gverilske organizacije. Politični arabski krogi so jih siti, ker vse preveč govorijo, kako bi arabske narode osvobodili posameznih sedanjih režimov, ne pa premagali izraelsko armado. Gverilci najbolj rogovilijo proti Jordaniji, pa jih je jordanijskr kralj Husein skoraj ukrotil, kar mu mnogi konservativni arabski politiki
danijski kralj, vedo dobro, da bi kmalu prišli sami na vrsto. Gverilci imajo še mogočne zaveznike, na primer v Libiji. Število teh varuhov se je na zadnji arabski vrhuški v Tripoliju v Libiji skrčilo na Libijo, Egipt, Sirijo, oba Jeme-na in gverilskega vodnika A-rafata. Večina arabskih državnih poglavarjev je bila odsotna. Vrhuška je sicer sklenila resolucijo proti jordanij-skemu kralju Huseinu, toda kralja radi te resolucije ne bo glava bolela. Gverilce je torej treba vsaj začasno odpisati kot vojaško in politično silo.
Nepričakovano se je pojavila nova fronta med Sudanom in Sovjetsko .zvezo. Fronta je zaenkrat omejena na politično področje in se izživlja v tiskovnih bitkah med Moskvo in Kartumom. Kdo v a-rabskem svetu je na kateri strani, je še težko reči. Zaenkrat je s Sudanom odkrito potegnila Libija, simpatije pa uživa politika sudanskega
ne zamerijo. Ako bi padci jor- diktatorja Numeirija pri ne-
pričakovano velikem številu arabskih politikov. To je verjetno najhujše razočaranje v Moskvi. Saj še celo najbolj znani prijatelji sovjetske politike skušajo kazati prijazno lice sudanskemu stališču. Stališče je vsaj zaenkrat kar dobro utemeljeno. Se opira na sovjetsko vmešavanje v notranje sudanske zadeve v najbolj občutljivi točki: organizaciji zarot in uporov proti zakonitemu režimu. Kdo more sedaj jamčiti katerikoli a-rabski državi, da ne bi Moskva poskušala po svojih satelitih in .zaveznikih prekucniti nasilno vsako arabsko vlado, ki ne pleše, kot piskajo v Moskvi.
Razvoj sovjetsko-sudanske krize se ne da predvideti. Sovjetska p o d t alna zahrbtnost in arabska domišljija ne samo v Kartumu, ampak v vsem arabskem svetu, lahko ustvarita nove nepričakovane situacije, verjetno povezane z novimi zarotami in upori. To mnenje je začelo prevladovati tudi v Londonu.
Zadnje vesti
WASHINGGTON, D.C. — Včeraj je bil končan železniški štrajk, ko se je Unija pogodila z železniškimi družbami o delovnem redu in o novih mezdah. Železniški promet bo pred koncem tedna v celoti obnovljen.
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je obsodila povišanje cen jekla za 8%, ki so ga
Iz Clevelanda in okolice
Romanje v Lemont—
Zveza Cltarnih društev sporoča, da so v avtobusu na razpolago še tri mesta za romanje na božjo pot k Mariji Pomagaj v Lemont, to soboto 7. avgusta. Katera bi se želela pridružiti, naj takoj pokliče Mary Otoničar na številki HE 1-6933. Zadušnica—
Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša zaduš-oica za pokojnega Josepha L. Hočevar ob 11. obletnici njegove smrti.
Seja—
Društvo Carniola Hive št. 193 T.M. sporoča članstvu, da jutri, v sredo ne bo imelo seje.
Sestanek—
Msgr. A. Orehar, delegat za slovensko dušno pastirstvo v Argentini, je prišel preteklo so-ooto v Cleveland in je gost v župnišču pri Mariji Vnebovzeti. Iz Clevelanda bo odšel še na obisk k Slovencem v Kanado, aato pa na blagoslovitev Slovenske kapele v Washington, D.C. Dobrodošel med nami! — Jutri zvečer ob osmih bo v Baragovem domu sestanek, na katerem bo msgr. Anton Orehar govoril o življenju Slovencev v Argentini. Vsi vabljeni!
Čas odhoda na romanje—
Zveza Oltarnih društev slovenskih fara v Clevelandu sporoča r omaricam, ki so se prijavile' za romanje v Lemont 7. avgusta, naj bodo na svojim mestih in sicer: pri Sv. Kristini in Miller Avenue ob 5.15 zjutraj, pri Mariji Vnebovzeti pred cerkvijo na Holmes Avenue ob 5.30 zjutraj, pri Sv. Lovrencu pred cerkvijo ob 5.15 zjutraj, pri Sv. Vidu na St. Clair Avenue m 62 cesti ob 5.45 zjutraj. Vsi trije avtobusi bodo nato skupno odpeljali proti Lemontu.
včeraj objavile jeklarne v zvezi z novo triletno kolek-' Radijska oddaja tivno pogodbo. Cene domače-1 o vaškem življenju—
ga jekla so bile že zdaj višje od tujega in povišanje cen ba le pospešilo uvoz cenejšega jekla iz tujine.
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj izglasoval z 49:48 glasovi predlog za zvezno jamstvo za posojilo 350 milijonov Lockheed Aircraft Corp. Predlog mora podpisati le še predsednik, ki bo to brez dvoma storil, saj je pozdravil njegovo odobritev v Senatu kot “v najboljšem interesu vsega ljudstva”.
WASHINGTON, D.C. — Držav-
Ta četrtek bo ob desetih zvečer na radijski oddaji Cilke Va-lenčičeve na WZAK 93.1 FM posebna oddaja o nekdanjem življenju na slovenski vasi. Program bo večji del v slovenskem jeziku, na katerem bo kot poseben gost Eda Vovk.
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala jutri, v sredo, popoldne od 2. do 3. asesment.
Litvanska dvorana na Superior pogorela—
Včeraj okoli pol sedmih zve-
ni tajnik W. P. Rogers je iz- čer je nastal požar v lopi za lit-
javil, da bodo ZDA podpirale na jesenskem zasedanju sprejem LR Kitajske v ZN, pa sc bodo istočasno uprle tudi izključitvi nacionalne Kitajske (Formoze). Politiko “dveh Kitajsk” ali “ene Kitajske in Formoze” odklanjajo tako v Peipingu kot v Tajpeju.
Seja Comecon v Bukarešti še zmeraj uganka
BUKAREŠTA, Rom. — Zadnja seja Comecona naj bi trajala le dva dni, trajala je pa til dni. Zato ni bil objavljen na koncu zasedanja noben uraden komunike, obljubljeno je pa bilo, da bo objavljen “prihodnji teden”. Da ne bo javnost razo-
vansko dvorano na Superior Avenue, ki se je naglo razširil tudi na dvorano samo. Škoda znaša okoli 60,000. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Sosedje so videli kake pol ure pred požarom plezati dva fantina po strehi lope. Ob Superior Avenue je bilo v zadnjih tednih vrsta podtaknjenih požarov.
-------o------1
— Podmorski kabel za telefon in telegraf tehta 19 ton za miljo dolžine.
Vtis na javnost ni bil odličen. Nihče namreč ne’verjame, da bi se bili ministrski predsedniki 8 komunističnih držav sestali le zato, da delajo gospodarske načrte za daleč v bodočnost, na
čarana, so nekateri udeleženci'primer za 15-20 let. Zato je splo-dajali zelo optimistične izjave, |šen vtis, da konferenca ni do-českoslovaški delegatje so se po-[segla vsega, kar ji je bilo naro-sebno odlikovali z optimizmom, j čeno. Morda bo uradno poročilo romunski delegatje so večinoma povedalo kaj več o tem, kaj se molčali, j ^	|je godilo.
Ameriška Domovina
t-ivm i i/1c- f\ ■%.— • i< > Ai i
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
r*ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.bQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
" ^SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO

No. 146 Tuesday, Aug. 3, 1971
Organizacija afriške edinosti pred novo krizo?
ii.
Z mesecem majem je Češkoslovaška zaključila prehodno dobo v svoji politiki, ki se je začela že 1.J967. Takrat so se pokazale v javnosti prve razpoke v režimu tovariša Novotnega, zagrizenega stalinista, ki mu celo moskovski statinizem ni bil zmeraj po volji, ker se mu je zdel premehak. Zato je nategoval centralizem na vseh področjih, posebno pa na gospodarskem in kulturnem, da o političnem niti ne govorimo. Novotny ne bi mogel izvajati take politike, ako ga ne bi podpirale močne zakulisne konservativne sile, ki so se kot rak zagrizle v ves češki komunistični sistem.
Imele so vodilne položaje v glavnem odboru komunistične stranke, svoj vpliv so pa zmeraj bolj širile preko tiska, prodirale v vse partijske organe in si pridobile odločilen vpliv celo na najvišje partijsko vodstvo. Toda režim tovariša Novotnega se je začel pri vsem tem počasi, zato pa stalno, podirati. Odpor proti njemu se je pojavljal na celi črti. Novotnijevi pristaši so zgubljati pozicijo za pozicijo. Partija je prehajala sistematično v vedno hujšo krizo. No-votnemu so začela kmalu delati konkurenco imena Dubčka, Černika, Smrkovskega, Kriegla in Šika. Njihova struja “naprednega komunizma” je začela polagoma prevladovati. Končno je kriza sprožila padec Novotnega in njegovega stalinističnega režima. Režim je prišel pod vodstvo A. Dubčka.
Češkoslovaška notranja kriza je s tern prekoračila vrhunec nekako v prvi polovici 1. 1968. V Češkoslovaški je zapihal nov veter, ki je polagoma odpiral vrata in okna svobodnim tokovom med Čehi in Slovaki. Ti so bili na najboljši poti, da ustvarijo enakopravnost med komunisti in nekomunisti, seveda prikrojeno tako, da bi komunizem še zmeraj ostal politična sila prvega razreda. Tedaj je postala pozorna, pa tudi zaskrbljena Moskva, kajti hitro je spoznala. da bo prišlo v krizo tudi osnovno načelo komunizma: vodilna idejno-politična vloga partije v vsakem narodu. Po domače pravimo temu: komunistična diktatura.
Med Dubčkom in Kremljem je nastopila doba dramatičnih pogajanj, ki je vodila do vdora komunističnih čet v Češkoslovaško avgusta 1968. S tem je bila tudi presekana češkoslovaška pot v svobodo. Dubčkov režim je bil obsojen v poraz. S tem se je končala epopeja češkoslovaškega “liberalnega komunizma”.- Ni trajala dolgo, toda pustila je med Cehi in Slovaki spomine na svetle dneve, ki jih oba naroda ne bosta tako hitro pozabila.
Avgustovski vdor čet varšavskega pakta še ni pomenil politične zmage konservativnega komunizma. Kremlju ih njegovim hlapcem v Pragi je bilo treba očistiti partijo in javno upravo vsega, kar je spominjalo na Dubčkov režim. Sjalinisti so se pod moskovskim vodstvom lotili obeh nalog hkrati, so pa morali kmalu spoznati, da bo to trd oreh. Saj je Dubčkov režim pregnal iz partije in javne uprave vse konservativne tovariše, ki so prisegali na Moskvo, in na njihova mesta postavil svoje zaupnike.
Kremelj je najprvo stal :pred težko nalogo, komu naj sedaj zaupa med CSR komunisti; rdečih čeških in slovaških kandidatov, ki so ponujali svoje usluge, pa tudi svojo vernost, ni manjkalo. Manjkala je velikokrat vera v njihove izjave. Zato se je Kremelj le počasi odločeval, komu naj kaj zaupa in komu naj poveri to ali ono zaupno nalogo. Moskovsko oklevanje je seveda zavlačevalo “čistko” med komunisti ČSR. . Morda je k temu nekaj prispevala tudi Moskva s svojim stališčem, da je poldrug milijon komunistov za ČSR preveč in da bi jih bilo dosti okoli 800,000. Čistka naj bi torej zmanjšala tudi število članstva. Tedaj se je začel boj koritarjev, kdo se bo obdržal v stranki in na svojem mestu. Klikarstvo se je hitro silno razbohotilo, reforma partije pa naletela radi tega na stalno nove ovire in težave.
Končno se je Moskvi vendarle posrečilo, da je našla v tovarišu Husaku pristaša, ki mu kaže zaupati. S tem je bila odprta pot k preobrazbi glavnega odbora in vseh strankinih organov, posebno pa politbiroja. Kot je bilo reorganiziran vrh partije, je bilo treba uvesti nov red tudi med navadne tovariše, ki se tudi niso hoteli dati odriniti od lokalnih položajev, ki so na njih oblačili in vedrili. Ko je bilo opravljeno vse to delo, večinoma že v h. 1970, je bilo treba misliti na “kronanje” sedanje reforme na novem partijskem kongresu. Treba je bilo sestaviti nova strankina pravila, nov delovni program, posebno pa novo petletko. Osnovne misli za vse naloge so ČSR tovariši našli v Moskvi, toda tudi kopiranje je delalo sitnosti in težave.
Tako je prišlo do letošnjega 14. partijskega kongresa, ki je bil v maju v Pragi. Mednarodna javnost ni kongresu pripisovala posebnega pomena, saj tam niso vsklile nobene nove ideje, vse je bilo uvoženo iz Moskve. Na kongresu
samem so padle izjave, da je 24. kongres sovjeske partije navdihnil priprave in delo praškega kongresa.
Češkoslovaški komunizem se je na praškem kongresu zopet “normaliziral” po sovjetskem vzorcu, Češkoslovaška je zopet postala stebriček komunizma sovjetske vrste. Železna zavesa med njo in svobodnim svetom je sedaj še večja in trdnejša, kot je bila pred Dubčkovo dobo. Iz Prage ne bo prihajo dosti novic, ČSR bo pozabljena kot so druge satelitske države v Evropi. Le iz Romunije in Madžarske bodo slučajno prihajale zanimive novice. Ves ostali evropski svet za Železno zaveso je pa “normaliziran” po sovjetskih željah in načrtih.
BESEDA IZ NARODA
i
I
*
Slovenska razstava v Smithsonian Institution v Washingtonu, D.G.
WASHINGTON, D.C. — V soboto, 17. julija, je bila odprta slovenska razstava v Smithsonian Institution. Razstavni prostor je v glavni dvorani muzeja za zgodovino in tehnologijo (Museum of History and Technology) na Constitution Avenue na levi strani dvorane, kjer se nahaja slavno nihalo (pendulum), ki dokazuje vrtenje zemlje okoli lastne osi. Obiskovalcem bo na ogled do konca me- novem izvodu francoske izdaje seča septembra. Razstavljeno j Bodina in angleški prevod opisa gradivo je harmonično razde- ustoličevanja:
Ijeno v štiri dele: Uvodna be- , Ničesar pa ne moremo pri-seda (splošno o Slovencih), merja^i z obredom na Koro-Verski vpliv, Družabni vpliv in gkem. Še danes je v bližini me-
Slava Vojvodine Kranjske
(1689). — (Slede povečave iz Valvazorja). Ustoličenje koroških vojvod je opisal Boldin v knjigi Republique (1576). Sko-ro dvesto let pozneje je obred pritegnil pozornost Tomaža Jeffersona. Lastnoročno je obrobil obred v svojem zasebnem izvodu Bodina in stran zaznamoval s svojo začetnico “T”. Fotografski posnetek strani v Jefferso-
Družinsko življenje. Gradivo je razstavljeno v dveh širokih steklenih omarah in na treh stenskih ploskvah (panels). Primerki zastopajo Slovence iz držav Pennsylvania, Maryland, Ohio, Michigan, Colorado, Wyoming, Illinois, New York, Minnesota, Washington, D.C., in krijejo dobo med leti 1850 do 1925. V naslednjem objavljamo slovenski prevod teksta (skrip-te) za razstavo, kot ga je pripravila Smithsonian Institution. Naprošeni smo tudi, da se v skripti imenovanim rojakim posebej zahvalimo za dobrodušnost in trud, najsi so sodelovali pri razstavi ali pa podarili, odnosno posodili gradivo in s tem omogočili to edinstveno priliko. Vsem, ki so pomagali, zatorej še enkrat najlepša hvala!
Glavna tema razstave je:
Slovenci v Ameriki — primer Kulturnega vpliva
(Slovenes in America — An
Instance of Cultural Impact) Uvodna beseda.
Slovenci so ohranili svojo samobitnost skozi stoletja tuje nadvlade pod Karlom Velikim (788-843), Habsburžani in do leta 1918 pod Avstrogrskim ce-stastvom.
Slovenska kultura ima svoje vire v zapadni civilizaciji in se kot taka izraža v političnih ide-, j ah, verski pripadnosti, umetnosti in vsakdanjem načinu življenja.
Politika. — Obred ustoličevanja koroških vojvod je ena najstarejših demokratskih institucij. Obred se je vršil preko sedem sto let do leta 1414.
Vera. Manj kot sto let po krstu princa Gorazda (AD 745) in posvetitvi cerkve pri Gospe Sveti (AD 767) so Slovenci postali krščanski misijonarji. Primer: Jezuit Kapus je deloval s patrom Kino v Severni Ameriki še pred letom 1700.
Slovstvo. — Naj starejši ohranjeni poznani slovanski teksti so slovenski izpred leta 1000. Literarna slovenščina je spet oživela sredi 16. stoletja. V poznem 17. stoletju je Ljubljana postala kulturna prestolnica Slovenije in od leta 1800 založniško in dejavno središče za pesnike, pisatelje, umetnike, skladatelje in znanstvenike, Izrazito
slovenski način življenja in obrtne sposobnosti v poljedelstvu, rudarstvu, kovaštvu, ročnem delu in kuhi so bili presa-ieni v Ameriko še pred letom 1900.
Fotografski primerki za uvo-
sta Št. Vid. videti na livadi marmornat kamen. Obdan od ljudi in vodeč konja z desnico, z levico pa črno kravo, je kmet zasedel kamen. To je storil po pravici nasledstva. Tisti, ki naj bi postal vojvoda, se mu je približal, obdan od številnih plemičev, oblečenih v rdeča oblačila in noseč zastave pred vojvodo. Vsi so bili lepo oblečeni razen vojvode, ki je hodil oblečen v obleko pastirja s pastirsko palico v roki. Kmet, ki je sedel na Kamnu, je zaklical po slovensko: “Kdo je ta, ki tako drzno prihaja?” Ljudje so odgovorili, da je to njih vojvoda. Potem je kmet znova vprašal: “Mar more biti sodnik? Mar mu je mar dobrobit dežele? Je bil rojen svoboden mož? Mar spoštuje pravo vero?” Odgovorili so mu: “Je in bo! Nato je kmet vojvodo rahlo udaril. Ko je vojvoda kmetu obljubil,, da ga oprošča davkov, je vojvoda stopil na Kamen, izdrl meč in obljubil ljudem, da bo pravičen sodnik. V istih oblačilih se je potem udeležil maše. Potem pa se je oblekel v vojvodska oblačila, Se vrnil k Kamnu, kjer so mu izkazali vse časti in prisegli pokorščino.” Silhueta Antpna Linharta iz Grudnove Zgodovine: Slovenski zgodovinar in dramatik Anton Linhart se je zanimal za ameriško revolucijo in napisal tragedijo o majorju Andreju, angleškem vohunu, ki je bil obešen.
VERA.
Verski vpliv Slovencev v Ameriki je dozorel leta 1831 s prihodom Friderika Barage (1797-1867), prvega škofa gornjega Michigana. Pridigal je v Ojibwa jeziku indijanskim plemenom okrog Gornjega jezera (Lake Superior) in tudi skrbel za njih gmotne potrebe, kot na pri v L’Anse, Michigan, v letu 1850:
“Kos zemlje ... razdeljene na parcele, na katerih je zgradil hišo za vsako družino. Večinoma so bile poldrugo nadstropje visoke, z dobrimi okni in vrati ter zgrajene iz navadnih desk. Vsaka je tudi imela dimnik iz kamna ali opeke in je verjetno stala... 700 dolarjev. Vsakemu družinskemu poglavarju je dal štedilnik, pohištvo in zalogo hrane... v vrednosti 200 dolarjev.”
Verwyst, Life and Labors
of...Baraga (1900).
C. g. Pirc (1785-1880) je pomagal Baragi in učil Indij ane
ZDA in se trudil, da bi (Indijanci) ohranili svoj prvobitni način življenja, izvezemši vero.
Slovenski naseljenci, zlasti v Minnesoti, Michiganu, Ohiu, Illinoisu, Pennsilvaniji ter Koloradu so se trudili, da ohranijo svojo katoliško vero. češčenje Marije z Brezij se je razširilo po poročilih o čudežu leta 1863. Očetje Frančiškani so pospešili češčenje v Ameriki z zgraditvijo kapele v Lemont, 111. (1926). Posvetitev kapele Mariji Pomagaj v Narodnem svetišču Brezmadežnega Spočetja v Washingtonu v avgustu 1971 je proslavitev 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev. Svetniki, splošno poznani v Sloveniji, so postali tudi zaščitniki ameriških fara in društev: Barbara, Ciril, Jožef, Štefan, Vid, itd.
Razstavni predmeti in fotografije: Slovar Ojibwa jezika (posojilo Kongresne knjižice), ki ga je napisal Baraga in objavil v Otawi 1. 1832, dvajset let po svoji prvi indijanski knjigi. Fotografija škofa Barage iz okrog leta 1865. Srebrna posoda za sveto olje, ki jo je uporabljal in lastnoročno graviral Baraga. Fotografija prvotne cerkve Sv. Vida v Clevelandu, sedaj največ j e slovenske fare v ZDA. Slika Baragove prve cerkve v L’Anse, Mich., okrog leta 1845. Lesen rožni Venec slovenskega rudarja iz Forest City, Pa., okrog leta 1885. Molitveniki, ki so jih slovenski naseljenci prinesli iz Slovenije pred letom 1895: Krščansko devištvo. Spisal A. M. Slomšek, izdaja iz leta 1894; Sveta ura, 1889 in Ljubimo Gospoda, 1888. Kolomonov že-gen, ponatisnjen v Sloveniji I. 1920. Slike na steklo iz srede 19. stoletja, napravljene v Sloveniji in pozneje prinesene v Ameriko: Božji grob in Sveta družina.
Družbeni vpliv — Social impact
Uvodno besedilo. — Slovenci so vplivali na ameriško družbo z vodstvom v politiki, znanosti, kulturi, s svojim delom in bratskimi organizacijami. V devetdesetih letih devetnajstega stoletja je delalo na ameriških farmah, v rudnikih, tovarnah in v malih obrtih preko 30.000 Slovencev. Da bi ohranili družbeno skupnost in si zagotovili gospodarsko zaščito, so ustanovili zavarovalna, družabna, kulturna in športna društva. Fra-ternalizem (podpodne jednote je verjetno najbolje uspel med ameriškimi Slovenci. Prva taka organizacija, KSKJ, je bila ustanovljena v Ohio leta 1894. Mnoge podobne organizacije so ji sledile. Te slovenske skupine zdaj štejejo okrog 180.000 članov.
Smisel za zgodovinsko tradi cijo, skupno z bratstvom in ro-dobljubljem so glavne poteze slovensko-ameriške kulture. Petina vseh Slovencev živi sedaj v tej deželi.
Komunikacije. — Prvi slovenski list v Ameriki je izšel leta 1891. Slovenske radijske oddaje so nastale v Chicagu, Clevelandu, Milwaukeeju, P u e b 1 u (Colo.) in raznih krajih Minnesote in Pennsylvanije. Televi zijska oddaja v New Yorku je leta 1931 oddajala slovensko glasbo, ki se je kmalu potem pojavila na gramofonskih ploščah.
Razstavni predmeti in foto grafije. — Slovenske gramofonske plošče iz leta 1935. Slovenski rudarji v Coloradu leta 1905. Rodoljubni sestanek Slovencev v Rock Springsu, Colorado, 4. julija 1917. Sestanek društva Sv. Alojzija v Rock Springsu, Wyo. okrog 1. 1900. Zastava društva Sv. Vida KSKJ, okrog leta 1900. Sestanek, rudarjev, članov društva Slovenska Druzhba v Mm nesoti. 1.	1900. Vestja člana
KSKJ. Kosci v Forest City ju,
dno besedo: Orožarji, vasi, kme- uporabljati stope in kuhati 1 čko življenje Slovencev in ver- i žgance. Kot Baraga, je tudi 1 sko politično pomembni vojvod- Pirc dvomil v zamisel stopitve ski prestol so orisani v knjigi kultur (melting pot theory) v
ka pogreba slovenskega rudarja, ubitega med štrajkom v Calu-metu, Mich., leta 1913. Slovenska skupina pred čevljarsko delavnico v Aurori, Minn., 1. 1920. Restavracija v Jolietu, 111., leta
Pa. Rudarski svečnik slovenskega rudarja v Aspenu, Colo., pred letom 1910. Konvencijska značka (badge) tajnika pitts-burske konvencije rudarskega društva Sv. Barbare leta 1913. Pravilnik prosvetnega in glasbenega društva Zvon, Forest City, Pa., iz leta 1920. Zapisnik podpornega društva Presv. Srca Jezusovega fare Sv. Vida v Clevelandu: (Odprta stran):
John Grili, umrl 27. julija 1905 za TB (jetnika). Zavarovalnina plačana $266.00 Za krsto in voz.	$26.00
Denar je po njem podedovala njegova lastna žena Jožefa Grili.
Ovitek za potni list s slovenskim besedilom, kakršne je delila slovenskim izseljencem potniška družba v Bremenu 1. 1904. Fotografija slovenskih žena v Čikaški tovarni klobukov 1. 1910. S I o venski-Amerikanski Koledar, tiskan v New Yorku leta 1897 za priseljence iz Slovenije. Zgodnja Danica, letnik 1868, katoliški list, ki je objavljal novice o življenju in delu v Ameriki. Fotografija načrta za Slovenski Narodni dom v Clevelandu leta 1920: Podobne zgradbe služijo kot kultnur-ni centri Slovencev v mnogih ameriškim mestih in naselbinah. Družinsko življenje —
Home Life
Uvodno besedilo. — Družinsko življenje ameriških Slovencev razkriva njih tradicijonalno povezanost, navade in predmete. Medtem ko bratske organizacije (jednote) povezujejo verske in družbene interese, pa družinsko življenje razkriva družabno in versko povezanost. Z ohranitvijo rodnega jezika in domačih navad so Slovenci postali edinstven element v ameriški pluralistični kulturi.
Razstavni predmeti in fotografije. — Ohcet v Albany, Minn., 1915. Nedeljski družinski sestanek v Forest Cityju, Pa. Koščen medaljon s planikami. Blazina za kleklanje, starodavno slovensko obrt. Velikonočne pisanice in pirhi. Ura (Roskoff) iz približno leta 1915, kot so jo dobivali dečki pri birmi. Predpasnik narodne noše iz leta 1840, prinesen v ZDA leta 1904. Primerki slovenskega ročnega dela. Slovenski narodni noši: gorenjska s cekarjem in belokranjska. Okrasje iz ročno kovanega železa, izdelano v Sloveniji. Tradicijonalni medeni kruhek, kot se prodaja na žegnjanjih. Špric za izdelovanje, kranjskih klobas. Lončena posoda za peko potice. Tradicijonaf-na latvica za kislo mleko. Lončene otroške piščali. Planinska čedra, prinesena v ZDA leta 1904. Izvod knjige Varčna kuharica, zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedi s preprostimi sredstvi za dobre in slabe čase, spisala Bara Remec, Ljubljana 1920, in ki se je uporabljala v Ameriki.
Priznanje. — To razstavo sta koordinirala Bogomir Chokel iz Marylanda in Richard Ahlborn, kurator Smithsonian Institution. Darovali so Frank Chokel, Mario Kavčič, Mrs. Orasin, Jacob Strekal, G. in Ga. Frank Turek, Anthony Urbančič, Mrs. Žagar. Posodili so gradivo g. in ga. B. Chokel, ga. Marie Mejač, Milan Pavlovčič, Matija Pogorelc, gdč. Celeste Špehar, Jennie Strukel, gdč. Cecilija Valenčič, ga. Mary Vogel., ga. Iča Zebot in ga. Rose Želodec.
nato pojdejo v glavno cerkev v procesiji skupaj z duhovščino in škofi. Tam bodo imele rezervirane sedeže.
Kdor le more, naj pride na ta slovenski praznik v Washingtonu v narodni noši.
Pripravljalni odbor
Kako srečni ste, >.
Cleveland, O.— Poletje je čas potovanj, obiskov, srečanj s sorodniki, prijatelji, čas ko se slovenski rod in slovenska kri srečuje vsepovsod. Eni polete preko širokega morja, da vidijo rodno zemljico, morda še žive starše ali vsaj gnezdece, iz katerega so vzleteli v široki svet, drugi si privoščijo potovanje po širni novi domovini, obiskujejo slovenske naselbine, sorodnike, znance, tretji pridejo na razne slovenske prireditve, na slovenske piknike, ohceti, koncerte. O, le priznajmo, da kri ni voda, in da je Slovenec Slovenca vedno vesel, posebno če se srečata v tujem kra-
ju.
Tudi Ameriška Domovina v tem počitniškem času ni pozabljena, vedno je deležna kakega obiska prijaznega rojaka ali naročnika, ki se mimogrede ustavi za kratek pozdrav ali pomenek.
Veseli smo teh naših rodnih bratov in sester, ko nekako takole pripovedujejo:	“Mi smo
pa iz Toronta, iz Chicaga, iz Kolorada, iž Kalifornije, to so pa naši ta mali, prvič smo v Clevelandu, oh, tu se tiska A-meriška Domovina, ja, pa kako zanimivo je to, radi jo beremo, pa smešnice imamo tudi radi.” Teh obiskov smo pri Ameriški Domovini vedno veseli, pa čeprav imamo včasih dela čez glavo, kot pravimo. Pretekli petek nas je en tak obisk spravil v še posebno dobro voljo. Zatopljeni vsak v svoje delo, zaslišimo pri okencu peti: “Sem travco pokosil, sem rožice zalil, pa vandrat sem prišel, korajžen vesel.” S to pesmico nas je prišel pozdravit zvesti naročnik lista August Petrovek iz daljnega Massachusettsa. Rad ima Slovence, rad pride v Cleveland in zdi se mu, da je v nebesih, ko je med nami, je rekel. “O, ljudje božji, saj ne veste, kako srečni ste, ko bivate skupaj.”
Ali vemo, ali cenimo ali se imamo radi, ko prebivamo skupaj?
Avgustu Petroveku želimo, da bi bil zmeraj tako vesel, dokler bo živ!
Vso družinico naših naročnikov in bravcev, naših rodnih bratov in sester, kjerkoli že so prav lepo pozdravljamo!
M.L.
Karodne noše zelo dobrodošle
WASHINGTON, D.C. — Pri
----, ..	-- . —posvetitvi Slovenske kapele v
rudarske organizacije Slovenska Washingtonu na praznik Mariji-druzhba, iz okrog leta 1900. Sli- ngea vnebovzetja bodo slovenske narodne noše zelo dobrodošle. S svojo pestrostjo bodo povzdignile zunanji sijaj slovesnosti in tudi tujce opozorile na prisotnost Slovencev v ameriški prestolnici. Pri blagoslovitvi ka-
1902, kjer je bilo prvo zbirališče pele bodo imele častno mesto in
— Povprečna ameriška družina porabi letno 788 konzervnih kositrnih kanglic.
/Z NAŠ/H VRST
NORTH CHICAGO, 111. — Spoštovani! Prav lepa hvala za Vaše obvestilo, da mi bo zapadla naročnina. Ker ste me vprašali, kako sem zadovoljna z listom in če imam kakšne želje, naj Vam malo napišem o tem.
Ameriška Domovina mi je zelo všeč. Saj je bila vedno zanimiva, sedaj pa se mi zdi res bogata; za vsakega je veliko pouSljivega, za .starejšega ali" mlajšega naročnika.
Kako lepi so sestavki “Misijonska srečanja in pomenki” ter “Po stopinjah Gospodovih”. Bog plačaj obema gospodoma.
Kaj pa naš striček? Upam, da ga ne bo vročina posušila, ker težko čakam njegovega kotička, čeprav sem že stara.
Hvala prav vsem, ki se trudite, da je list za vse zanimiv in še enkrat velik Bog lonaj!
Agnes Ivanetich
Iz slovenskega Toronta
XII. slovenski dan
Slovenci v Torontu in njega okolici smo srečno in veselo obhajali 12. slovenski dan. Darovali smo ta dan svoji mladini, o kateri upamo, da bo prevzela vlogo sedanje generacije pri ohranjanju slovenstva za bodočnost.
Dan je bil lep. Bog nam je naklonil lepo vreme. Udeležencev je bilo veliko kot običajno na teh dnevih. Razpoložeje ljudi je bilo veselo in prijateljsko. Praznovanje slovenskega dne se je začelo dopoldne ob 11.30 s sv. mašo, ki jo je daroval g. Plazar, kaplan pri Mariji Pomagaj. Že pri maši se je zbrala velika množica ljudi. Pokazalo se je, da Slovenci pred oltarjem začenjajo svoje velike manifestacije. Pri maši je govoril predstojnik lazaristov v Kanadi g. Janez Kopač. Svoj govor je iz bogoslužja božje besede navezal na slovensko mladino. Orisal je to mladino, ki je drugačna, kot so bili starši v mladih letih iK je drugačna kot mladina doma. Tudi se oblikuje v drugačnih razmerah in raste drugačnim nalogam nasproti. V svojem govoru je cerkveni govornik našel še mnogo dobrega tudi med : ašo mladino, čeprav prečesto tožimo, da ni vse v redu.
Cerkveno pobožnost so zaključile dolge vrste obhajancev, med katerimi je zopet imela mladina večino.
Po maši so se ljudje razšli “na svoje domove”, po sencah okoli eve j ih avtomobilov, šotorov in malih lesenih hišic. Iz zvočnikov pa so se zaslišale poskočne melodije slovenske glasbe. Popoldanski spored se je začel s krajšo zamudo. Začel in vodil je ta spored g. Janez Marn ml. V svojih uvodnih besedah je pozdravil ' udeležence in pozval mlado, naj se pripravi, da bo nadaljevala delo, ki so ga začeli in toliko časa opravljali njihovi očetje in matere. Nato so zadonele iz zvočnikov himne in množice so se. dvignile. Posebno slovesno razpoloženje se polasti človeka, ko na košču slovenske zemlje, daleč od Slovenije, a pod svobodnim soncem, zasliši “Naprej zastava slave” in se zvoki te naše slovenske himne lovijo v valovanje slovenske trobojnice, čiste in neomadeževane.
Mladim pevkam je sledil uradni pozdrav mesta Toronta. Prinesel ga je občinski svetnik Mr. Wm. Boytchuk, alderman iz prvega volilnega okraja. G. Boytchuk je ukrajinskega rodu in je prišel v Kanado takrat kot prvi Slovenci po drugi svetovni. Tudi vzrok njegovega prihoda je bil isti: iskal je svobode in danes je ugleden in izvoljen predstavnik ljudstva v mestnem svetu. Iz teh razlogov njegov nagovor ni bil samo gola formalnost, temveč iz srca slovanskega prihajajoč pozdrav in dobre- želje.
Zvoki slovenske himne so bili še v zraku, ko so na oder prispeli pevci zbora “Vrba”. Moški zbor je pod vodstvom g. J. Križmana zapel dve pesmi. Najbolj mogočno je donela “Oj Triglav, moj dom”. Komu niso tedaj uhajale misli tja v deželo pod Triglavom?
Program slovenskega dne je bil tako zamišljen, da bi udeleženci mogli videti, da slovensko narodno delo že prevzemajo mlajše moči. Obenem naj bi pa bil cel spored kot majhen dialog med novim rodom in med starši pionirji, ki so ustvarjali slovensko skupnost v Kanadi. Predstavniki slovenskega društvenega življenja so bili zbrani na glavni tribuni, mnogi pa tudi s svojimi družinami med publiko. Vodja programa jih je posebej
- praznik mladine
pozdravil. Prisotni so bili: predsednik društva Slovencev Baraga g. Ivan Marn; predsednik DSPB g. Ciril Preželj, predsednik “Tabora” g. Stane Pleško, upravnik Hranilnice in Posojilnice slov. župnij g. Božo Košir z gospo in družino, direktor HP-SŽ g. dr. P. Klopčič; podpredsednik slovenskega letovišča g. Jože Kastelic; podpreds. Slovenskega doma g. J. Muhič; starosta STZ g. inž. F. Grmek; predstojnik slovenskih lazaristov v Kanadi preč. g. Janez Kopač CM; predstavnica mladine akademi-čarka gdč. Dorti Erčulj in predstavnik delavcev v slovenski skupnosti g. Peter Markeš. Med udeleženci je bil slavnostni govornik prvega slovenskega dne g. inž. B. Golob z družino.
Kaj bi starši in tisti, ki so pomagali ustvarjati slovensko skupnost v Torontu radi povedali na tem mladinskem dnevu slovenski mladini? To je v svojem govoru izrazil g. Peter Markeš. Govornik je za svoja izvajanja prejel takoj po govoru priznanje. Mala Erika Šajnovič, ki s svojimi starši živi blizu Orrillie, mu je izročila velik šopek slovenskih nageljnov.
Po govoru so zapele mladenke, ki jih je vodila in s klavirsko harmoniko spremljala gdč. Babičeva. S svojim, nastopom so naredile zelo prijeten in mladosten vtis: lepe sinje obleke in znane melodije v moderni mladinski interpretaciji. Za svoj nastop so žele pohvalni aplavz.
ILa
Sledila je recitacija. G. Otmar Mauser je recitiral Jenkovo: •Slovenska zgodovina” Tej je pa sledil govor predstavnice slovenske mladine, visokošolke gdč. D. Erčulj. Ona je jasno in preprosto povedala, da se slovenska mladina zaveda svojega izvora in se zaveda tudi, da raste v neslovensko okolje in da jo ji zato potrebni: slovenska domača hiša, slovenska cerkev ■.n šola. Tudi njo so poslušalci nagradili s krepkim ploskanjem.
Po tem govoru je zopet nastopila mladina in sicer dekliška skupina Društva Slovencev Baraga pod vodstvom ge. Neuke Škulj. V dolgih lepih oble-;ah in z nageljnom v roki so loži veto izvajale simbolično .-aj o. Ta dekliška skupina je nastopila že tretje leto. Prvič jih ;e naučil še pok. Stane Brunšek in so natopale v belih-modrih in rdečih oblekah. Nastop te dekliške skupine je bil verjetno naj lepši biser XII. slovenskega dneva.
Za slovenske dni, ki jih prirejamo v Torontu je zanimanje tudi drugod po slovenskih naselbinah. Tako so nastopali že pevci iz Londona, Ont., mali in veliki plesalci in pevci iz Sud-burija in iz Clevelanda, Ohio, letos so pa prišli pevci zbora “Majolka” iz Hamiltona. Občinstvo jih je prisrčno pozdravilo, tako kot goste in nič manj kot pevce, ki so v slovenski skupnosti že dobro poznani.
Težko si je misliti, da bi bil slovenski dan brez telovadbe. Tudf letošnji ni bil. Telovadni del dneva je vodil po zvočniku starosta STZ g. inž. F. Grmek. Druga leta je bil ne samo vodja telovadnega nastopa, temveč tudi prvak telovadcev. Letos je moral sedeti v posebnem stolu, ker je imel obe nogi v mavcu do kolen. Pri treniranju v Slovenskem domu si je namreč potrgal kite v gležnjih in tako mora sedaj nekaj časa mirovati. Vendar je STZ pri svojem nastopu pokazala trdoživo vztrajnost. Pokazali so — mali in veliki — skok čez konja, vaje na bradli in metanje krogle. Pirzadevnost
iovor na XIL slovenskem dnevu v Torontu 25. julija 1971
Predrage Slovenke in Slovenci!
Prireditelji XII. slovenskega dne, ki je posvečen slovenski mladini, so me naprosili, naj bi kot predstavnik odraslih nekaj povedal naši mladini. Rekli so mi: Ti, ki že vse svoje življenje delaš v organizacijah, mladinskih, kulturnih, gospodarskih in političnih, boš gotovo vedel, kaj reči naši mladini v današnjih dneh. In za začetek bi rekel tole:
Vi, mladi slovenski ljudje, Vi naše hčere in sinovi, ste bili ved-
in vztrajnost STZ, da bi mladi- letujejo običaje staršev; so pro-
no držali proč od slabih krajev in navad, je občudovanja vredna in zasluži vso pohvalo in podporo slovenske javnosti.
Tako je bil dveurni program XII. slovenskega dne izčrpan in ljudje so se zopet vračali “na svoje domove”, da prigriznejo, da se srečajo z znanci in prijatelji, s katerimi so ostali v prijetnem razpoloženju še dolgo proti večeru. V vseh je ostal občutek, da nam je slovenski dan vsakoletna potreba. Marsikdo se je spomnil tudi tistih skritih delavcev, ki jih javno ni nihče omenjal, pa so vendar bistveno pripomogli, da je slovenski dan uspel. Zanje to ni bil praznik pač pa delaven dan. Zaslužijo, da se jim prireditelji še posebej zahvalijo. Za konec naj napišem samo še: Hvala Bogu za lepo vreme in za srečen potek dneva. Zadnjo nedeljo meseca julija, 25. na dan sv. Jakoba, 1971. smo Slovenci v Torontu postavili vsaj majhen mejnik, ki bo ostal v zgodovini slovenstva v Kanadi.
Por.
ti vsaki oblasti, zato se upirajo v družinah, šolah in družbenim oblastem; zaničujejo tradicijo in rušijo družbene ustanove, in pri tem še ne pomislijo ne, kaj bodo novega zgradili na razvalinah. Mi vemo, da so te težnje tudi v vas, slovenska mladina. In kaj naj vam rečem o vsem tem, kar danes vre po svetu med mladino.
Ne bom rabil svojih besed. Navedel vam bom, kaj je rekel o vretju med mladino znani jezuit kardinal Danielou. Poslušajte:
Odrasli so odgovorni za dogajanja med mladino. Danes nudimo mladini podirajoče se ideologije in svet, ki je pod nadvlado zlata. Ker tej mladini ne nudimo dovolj zdravja, se zateka v m a r k s i z em, freudizem. Mladino bomo razumeli, če bomo prav spoznali njeno žejo po absolutnem. Obenem morajo znati odrasli povedati mladini, da je svet drugačen, kakor ga rišejo pripadniki nasilja, oporekanja in mamil. , Mladina je namreč vedno hotela ohraniti plemenitost.”
In če sedaj obrnemo te besede na našo slovensko mladino v e-migraciji, bomo rekli: Če je med to mladino kaj takega, da nam ni všeč, da ni prav, da ni dobro, smo za ta dogajanja odgovorni tudi mi odrasli, očetje in matere. Če mladina premalo slovensko čuti; se ni slovensko čutenje ohladilo tudi v nas odraslih? Ali smo storili vse, da bi preprečili vpliv podirajočih ideologij marksizma in drugega levičarstva? Pri oboževanju sveta, ki mu vlada zlato, smo tako zaposleni, da je često porušeno naše družinsko življenje. Kje je potem še kaj časa, da bi našo mladino razumeli in da bi spoznali njene težnje po dobrem, po pravičnem, po iskrenosti; premalo
no naj lepši pušeljc slovenskih dni, najlepši okras naših narod-'časa imamo, da bi spoznali njenih praznikov S svojo veliko u-jne težnje po dobrem, po pravič-deležbo na teh dnevih ste vedno nem, po iskrenosti; premalo ča-pokazali, da med našim mladim sa imamo, da bi našim sinovom in odraslim rodom ni razpoke in hčeram povedali — kakor
ali bi jo vsaj ne smelo biti. Vi ste naši in mi vas razumemo. Vi in mi tvorimo slovensko skupnost; le organsko združeni predstavljamo del narodovega telesa; upanje, da imamo slovensko bodočnost pred seboj, nas bo spremljalo samo tedaj, če bomo živeli in delali kot družina, kjer mladi niso skregani s starejšimi. Da pa hči in sin gledata na dogajanja in na življenje okoli sebe drugače kot oče in mati, je pa čisto naravno. Njima — mladima — sije iz oči idealizem in brezskrbnost, očetu in materi pa moreš brati na obrazu izkušenost, poznanje preteklosti in skrb za bodočnost. Skupaj pa živimo življenje, ki se iz preteklosti pretaka v današnji dan in žubori v jutrišnjega. Toliko za kratek uvod.
Sedaj pa skupno poglejmo o-znako današnjih dni. Kaj je danes največji problem, tako za narode, kot za plemena, kot za države in nič manj za vsakega posameznika. To je problem svobode. Prišli smo v čase, ko je to najtežji problem’življenja — svoboda, samoodločanje, neodvisnost. Za železno kot za bambusovo zaveso živi na stotine milijonov ljudi, ki samo šepetajo izgovarjajo besedo “svoboda”. Mladina tam je niti ne pozna, le nagonsko čuti, da je prikrajšana za nekaj velikega. Borba za svobodo gre tudi po deželah t. zv. krščanskega zahoda. Tudi za mladino v teh deželah je svoboda cilj mladinskih gibanj, svoboda je postalo tisto očarljivo geslo, da zaradi njega gredo množice mladih ljudi v upor proti vsemu, kar mislijo, da jih utesnuje; ne priznajo več ustaljenega načina življenja; modo v oblačenju si sami krojijo; za-
pravi kardinal Danielou — kakšen je svet. In če tega nismo storili mi, jim ta svet odkrivajo pripadniki nasilja, oporekanja
Ne smemo zaiti v skrajnost, da bi povsod videli samo sence in nič luči. Mnogo je luči med nami; samo to bi želeli, da bi jo vi mladi videli in šli za njo. Koliko večerov so žrtvovali vaši o-četje in matere, da je nastala slovenska skupnost v Torontu, kot jo poznate: dve župniji, dve cerkvi, dve župnijski dvorani, Slovenski dom in druge ustanove narodno-kulturnega, gospo-darsko-zadružnega značaja. Koliko časa, denarja in sposobnosti j e bilo. že darovanih slovenski skupnosti, da bi se v tej skupnosti mi in vi usposobili za zavedne Slovence, ki znajo in hočejo biti dobri in zvesti državljani nove domovine Kanade. Vse to žrtvovanje ni bilo in ni oboževanje sveta, ki mu vlada zlato, ampak ustvarjanje razmer, ki naj bi jim vladal Bog. To idejo bi Vam rad izročil, danes na Slovenskem dnevu, ki je posvečen vam, slovenski mladini. Pri-drujžite se nam, da bomo skupaj ustvarjali ali vsaj pomagali soustvarjati razmere, ki bodo bolj po božji volji in podobi.
Dekleta in fantje, vi ste poseben rod: v slovenskih domovih ste bili rojeni, po žilah se vam pretaka slovenska kri, a rastete in doraščate v neslovensko okolje. Se eno posebnost imate. Ste hčere in sinovi za slovensko svobodo. V vas samih vre želja po svobodi in po tem, da bi čim preje sami odločali o sebi in o svoji usodi. Zato bodite ponosni na svoj izvor, ker ste potomci slovenskih svobodnjakov. To dediščino bomo predali vam, Vi pa ne dopustite, ko boste pokopali svoje starše. Še to vas prosimo, ko gasite žejo po svobodi, da bodite previdni, da pri tem gašenju ne postanete sužnji. Kdor išče svobode v tobaku, v alkoholu in v mamilih, bo postal suženj; ni svobode v begu iz rodne hiše; kako moreš biti svoboden, če bežiš pred vsem, kar je slovensko? Kam boš šel, če zapustiš slovensko skupnost? Kdo te bo sprejel za svojega? Samo kot dober in izgrajen Slovenec moreš svobodno občevati s sodržavljani drugih narodnosti. Ne boš svoboden, če boš poslušal laži-učitelje, ki oznanjajo
in ga jim rišejo prekupčevalci tujo učenost nasilja, pa naj pri-mamil. Mladina je vedno hotela ohraniti plemenitost, pravi kardinal, a če jo ji mi nismo znali dati, če je bilo pa v nas več zahrbtnosti, zvijač in obrekovanj ■ kot plemenitosti, kako naj potem vzgojimo plemenit rod?
bajajo ti laži-učitelji s stare ali z nove levice.
Mladenka in mladec! Mi vemo, da imata v marsičem težko mladost. Slovenca želita biti, a je Slovenija tako daleč. Svoboda in prostost je vajin cilj, a so pota do tega cilja tako dolga.
;
L J
DVA SVETOVA — Dekle spredaj v najnovejši modi s skrajno kratkimi hlačkami je srečalo redovnico v stari, dolgi redovni obleki na cesti v Večnem mestu. Res dva svetova, eden v misli na vse čutno, drugi predan duhovnosti v mislih na večnost.
Rada bi bila dobra in poštena, a je tako malo dobrih zgledov o-koli vaju. Samo vsi skupaj kot ena družina bomo nekaj zmogli, zato skupaj stopimo na pot, ki vodi v bodočnost, v boljšo in lepšo bodočnost, v bodočnost, v kateri bo več enakosti med ljudmi, več bratstva in iskrenosti, da bomo svobodni sinovi in hčere Slovenije, prosti otroci Bogu, sužnji ničesar in hlapci nikomur.
Bog Vas živi!
P. M.
------o------
Kanada podvojila pomoč pakistanskim beguncem
OTTAWA, Kan. — Zvezna vlada je dala nova dva milijona dolarjev pomoči za begunce iz Vzhodnega Pakistana. Pomoč bo obsegala hrano, zdravstveno opremo in material za zaklonišča in bo razdeljena med begunce potom Združenih narodov in njihovih ustanov.
Vlada je dovolila tudi 7 milijonov dolarjev za nakup pšenice, ki jo bodo poslali v Vzhodni Pakistan, kjer obstoja resna nevarnost lakote.
------o------
Različne sposobnosti vetih znanih živali
v Belgijski zoolog, ki je po naročilu svoje vlade dolga desetletja v kolonijah raziskoval življenje živali, je napisal o živalih obravnavo, ko se v marsičem razlikuje od dosedanjih trditev naravoslovcev. Učenjak je pri živalih zlasti presojal, ali morejo živali kaj “misliti”, ali imajo kaj spomina, ali jih je mogoče kaj naučiti. V tem pogledu je učenjak našel osem vrst živali, ki vsem drugim v teh lastnostih prednjačijo.
Med opicami se najbolj odlikuje šimpanz, ki je posebno gibčen in okreten. Nauči se lahko celo pri mizi sedeti, tam jesti in zna tudi samega sebe obleči. Orangutang sicer ni manj spreten kakor šimpanz, vendar ga rade primejo kake njegove muhe, radi česar vse skupaj pokvari. Gorila je še bolj spretna, vendar je za čudo trmasta in se nerada uči.
Slon je največji modrijan med živalmi. Kakor hitro je ujet, takoj razume, da bo njegovo življenje v ujetništvu v marsičem še udobneje kakor v svobodi, zaradi česar sploh ne skuša uhajati iz ujetništva.
Slon ni nikdar prestar za uk. Vedno se rad uči. Nazadnje je že tako navajen, da zadošča le kratka beseda, pa bo slon samostojno opravljal najtežja dela, katerih se je bil naučil. Svoj hlev, v katerem spi, sam zapira, če se mu dozdeva, da je premraz, kakor hitro pa je pretoplo, pa sam odpre vrata svojega hleva.
Pes ima pred drugimi živalmi .to prednost, da že dolga tisočletja živi s človekom. Psa naučiš različnih reči, vendar pa po naravi ni tako razumen, kakor na primer opica.
Bober ima močan nagon in | smisel za stavbarstvo. Znano je, da so bobri, ki so bili zaprti v živalskem vrtu, začeli sami kopati rove, da bi ušli izza ograje, ali pa so začeli delati pravcati most čez ograjo.
Konja more človek tako dobro dresirati, da razume že čisto majhen migljaj, da stori kar človek od njega zahteva, kar pa je moral seveda že prej znati.
Tjulenj se hitro uči in dolgo ne pozabi. Toda kaže svoje spretnosti rad samo zaradi tega, da bi potem bil deležen rib. Zato vidimo včasih v cirkusih, da tjulenji samo tam radi in spretno delajo, če so vajeni dobiti ribe za nagrado.
Medved je velik šaljivec. Strašno rad ima, če ga množica hvali. V tem oziru je pravi igralec in komedijant. Vse, česar se jc bil enkrat naučil, rad ponavlja in izvaja, samo če ve, da mu bodo ploskali ali kakorkoli pokazali svojo zadovoljnost. Sicer pa tudi ve, da je treba staro
krušno skorjo prej vtaknili v vodo, da se razmehča, preden jo poje.
Tudi mačka je pametna, toda se vendar ne da dobro učiti, ker se drži svojih navad.
CLEVELAND, 0.
Moški dobijo delo
Pleskanje! Za vseh vrst pleskanja (barvanja), zunaj in znotraj, po nizkih cenah kličite tel 391-6582 po 5. uri popoldne. -(149)
Ženske dobijo delo Iščemo snažilko Iščemo snažilko za delni čas. Mora razumeti angleško. Prosimo, kličite Mr. Žare za intervju: 361-7811. Certified Chemical & Eqpt. Co. 5366 St. Clair Avenue (x)
Female Help
Punch Press Experienced operators. Full or part time. $2.05 to start, automatic first increase in 60 days. Bonus incentive plan. Usual fringes. Off E. 70 north of St. Clair. 361-6264. (148)
MALI OGLAS!
Hiše naprodaj Dvodružinska, enodružinska in 3 garaže, vse na enem lotu v St. Clairski okolici. Kličite 381-2705 (149)
Naprodaj Po ugodni ceni prodam novi šivalni stroj švicarske znamke “Elna Special”. Oglasite se na 5904 Prosser Ave., ali kličite 431-6749 -(146)
Hiša naprodaj Euclid — bungalow, blizu slov. doma in cerkve sv. Kristine, 3 spalnice, klet, razvedrilna soba, garaža, 50 x 150 lot, v srednjih 20h. Lastnik 481-6859. (148) V najem Oddamo 3 sobe, kuhinjo in kopalnico, zgoraj, v st. clairski okolici. Za pojasnila kličite: 361-4688 -(146)
V najem 4-sobno stanovanje s kopalnico, spodaj, lep vrt, se ugodno odda starejšemu paru na W. 17 St. pri Willey Ave. Kličite 449-0875 -(146)
Sobo oddam Lepo spalno sobo oddam treznemu moškemu, najraje Slovencu, na Arcade Avenue v Collinwoodu. Kličite IV 1-3448 po 4. pop. (146)
Hiša naprodaj Enodružinska 5-sobna hiša je naprodaj na 1015 E. 66 St. Kličite 881-4674 -(147)
V najem Oddamo 3 sobe zgoraj, soparna gorkota in plin. Kličite po 6. uri HI 2-7821 (X)
ROJAKI! Popravljamo in predelujemo kuhinje, garaže in vsakovrstna dela. Kličite 531-2053. (149)
Hiša naprodaj Dobra 4-družinska hiša, podkletena, se ugodno proda na 1123 E. 63 St. Kličite: 391-2243. —(149)
Hiša naprodaj
Dobro ohranjena 6-sobna enodružinska hiša se proda po ugodni ceni na 1214 E. 168 St. med Grovewood in Villaview Rd. Kličite 442-8567.	(150)
ALEXANDRE DUMAS*
Grof Monte Cristo
“Smatrala sva ga za mrtvega, popolnoma, po vas si nisem in jaz ga položim v majhen upal vprašati in torej tudi ni-kovčeg, hitim ves zmeden na sem izvedel, kako vam gre. Ko vrt in izkopljem grob. Komaj sem se vrnil v Paris, sem iz-končlam to žalostno opravilo,'vedel, da se je udova gospoda ko se dvigne proti meni Korzo- de Nargonne omožila z gospo-va roka. Vidim, kako se dvig- dom Danglarsom..
ne njegova postava nalik senci
‘Na kaj sem mislil, odkar
in posveti bodalo nalik blisku- sem se zopet zavedel? Vedno Silno bolečino začutim, zakli- le na jedno, namreč na to trup-cati hočem, toda ne morem, lo, ki je vsako noč vstalo s svo-Brez moči se zgrudim na tla, je hladne postelje in grozeče misle, da umrjem. Nikdar ne stalo pred menoj ; da, to je bil pozabim vašega nadnaravnega moj jedini, grozni sen. V Pari-poguma, ko sem se zopet zave- su sem takoj vprašal, kaj je s del, se privlekel do stopnic in to hišo. Odkar sva jo zapustila Ete mi pomagali vi, ki ste sami midva, je bila neobljudena, skoro umirali. O vsem se je vendar zdaj za devet let dana moralo molčati. In vi ste imeli v najem. Takoj sem obiskal neizmerno moč, da ste se vrnili najemnika, mu izjavil, da imam s pomočjo babice v svojo hišo. nerad, da bi prišla ta hiša, ki Dvoboj je bil pretveza za mojo je last staršev moje žene, v tu-rano, in najina temna tajnost je roke, in mu ponudil odškod-je ostala tajnost. Spravili so nino, če razveljavi najemnin-me v Versailles, in cele tri me- sko pogodbo. Mož je zahteval sece sem se boril s smrtjo; ko šest tisoč frankov, dal sem mu sem končno nekoliko okreval, jih deset, ah, dal bi mu jih bil so mi predpisali zdravniki ju- dvajset. Saj sem dosegel stvar, žen zrak. Vsak dan sem pre- po kateri sem hrepenel tako go-potoval le kratko pot, in tako so reče- Takoj sem hitel v Auteuil. me prinesli iz Parisa v Chalons; Odkar sem zapustil hišo jaz, ni gospa Villefort je z vozom sle- bilo nikogar v njo. dila nosilnici. Iz Chalonsa so “Bn0 je ob petih popoldne; me spravili z največjo skrbnost- gej sem v rubečo sobo in čakal jo v Marseille. Trajalo je deset noči.
mesecev, predno sem okreval “Tu s0 prišie nad me one
temne prikazni, temnejše in strašnejše kakor kdaj prej.
“Korz, ki mi je napovedal vendetto ter mi sledil iz Nimesa v Paris, ta Korz, ki je bil skrit na vrtu, ki me je tam ranil, je lahko videl, kako sem kopal grob in položil vanj otroka. Morda je poznal tudi vas... In
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
to care for 2 boys 10-15 yrs. Work days or live in. Age 30-40. Sal. open. La Grange Park.	264-9788
REAL ESTATE FOR SALE
OAK LAWN — ST. CATHERINE 6 rm. brk. 4'bdrms., fam. rm., full bsmt., 2 car gar., side drive, cent, air, redwood fence, patio, nr. schls. & transp. By Owner. 422-2719
(147)
sati, in se odločim, da grem na vrt.
“čujte, Hermina, mislim, da sem prav tako pogumen kakor kak drug mož; ko pa potegnem iz žepa oni mali, obema tako dragi ključ, katerega ste dali vi pritrditi na zlat obroček, ko odprem vrata na stopnice, grem po stopnicah in opazim ob oknih medel sij svetlobe, tu se moram prijeti za zid in bi skoro kriknil... Mislil sem, da zblaznim.
“Končno se zopet zavem, prestopim stopnico za stopnico, in jedino, česar nisem mogel premagati, je bilo močno trepetanje kolen. Toda ker sem moral hiteti, poskusim premagati tudi to slabost.
“Pridem do vrat, vodečih na vrt; poleg vrat je bila na zid naslonjena lopata. Pograbim jo in hitim naprej. Medla svetloba mi je razsvetljevala mojo nočno pot.
“November se je bližal svojemu koncu, vse listje na vrtu je izginilo, drevesa_ so bila samo še suha okostja z dolgimi rokami, in suho listje je šumelo pod mojimi nogami.
“Popolnoma se me je polastil strah. Zdelo se mi je, da povsodi vidim Korza, in zato potegnem iz žepa svojo malo, nabasano pištolo.
“Posvetim s svetilko naokrog; prostor je bil prazen.
“Svetilko pritrdim na vili-často vejo, katero sem opazil že leto poprej-
“Trava je bila tu okoli povsodi zelo gosta; jeseni se ni nihče brigal za to. Samo jedno golo mesto vzbudi mojo pozornost, da, tamkaj sem prekopal zemljo. Napravim se na delo.
“Končno je vendar prišla ta ura, katere sem čakal tako dolgo!
“Toda kakorkoli sem upal, kakorkoli sem kopal, kakorkoli sem preiskal vse natanko, kakorkoli sem želel, da bi zadela lopata končno na odpor, vse je bilo zastonj. In vendar sem iz-
ali ni bilo mogoče, da nekega j{0pa] večjo jamo kakor prvič.
DOWNERS GROVE — Bruce Lake, 1/2 acre, swim, fish, boat, 3 bdrm. bi-level, sunken liv. rm., din., Ige. kit., rec. rm. 2 c. att. gar. 1 yr. old by trans, owner. Mid. $40’s. 969-6870
MORTON GROVE — ST. ISAAC JOGUES — 7 rm. brk. ranch, 3 bd-rms., IVz baths, 1st fir. fam: rm. with frplc., fin. bsmt. w-play rm. & game rm. w-bar. Cent, air, 2 c. att. brk. gar. Low $40’s. By Owner.
967-6641
OPEN HSE. SUN. 1-4 P.M.
3844 Harvard Terr. SKOKIE 6 rm. cust. bit. brk. ranch, 3 bdrms.,
dne razkrije to strašno skrivnost?... Ali ni bilo to mnogo slajša osveta, ko je izvedel, da me njegovo bodalo ni usmrtilo? Bilo je torej pred vsem potrebno, da izbrišem vsako sled one noči; ah, dasi so izginili zunanji ostanki, je v mojem srcu presilen spomin.
“Napočila je noč, čakal sem potrpežljivo. Sam sem bil v oni sobi, kateri je vsak hip zmajal veter zavese pred vrati; in vsak hip se mi je zdelo, da vidim za temi zavesami skritega špijona. Zdajpazdaj sem vstre-petal, zdelo se mi je da čujem za seboj na postelji vaše stokanje, nisem se upal obrniti. Vladal je molk, da se je slišalo, kako mi bije srce, in bilo mi je tako silno, da se moja rana odpre znova. Končno slišim,
Mislil sem, da sem se zmotil glede prostora, toda ne, spoznal sem drevesa, vse se je strinjalo tako natanko. Mrzel, oster veter je pihal med vejami suhih dreves, in vendar je pokrival moje čelo žareč pot strahu. Spomnim se, da me je bodalo zedelo v trenotku, ko sem hotel zemljo znova poteptati; pri tem sem se naslonil na staro ebenovinasto drevo, za menoj je bila majhna, umetna skala in pod njo klop, ki je služila še-talcem za počivališče, čisto natanko sem vedel to, ker se je moja roka pri padanju dotaknila mrzlega kamna. Vse je bilo prav; skoro bi se zgrudil na tla, vendar zberem vse vso j e moči in pričnem delo znova. Zopet nič, kovčega ni bilo tu.”
“Kovčega ni bilo tu?” zamr-
2 tile baths, cent air, tile kit, fam. [more nihče niti videti, niti sli-rm. w-wet bar. Work shop, 2 c. gar.
Xtras. In $30’s. Owner. 674-1183
(147)
kako zamre zunaj šum za šu-.mra Hermina, omamljena in mom, se prepričam, da ,me ne preplašena.
“Ne mislite, da sem se zmo-
SKOKIE — 3326 Church St.
4 bdrm. duplex, full din. rm., liv. rm., kit. and brkfst. rm., IVa baths, full bsmt, Ige. lot, 2 c. prk. $32,900 also adjoining duplicate bldg. Can be purchased at same price for investment purposes.	588-1466
(149)
CHOICE SOUTHWEST LOC. — BY OWNER. — 5 rm. brk. bung. 3 bdrms., 2 baths, cent, air cond., fully fin. bsmt., dble. gar. By appt.
735-1893
(146)
5901 N. SHERIDAN — 3 bdrm., 2 baths, air cond., appls. Overlooking Park Lake, swimming pool & rec. rm. $52,500. Very low main, in well run bldg. Covered prkg. space. By Owner.	784-5140
(146)
BUSINESS OPPORTUNITY
SUPER MART (MINI) — In Western suburb. Doing $350,000 annually. Short hours. Closed Sunday (and holidays. Call Tommy 485-9661
DVE VRSTE PTIČEV — Jata golobov obletava spomenik na Plaza Italia v glavnem mestu Argentine, ko leti nad njim skupina helikopterjev.
til,” nadaljuje Villefort: “ne. Preiskal sem ves prostor, misleč, da je morilec videl kovčeg, mislil, da je. v njem zaklad in ga, opazivši svojo zmoto, zakopal na drugem mestu. Končno mi pride na misel, da morda ni bil niti toliko previden in je vrgel kovčeg v kak kot- Da se prepričam o tem, sem moral počakati dneva; vrnil sem se torej v hišo.”
“O moj Bog!”
“Zdani se, in znova prei-ščem prostor, kajti v temi' bi se bil lahko varal. Več ko dvajset čevljev v kvadratu in več ko dva čevlja globoko prekopljem zemljo. Cel dan bi bil komaj zadostoval plačanemu človeku, da bi storil to, kar sem storil jaz v eni uri. A nič ne najdem, čisto nič.
“Zdaj preiščem močno vtri-pajočega srca ves vrt, široko cdpiraje svoje oči. Tudi ta trud je bil tako brez,uspešen kakor prvi, in vrnem se na loko, noseč v prsih vse polno skrhij in dvomov. Ničesar več se nisem upal nadejati.”
“O,” vsklikne gospa Dan-glars, “človek bi postal blazen!” “Upal sem še trenotek,” nadaljuje Villefort, “a nisem bil tako srečen. Vendar sem zbral vse svoje moči ter osredotočil svoje misli na vprašanje, iz katerega vzroka je ta mož otrokovo truplo odnesel.”
“A saj ste rekli sami,” odvrne gospa Danglars, “‘da zato, da bi imel dokaz.”
“Ej, ne, milostiva, to ne more biti tako; nihče ne hrani mrtvega trupla jedno leto, ampak gre k sodniji in celo zadevo naznani. Toda to se ni zgodilo.”
“Torej?..-” vpraša Hermina vsa bleda.
“Torej za celo stvarjo tiči nekaj mnogo strašnejšega, mnogo usodnejšega; otrok
'morda živi, in morilec ga je ! rešil.”
Gospa Danglars strašno krikne in zgrabi Villefortove roke.
“Da bi bil moj otrok živ!” pravi. “Da bi bili mojega otroka pokopali živega, gospod! Midva nisva vedela gotovo, če je otrok mrtev, in vi ste ga pokopali! Ah!....”
Gospa Danglars se dvigne, grozeče pogleda kraljevega prokuratorja in s svojimi nežnimi rokami močno stisne njegovo roko.
“Kaj vem? To vam pravim, kakor bi vam povedal kaj drugega,” odvrne Villefort s steklenim pogledom, ki je kazal, da je ta mož blizu tega, da zblazni.
“Ah, moje dete, moje ubogo
dete!” vsklikne baronica, o-^niti gospo najprej z grozo, ka-mahne v stol in zaduši svoj plač v robcu.
Pi-okurator se zopet zave ter spozna, če hoče odvrniti od sebe to materinsko nevihto, ki se zbira nad njim, da mora sezna-
tero čuti sam.
(Dalje prihodnjič)
------o------
— Državi Missouri, in Idaho sta glavna producenta svinca v ZDA.
GROMOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
OPRAVIL JE Z UPORNIKI—Gen. Mohamed Ouj-kir, notranji minister Maroka, je dobil od kralja Hasana II. vsa polnomočja za prijem in kaznovanje vodnikov in udeležencev upora. V glavnem se je v Maroko vrnil red in mir, oblasti pa še vedno stikajo za uporniki. Gornja slika kaže gen. Oufkirja v ' vojni opremi.
:.. Ji..
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA ■ , PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnder*on 1-0628
m >m i n • • * *	* ■..	. , t 111 n r
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke ps takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
t za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.KJ.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
I^4E	. . . . . .............................................. ...................... a .. ........ a .......... ..... a..... ..
NASLOV ..............-.....................................................
MESTO ...................................................................
DRŽAVA .............................................. CODE ________________
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
UMETNA LUNA ZA LUNO — Vesoljska ladja Apollo 15 je ponesla s seboj proti Luni 80 funtov obsegajočo umetno luno, ki jo bodo astronavti v sredo, 4. avgusta, pognali na pot okoli Lune. Ta umetna luna je 6-strana prizma, v kateri so naprave za merjenje magnetskih in težinjskih polj in radio, ki bo zbrane podatke pošiljal na Zemljo. Na levi vidimo Luno z vesoljsko ladjo in odvrženo umetno luno (trabantom), zgoraj pa vesoljsko ladjo Apollo 15 z umetnim trabantom povečano. Lunskega umetnega trabanta so zgradili v NASA laboratorija v Clevelandu.