Per 211/1908
10002709,11
-.ORSKI GOSPODAR
List za /pospeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju.
Urc-duje Anton Štrekelj, ravnatelj
slovenske kmetijske šole v Gorici. Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izhaja v začetku in v polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list brezplačno.
cvetličar v Gorici, sedaj v novi trgovin v hiši; g. Seculina Corso Gius. Verdi št. 39 nasproti Medvedu priporoča svojo bogato zalogo raznega semena za vrte polja in travnike, kakor tudi razno grmičje za olepšavanje domov, veliko izbero vrtnic itd Nadalje se priporoča za izdelovanje svežih šopkov in vencev za vse slučaje ------— ■■	,, -
Anton Kuštrin v Gorici, (v
lastni hiši) Gosposka ulica štv. 25, priporoča svojo veliko trgovino jedilnega blaga po najnižjih cenah. Postrežba točna. Pošilja po železnici in pošti po naročilih. Za naročila iz dežele zadostuje dopisnica.
M> Poveraj v Gorici na Travniku priporoča svojo izborno trgovino.
Knjigoveznica Ivana Bednarika se je preselila v ulico della Croce štv. 6, (nasproti „Šolskemu Domu".)
Ivan Kravos Gorica na Kornu. Priporoča svojo sedlarske izdelke za lahko ali pa težko vožnjo.
a> a £3 a>
£-i
S O
M
N
a> £> a>
cs
a> O
Ura prihrani
kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri 3333333333333333
ONTDH 3REŠČDK
Gorica, Gosposka ulica št. 14
Via Signori lastna hiša kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najfi-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, 3333 žime in platno. 3333
Lastna delavnica oaooo za tapecirano pohištvo.
O
CD*
Cfl
CD <■+
&
£3 p
O
cr
"TS
o
CD

Umetne ognje,
kakor: rakete, bengalične luči, rimske sveče, kolesa tudi po posebnih načrtih izdeluje tvrdka
Ferd. Makuc
tovarna umetnih ognjev
Gorica.
Povsod koder je prepovedano v resnici nevarno streljanje z železnimi možnarji se danes rabijo pipiruati to-piei in sicer zato ker so oblastva dovolila vporabo teh, ker je spoznala da niso nevarni.
Zvedel sem da je na Kranjskem razširjeno mnenje da je vsako streljanje prepovedano. To pa je napačno. Prepovedano je samo streljanje z železnimi možnarji. Priporočam toraj slav. županstvom in cerkvenim predstojnikom, da ob raznih slavnostih streljajo edino le z papirnatimi topiči, katere razpošiljam v zabojih, po: 50 komadov, za 20 kron, 100 komadov za 40 krou.
Fichtenin Hgra se-
. najpripravnejše, najcenejše in najboljše sredstvo za popolno uničenje listnih uši, krvavih uši, kaparjev,
poljskih bolh, gosenic, paljkov itd. na sadnem drevju, le-potičnih rastlnah in v vrtih. — Popolnoma brez strupa, toraj popolnoma neškodljivo za cvetje, listje in sadje. Lahko raztopljivo ter pripravno za škropljenje in mazanje 1 škatla 1 kg po kron 3 zadostuje za 100 litrov vode.
Zastopstvo za Primorsko:
Huber & Comp, Trst, Via S. Apolinare št. 4 Alltoil Scacoz Trst, Via Campanile št. 19. o o
..Borišho vinopsho društvo"
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, ima v svojih zalogah in prodaja naravna in pristna vina z Brd, z Vipavskega in Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež društva: Gorica, ulica sv. Antona št. 7.	^	■	-
Deset zapovedi za kmetovalca
tiskane pri Ubald pl. Trnkoezy, lekarnar, Ljubljana na Kranjskem, Avstrija. Pri gnojenju trositi je poleg Tomasova žlindre ali superfosfata tudi
40 odsfofne kalijevo sol
To gnojilo je za polovico ceneje, nego žveplenokisli kali.
Glavno zastopstvo za Primorsko:
ARA & VIZ2ICH V TRSTU.
Zaloga pri:
Goriškem kmetijskem društvu ier /lipi & Co. v Gorici.
Knjižice o umetnih gnojilih brezplačno.
NARDINI & W0LF
izključno zastopništvo tovarne „ETERXIT" za celo Primorsko cementne asbestove plošče za pokrivanje streh
Borica via Murini št. 11

Najboljši krov sedanjosti Eternit-Skrilj, lahek, č\rst, varen proti burji, nevihti in ognju
£J u RJVIT -501 i Lf£ Bv,' PATENT HAISCUL^'
p.

Originalne francoske priprave svetovne trgovine so najboljše in dobro znane vsem vinogradnikom.
Posebno se priporočajo: škroj ilnica „Eelair" proti peronospori; — žveplalnik ,,Torpille" proti grozdni plesnobi; vbrizgainica „Ex-eelaior" proti trtni uši; acetilenska svetilka ,,Me-dusa" proti kiseljaku. Kot nadomestilo navadni ras-topini modre galice in vapna je rastopina „Eelair- • ~ Vermorel", ki se takoj napravi je pripravna, jako vspešna, se prime lista itd. itd deli za vse priprave	-
Nadomestni
Ceniki in vpis prosto poštnine in brezplačno ako za zahteva , pri edinem zastopniku za flvstrijsko-Ogersko
\
fo T. DoswaIdt Trsf Piezzn
Lat


št. 6. £ Jtšf
>V>«M>
Važno za sadjarstvo!
Boj sadnim škodljivcem!
Edino uspešno mazilo proti mrčesom
Zakonito zavarovano.
Ostane nad 4 mesece lepljivo.

Odlikovano z bronasto svetinjo deželnega kulturnega sveta na sadni in vrtnarski raz stavi v Ustju 1. 1903. — Cenik, navod o uporabi, in izvrstna spričevala pošilja na žeijo
fllberf. Propfe,
Ustje ol) LaM (Češko)

ve)
kemična tovarna

Primorski Gospodar
.List za povspeševarije kmetijstva v slovenskem Primopju,
Ureduje Anton Štrekelj, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo".
fteo. 11. J gorici, dne IS. julija 1908. feeaj |I.
Mi kmetsbi položaj.
Prileten, pa še precej krepek kmet, ki si je pridobil s svojim gospodarstvom v teku mnogih lel precejšnje premoženje, je rekel, ko se je razgovarjalo o starih boljših časih, da so bile edino varčnost, zmernost in skromnost v potrebah uzrok, zakaj se je nekdaj še kaj prigospodarilo, sedaj pa, ko teh lepih lastnosti več ne poznamo, „se ne more prav nič več začeti". Ne morem reči, da ne potrebuje oni, ki je varčen in zmeren, manje in ima zato manj stroškov, toda nekdanje razmere so se spremenile. Posebno denar se v sedanjih časih lažje potrosi. Če je dobil n. pr. pred petdesetimi leti kedo na deželi kako pismo, prišla je cela vas, da je videla to novost. Dandanes dobiva pisma že vsakdo. Prej se je reklo: ,,Micka, ali bi me hotela ?" Sedaj se razpošlje cel kup ljubavnih pisem in razglednic predno pride nevesta v hišo. Prej se ni poznalo na deželi druge knjige, nego mašno, sedaj se berejo raznovrstni časopisi, in še bolj različne knjige. Nekdaj ni poznal kmet tobaka, ali pa je kadil onega „po štiri" v rusih „fajfah", dandanes si natika že pastirče cigareto pod nos in celo ta ali ona „gospodična", ki se suče okoli svinj, posnema že izprijen svet. Kako priprosto so se nosili še pred petdesetimi leti ljudje na deželi! Sedaj že ne znamo ob nedeljah, ali imamo opraviti z gospodinjo ali z deklo. V starih časih imelo je več vasi eno krčmo, dandanes jo ima vsako najmanjše selo. Na kratko rečeno, to vse stane denar in z željo v stare čase ,,se tudi ne more prav nič več začeti", dokler se ne odstranijo priložnosti in skušnjave za zapravljanje denarja. Tega •pa sploh nikdar več ne dočakamo in tudi če se prerokuje, da bo za par dni sodnji dan.
Da pa najbolj trpi v takih razmerah ma'i posestnik, to je oči-vidno. Pomagati proti temu pa ne more ne jokanje ne stokanje in niti ne hrepenenje po starih časih. Tu je treba zastaviti kje drugje oporo, če hočemo priti do boljšega stanja in sicer ravno tje, kamor nam je postavil naš vstvarnik mehke možgane, kjer je še mnogo prostora za boljše spoznavanje.
Marsikateri posestnik je že prej sprevidel, da nekdanje gospodarstvo ni za sedanje čase S tem, da je vse skrbno opazoval, ter se o stvari razgovarjal ter čital kmetijske knjige in časopise, prišel je do spoznanja, da je treba gospodarstvo menjati. Marsikdo je to tudi storil, ta v svojo korist, oni v svojo škodo. Med zadnjimi se nahajajo posebno oni, ki so mislili, da se zamore samo po knjigah kmetvati, tudi če ne poznajo danih razmer. Kdor je tega mnenja, izgubljen je že v naprej. Marsikdo je rekel kmetu, ki se ni koj poprijel novih naukov, da je neumen. Toda meni taka neumnost ugaja, ako je spojena s previdnostjo, kajti predno se česa lotim, moram stvar natančno preudariti in jo pregledati od solčne in senčne strani. Izkušnje, ki so jih napravili sosedje, so mi včasih več vredne, nego tiskana pravila v debelih knjigah, katera sem morda celo napačno razumel. Seveda tepcev, ki niso pristopni za noben nauk, tudi jaz ne maram.
Toraj ,,pravi" razum je potreben, ako nočemo plačati za no-votarije in izboljške preveč denarja. Vsaka šola ,,košta", ali boljše je, da nas stane le malo ali pa nič. Pravi razum pa dobimo edino s tem, da se strokovno izobrazimo. Le strokovna izobrazba zamore pomagati malemu posestniku zopet na noge. Le kdor je strokovno izobražen, zamore brez skrbi s zboljški pri kmetiji. Veče potrebe, ki jih je pro-uzročil sedanji čas, zamorejo tekmovati le z večimi dohodki iz kmetije. Ti so pa odvisni v prvi vrsti od tega, kako razumi gospodar izkoristi si skušnje, ki so se naredile na kmetijskem polju. Temu ali onemu kmetu se ne more zato niti zameriti, ako se samo toži in zdihuje ter si ne zna pomagati. Ako bi se pa strokovno izobrazil, našel bi b>ez dvoma v kratkem pravo pot.
Kmetski sin, ki je izvršil kako kmetijsko šolo, začne že predno je prevzel očetovo posestvo, z raznim zboljški, seveda, ako mu oče dovoli. Na ta način pride polagoma sam do prepričanja, da služi to in ono v korist posestva. On bere tudi v knjigah in časopisih s „pravim" razumom in se uči še v mladosti vse temeljito prevdariti. On se ne zaupa zato slepi sreči.
Če hoče toraj kmet obstati in ne propasti, mora več pridelovati; da pa to doseže, se mora več učiti. Brez učenja ni dandanes nič in čudno se nam zdi, da se dobe še vedno ljudje, ki so nasprotnega mnenja. „Ako zna sin le brati, pisati in nekoliko računati, pa je že dobro", sliši se pogostoma na deželi. Toliko doseže dandanes že vsakdo. Kdor je pa hotel postati trgovec, moral se je za svoj poklic še česa drugega učiti, ravno tako rokodelec, gozdar itd. Samo kmet zna že od rojstva zadosti in se mu ni treba šele učiti. Prijazni čitatelj naj ne misli, da se hočem s tem delati norca iz kmetov. Nasprotno! rad bi samo preprečil, da bi ga drugi ne imeli za norca. Zato ravnaj se kmetič po tem-le nasvetu:
Če hočeš, da Ti pojde boljše Tvoje gospodarstvo, V jeseni sina daj kmetijski šoli v varstvo; Za stan njegov mu dali bodo tam pouk, Kako se čuvati je škode, zmot in muk.
Nik. Lex.
\J uarstuo ptičev.
Slednjič so pričeli uvidevati naši sosedje v Italiji, da so ptiči zelo koristni kmetijstvu, osobito sadjereji in da je treba skrbeti za njihovo varstvo in delati proti pokončevanju istih. V Benečiji je v nekaterih krajih jako lepo razvita sadjereja, ali v zadnjih letih začel se je tam razni mrčes tako širiti in vničevati sadno drevje, da so ta-mošnji kmetovalci v strahu, da bodo morali opustiti sadjerejo, ki jim je donašala sedaj velike dohodke. Pogled v bližnje Koroško, kjer se ptiče varuje in kjer se sadno drevje lepo razvija in obilo rodi, jih je podučil, da so najboljši zasledovalci raznih hroščev, muh, gosenic itd., ki napadajo sadno drevje, ravno ptiči, katere v Italiji tako pridno zasledujejo in merijo. In to spoznanje je imelo to posledico, da so za-pričeii z raznimi shodi in resolucijami veliko akcijo, da se čimprej omeji ptičji lov.
Tudi mi moramo iz srca jim želeti v tem oziru največjih uspehov, kajti od tega bodemo imeli, tudi mi korist. Naše ptice selivke gredo konec poletja in na jesen v velikih trumah v južne, gorkejše
kraje; to priložnost porabi v Italiji mlado in staro, gospod in kmet, da da duška svojemu lovskemu čutu, ker druge divjačine tam skoro najti ni. Zato streljajo na lastovice, slavce, ščinkovce in sploh na vse, kar jim pride pod puško. V Italiji je namreč lov prost in je treba plačati le malo pristojbino za lovski list, s katerim se lahko povsod lovi in strelja. Te ugodnosti se laški državljani tudi v polni meri poslužujejo in žrtev tega športa so stotisoči ptic, katere se radi velike koristi pri nas in še več na severu negujejo. Ali to streljanje ni še tako nevarno ptičjemu rodu; bolj nevaren je lov z mrežami, ki se na več načinov izvršuje, in ki obstoji v glavnem v tem, da se cele trupe ptic hkratu polovijo. Te naprave, ki so razmeroma drage, so prave grobnice naših ptic, ker se nalovi v vsaki na leto od 2 do 5 tisoč ptic in lovski uspeh vseh teh naprav se ceni na milijone ptičjih žrtev.
Razen tega pa je ta način lovljenja skrajno surov. — Rabijo se namreč za vado pri tem lovu dobri ptičji pevci. Da ti na jesen bolj pojejo, jih prej oslepijo, oskubejo in s tem provzročijo umetno g o-1 e n j e. Preko poletja jih zaprejo v mrzle kleti. Take muke seveda le malo ptičev prenese, zato so tudi preživeči zelo dragi in stanejo 40 — 50 K. — Ko nesejo te uboge živaliee v jeseni na prosto, mislijo, te da je pomlad, zato začnejo čvrsto peti. Toda njihovo veselje in petje je v nesrečo in pogubo tisoč drugim. Rabijo se pa tudi visoko letajoče ptice, ki naj s poletavanjem privabijo samotnike. Da se to doseže, privežejo ptiča za nogo na dolgo nit in s posebno pripravo se meče ptiča od daleč v zrak. Ko se ena noga s takim ravnanjem zlomi, priveze te ptiča ob drugo za nit, ko prvi ptič pogine, vzame se od že vlovljenih drug itd.
Razna društva v varstvo ptic potegujejo se že dolgo za odpravo tega iz vsakega stališča obsojanja vrednega divjanja, ali šele v zaenjem času začelo je ljudslvo sprevidevati važnost in veliko korist ptic pri kmetijstvu in upati je, da se tudi v Italiji v tem oziru krene na boljšo pot.
Letošnjo sušo.
Žalostne vesti nam dohajajo iz vseh delov naše ožje domovine, kakor tudi iz ostalih pokrajin. Na vseh straneh tarnajo skrbni kmetovalci o preveliki suši, ki jim ugonobi upanje na obilno letino. V rani spomladi je bilo veliko dežja, in ko je ta deževna doba prenehala, začele so se rastline v veliko veselje vsakega kmetovalca prav čvrsto razvijati. Vendar to upanje je splavalo po vodi. Iz nekaterih krajev prihajajo vesti, da niti najstarejši ljudje ne pomnijo takšne suše; posebno je ta šiba na Primorskem jako občutljiva. Že cela dva meseca ni bilo skoraj izdatnega dežja, ki bi rastline okrepčal in poživil. Toži kmet, ki ni gnojil, toži pa tudi oni, ki je gnojil. Suša je tako huda, da niti umetna gnojiia niso v stanu učinkovati in se razločujejo z umetni mi gnojili gnojeni travniki in polja le v redkih slučajih od negnojenih. Ni čuda, če je zemlja popolnoma izsahnjena in ji primanjkuje vsake vlage, kako bi se naj potem hranilne snovi, katere spravimo z umetnimi gnojili v zemljo, tam razkrojile in postale od rastlin zavžitne. Umetno gnojenje je do sedaj toraj prav malo izdalo; v obče je znano in s poskusi dokazano, da se z umetnimi gnojili gnojenih zemljišč suša ne prime tako zelo, kakor negnojenih. Vendar naj naši kmetovalci ne obupajo, kajti hranilne snovi se v zemlji ne morejo poizgubiti in morajo toraj priti prej ali slej rastlinam v korist. Če se vreme spremeni na ugodnejšo stran, da bo obilo dežja, tedaj je pričakovati uspeh gotovo pri drugi košnji, najbolj gotovo pa prihodnje leto tem boljše, ravno tako na travnikih, kakor tudi pri vseh drugih kulturah. Žalostne preskušnje so prestali letos oni, ki so gnojili enostransko, to je le s fosforno kislino (ali samo s Tomasovo žlindro ali pa samo s superfosfatom). Napaka takšnega gnojenja se je že tako mnogo karala, vendar še ni bilo mogoče, tega tako udomačenega napačnega gnojenja (največ samo s Tomasovo žlindro) izpodriniti, vendar bode one šele škoda prepričala, da je edino pravo in koristno gnojiti poleg fosforovih gnojil (to so Tomasova žlindra in superfosfat) tudi s kalijevimi gnojili (to so kajnit in 40 V0 kalijeva sol). Umen kmetovalec iz Sevnice (Štajersko) nam tozadevno poroča sledeče: Moram Vam naznaniti tudi, da tistim gospodarjem, ki so letos gnojili z umetnimi gnojili, pa napačno, niso rastline nič shajale, ali pa so se za sedaj sploh vse posušile, ker vem za več mož, ki so se meni pritožili, da so s superfosfatom gnojili in sedaj imajo gole njive.
Moje rastline so pa prav izvrstno pognale, samo ko sedaj ne bi taka suša potegnila".	rn
seje osr. odbora dne 2. julija 1 DOS ob 10. predp.
I.	Potrditev zapisnika zadnje seje.
II.	Poročilo tajnika.
III.	Reševanje došlih predlogov.
IV.	Volitev 1 namestnika za osr odbor.
V.	Volitev članov za posamezne odseke.
VI.	Razno.
Navzoči gg: preds. Anton Jakončič, c. kr. okr. glavar dvorni svetnik H. grof Attems, kot zastopnik c. k. namestništva; dež. poslanec in odbornik Ant. Klančič kot zastopnik dež. odbora, podpreds. grof Žiga Attems, tajnik Fr. Kocjančič, odborniki gg. Zsga Miha, Le-ban Peter, Sila Luka, Uk nar Maks, Saunig Ivan, Kovač Ignac, Fiegel Rudolf, Budin Ivan; dr. Franko se je opravičil, ker je zadržan.
Predsednik konstatira sklepčnost, predstavi dvor. svetnika grofa Attemsa kot zastopnika c. k. namestništva, dež. posl. Ant. Klančiča kot zastopnika dež. odbora in otvori sejo. Najprvo naznani da se je odpovedal izvolitvi v osr. odbor g. Ant. Zucchiatti in ker ostaja isti pri svoji odpovedi, bode treba voliti namestnika po §. 20 dr. prav. in da besedo tajniku.
I.	Tajnik prečita zapisnik zadnje seje, ki se odobri.
II.	Tajnik prečita svoje poročilo o društvenem delovanju, ki se
glasi :
Od zadnje seje sem, delovalo je društvo posebno intenzivno. V tem kratkem času še ne dveh mesecev je priredilo društvo sedem podučnih shodov in sicer v Rihenberku, v Gorici, v Kamnjah, v Tolminu v Kobaridu, v Fojani in Hruševljah; uspeh istih je bil vseskoz ugoden, kajti ljudstvo se za take shode zanima in jih želi, ker črpa iz njih poduk in podjetnost za zboljšanje kmetijstva
Posebno ugodno bode v tem oziru vplivalo podeljevanje nagrad, podpor, domačih živalij in raznega blaga. Da se to delo izvrši, imel je po eno sejo živinorejski, sadjarski in čebelarski odsek in se je v teh sejah določilo s pomočjo-drž. podpore nakupiti za povzdigo pre-šičjereje vže bolj odrasle mrjasce in svinje ve'ike bele jorkširske pa-
D ne v ni red:
sme in porazdeliti brezplačno med prosilce s pogojem, da iste do 3, leta hranijo, nakar postanejo te živali njih lastnina. Mrjasce in pre-sice sme se prepustiti k skoku šele po starosti 8 mesecev. Redilec sme pustiti mrjasca k skoku kvečjemu dvakrat na dan in zahtevati 1 K za vsaki skok, ki gre njemu na korist, redilec svinje pa mora odstopiti društvu od drugih mladičev 1 mrjasčka ali 1 snjinjico. To so glavni pogoji glede podeljevanja prešičev.
Pogoje za podeljevanje perutnine in podpor za nakup bikov ni živinorejski odsek še definitivno rešil, ker mu je pošla doba.
Sadjarski odsek je sklenil porazdeliti drž podporo K 1000, kot nagrade po K 10 in K 20 ze uzorno oskrbovano in vzgojeno sadno drevje, ter je izdelal načrt za povzdigo sadjereje v deželi, katerega je predložil vis. vladi, ob enem je zaprosil K 5000 podpore za pokon-čavanje mrčesa.
Predsedstvo je imelo dve seji v katerih so se navedeni sklepi potrdili.
Predsedstvo je na vprašanje tukajšnje c. in k. vojaške upravne komisije, kje bi se dalo nakupiti ovsa, sena, slame in lesa za kurjavo, odgovorilo, da odsvetuje radi neugodnih letin od lani in letos odločno, da bi isla te pridelke izvzemši les tu nakupovalo, ker bi s tem trpeli naši posestniki, katerim itak premanjkuje radi suše seno in stelja.
Dne 29 maja vršil se je občni zbor, ki je volil nov osrednji odbor, in sicer gg.: Anton Jakoncič, preds., dr. Al. Franko^ I. podpr., Žiga grof Attems 11. podpreds., Franc Kocjančič tajnikom. Članom osr. odbora pa gg: Rud. Fiegel, Klančič Anton, Kovač Ignac, Ličen Maks, Obljubek Fran, Savnig Ivan, Sorčič Vincenc, Štrekelj Ant., Ukmai Maks, Zega Miha, Zucchiati Anton, ti vsi so voljeni iz prejšnjega odbora, na novo pa gg. Budin Ivan, Dominko Viljem, Konjedic Edmund, Leban Peter, Sila Luka, Vrč Alojzij. — Denarni promet je zuašal od zadnje seje sem K 55.000. — Druge važnejše stvari so se prepustile osr. odboru v rešitev in pridejo pod prih. točkami v razpravo.
Poročilo se sprejme brez opazke na znanje.
II. Tajnik poroča na kratko o nameravani prireditvi jub. kmet. razstave in prečita dopis dež. odbora z dne 6. jun. št. 6198, 1908. v katerem se naznanja, da se taka prireditev po nasvetu c. k. kmet. društva opusti, da se pa mesto razstave določi jubilejno ustanovo, iz katere naj bi se vsako tretje leto podeljevale malim posestnikom in kolonom, ki se odlikujejo v kmetijstvu, premije po K 1000, in sicer tri za slov. in tri za ital. del dežčle in kjer se društvo naproša, da se ivreče o tej nameri.
Po daljši razpravi sprejme se soglasno predlog tajnika, ki se glasi: Goriško kmetijsko društvo je načeloma za to, da se stvari iz državnih in deželnih sredstev jubilejna ustanova, iz katere naj se po-delujejo od časa do časa primerne nagrade malim posestnikom in kolonom, ki se odlikujejo in praktično realizujejo napredek v kmetijstvu;
zahteva pa, da se prepusti obem kmetijskim drušlvom, da vsako za svoj okraj razpolaga po svojem prepričanju z obrestmi te glavnice.
Naproša se ob enem dež. odbor da izposluje od vis. vlade in si. dež. zbora v ta namen 50 do 100 tisoč kron.
Prečita se razpis namestništva z dne 24. junija št. I. 117 1908, ki zadeva delavske kategorije in dnevno plačo teh radi odškodovanja družin k orožnim vajam poklicanih reservistov, sestavi se izkaz dnev-nin kmetijskih delavcev in poslov po sodnih okrajih, kakor predlagajo navzoči zastopniki za vsak okraj.
Tajnik poroča, da se je od raznih strani in ob raznih prilikah nagla šala potreba uzornih kmetij za slov. del dežele in predlaga, naj društvo ukrene potrebno, da se ustanovi iz državnih in deželnih sredstev uzorna kmetija v Tolminu za gorati del dežele in druga v vipavski dolini za ostali del.
Po daljši debati, v katero pc sežejo preds., in gg. Zega, Sila in Leban je sicer osr. odbor za ta predlog, prepušča pa in. pooblasti splošno kmetijski odsek, da -nadalje o stvari razpravlja in sklepa.
Tajnik poroča nadalje, da se po došlih poročilih pri premiranju goveje živine gleda preveč na zunanjost in predlaga, naj bi se društvo zavzelo za to, da se v prvi vrsti gleda na dobrote živine posebno pri kravah. Gosp. Leban se pridružuje temu predlogu. Gosp. Zega omenja, da je za pravilno premiranje živali v nemškem jeziku mnogo priporočljivih strokovnih knjig z znanstveno podlago in predlaga naj bi zaprosilo društvo vis. c. k. ministerstvo za poljedeljstvo, da izda take knjige tudi v slov. jeziku. Ti predlogi se sprejmejo. Tajnik poroča, da se je na občnemu zboru dne 29. maja sprejel predlog gosp. poslanca Gabršček vsled katerega naj osr. odbor skuša doseči dogovor z dež. odborom da preneha z izdajanjem strokovnega glasila „Kmetov prijatelj", ki povzroča „Primorskemu Gospodarju" nepotrebno konkurenco. Preds. pojasnjuje to zadevo in otvori v predmetu razpravo. G. Zega konstatuje, da se v zadnjem času za kmeta od vseh strani in po svoje dela; da izdaja naše društvo svoje glasilo, dež. odbor zopet svoje, da preskrbuje „nevtralni" dež. kmet urad razna gnojila, klerikalna „Zveza" in naše „liberalno" društvo tudi isto tako da si dela eden drugemu konkurenco in je mnenja, naj b' se vsi ti faktorji v eno organizacijo združili.
Predsednik pojasnuje, da se je društveno vodstvo uže koj pri ustanovitvi obrnilo na „Gor. zvezo" za skupno delo, da je pa ista po svojih pravilih stavila nesprejemljive pogoje, po katerih bi moralo namreč naše društvo na deležih veliko svoto vplačati; zavrača pa odločno trditev predgovornika, da bi bilo „Gor. kmat. dr." politično — društvo se ni in se ne bo v politiko mešalo.
Gosp. Zega pojasnuje, da je on prepričan o tem in ne dvomi, da društvo ni politično, da si pa ljudstvo to tako misli ali predstavlja.
Gosp. Budin je mnenja naj bi se nadaljevala kupčija kmet. potrebščin kakor dosedaj, list „Kmetov Prijatelj" naj bi se pa ustavil.
Gosp. Saunig predlaga, na bi se društveno glasilo „Primorski Gosp." spopolnil in razširil s pomočjo deželne podpore in s sodelovanjem dež. kmet. uradnikov. Gosp. Kovač je tudi za združenje.
Po končani razpravi se sprejme predlog obrniti se na deželni odbor v tem smislu.
Dopise .oster. Pomologenverein" odstopa se dež. odboru, da spopolni s pomočjo svojih uradnikov sadno zbirko iz Goriške za avst. „Obstgrundbuch", v slučaju da odreče dež. odbor sodelovanje, naj pa društvo po možnosti uvede to delo.
Tajnik omenja, da se je ponovno prepričal, da se pri prevažanju telet iz naših hribov v Trst ravna z živimi teleti na nedopusten način; da so teleta po 2—3 dni brez hrane in da tako trpinčenje ni ne le iz humanitarnih ozirov obsodbe vredno, ampak tudi iz gospodarskih, kajti tako ravnanje povzroča tudi zgubo na blagu; radi tega predlaga naj se obrne društvo na pristojno mesto, da se ti nedostatki odpravijo.
Gosp. Kovač pojasnjuje, da so v tem oziru razni predpisi izdani od politične oblasti, da se pa zanje nikdo ne zmeni-
Sklene se naprositi vis. vlado potom okr. glavarstva, da bode po svojih organih skrbela, da se ti predpisi natančno izvršujejo.
Tajnik poroča, da ima društvo K 2.500'— podpore za nakup merjascev in presic in da je na tozadevni razglas zaprosilo nepričakovano veliko število posestnikov za te živali tako, da ne bo mogoče vsem prosilcem ugoditi, ker pa razdeli tudi c. k. kmet. dr. z drž. podporo večje število mrjascev in presic po slov. delu dežele, priporoča, naj bi naše društvo stopilo o dotiku z istim c. k. kmet. društvom, da se dogovorno, pravilno in po razmerah te živali porazdele. Predlog se sprejme.
IV.	Na mesto g. Ant. Zucchiatti ki je izstopil iz osr. odbora, voli se do prih. obč. zbora namestnikom g. Perin Henrik iz Medane.
V.	Voli se članom posameznih odsekov in sicer:
1.	Finančni odsek: gg. Zadel Josip, Furlani Franjo, Saunig Ivan, Kovač Ignac, Obljubek Franc.
2.	Vinarski odsek: gg. Dominko Viljem, Fiegel Rudolf, Konjedic Edmund, Saunig Ivan, Ukmar Maks, Možina Anton, Josip Štrekelj-Komen.
3.	Sadjarski odsek: gg. Štrekelj Anton, Berlot Anton, Dominko Viljem, Fiegel Rudolf, Vrtovec Andrej, Zega Miha, Kenda Matija, Josip Prijatelj, Klavžar Ernest.
4.	Vrtnarski odsek: gg. Lutman Andrej, Mervic Josip, Sorčič Vincenc, Mermolja Ivan, Fran pl. Lokatelli, Bizjak Ivan.
5.	Živinorejski odsek: gg. Martelanc Franc, Lah Jakob, Kofol Leopold, Stanič Valentin, Leban Peter-Pavel, Hrast Simon, Attems grof Žiga, Štrekelj Anton, Fonzari Ivan, Ivančič Valerjan, Budin Ivan, Sirk Anton.
6.	S p 1 o š n o kmetijski odsek: gg. Dominko Viljem, Vatovec Andrej, Furlani Franjo Sila Luka, Fonzari Ivan, Kovač
Ignac, Konjedic Edmund, Budin Ivan, Šfiligoj Josip, Klanjšček Josip, Klančič Anton.
7.	Odsek za kmet. p o d u k : gg. Dr. Alojzij Franko, Klavžar Ernest, Zega Miha, Lah Jak., Dominko Viljem, Martelanc Franc, Josip Štrekelj.
8.	Nabavni odsek: gg. Štrekelj Anton, Kocjančič Franc, Sorčič Vincec, Dominko Viljem, Ambrož Gabrijel, Klančič Anton.
9.	Čebelarski odsek: gg. Abram Leopold, Kopačjernej, Fonzari Ivan, Vrč Alojzij, Vodopivec Janko, Dominko Viljem, Štrekelj Anton, Kašca Viktor, Golja Fran.
10 Pravni odsek: gg. Dr. Alojzij Franko, dr. Karol Pod-gornik, dr. Turna, Saunig Ivan, Kovač Ignac.
VI. Sprejme se 25 novih društvenikov.
Zega omenja, da pripada nadziranje bikov županom, ki so itak preobloženi z delom in naj bi nadziranje prevzelo deželni kmetijski urad. —
Saunig opozarja, da so biki po večini lastnina občin, da toraj to delo morajo opravljati župani, čeprav si s tem nakopajo mnogo odgovornosti. Leban dostavlja, da imajo tudi komisije za premiranje bikov nalogo nadzirati bike, da pa dež. odbor noče kriti stroškov, ki so s tem združeni.
Na predlog tajnika sklene se zaprositi dež. odbor, da dovoli primeren znesek imenovanim komisijam da bodo podpirale župane v tem poslu. Predlog se sprejme.
Ker se nikdo ne oglasi več za besedo, spominja se predsednik, bivših članov osr. odbora posebno dr. revizorja g. finančnega ravnatelja I Pirjevec, ki so s svojim delovanjem pripomogli društvu do današnje višine in ugleda in jim izreka presrčno zahvalo; pozdravlja obenem nove odbornike in jih naproša za marljivo sodelovanje. Zahvali se vsem navzočim za udeležbo posebno gosp. c. k. okrajnemu glavarju dvor. svetniku in zaključi sejo ob 12 , popold.
Ali se sme staviti špirit v vino? Nov vinski zakon pravi, da se sme deti v vino kvečemu 1 odstotek špirita. Odlok c. kr. kmetijskega ministerstva z dne 22. novembra 1907, št. 45031 pravi glede uporabe špirita to-le: „Zakon določuje tudi uporabo alkohola, to pa samo v toliko, v kolikor je ta uporaba v okvirju racjonelnega kletarstva v navadi (čiščenje sodov in steklenic, priprava nekaterih vinskih čistil, ravnanje s kanastim vinom in enako). Vrhu tega se sme
GD5P0D1RSHE DHOBTINICE.
uporabiti samo toliko alkohola, da ne pride s tem več, kot eden volumni odstotek alkohola v vino. V ta namen se sme rabiti v smislu §. 6. zakona samo čist špirit, to je rafiniran, vsaj 95 odstoten alkohol, v katerem se ne nahaja fuzel, ali pa pravo vinsko žganje (vinski špirit). Nasprotno se mora smatrati kot nedovoljeno, ako se dodaja vinu alkohol samo zato, da se poveča množina alkohola v vinu.
Koliko je vredna gnojnica? Vrednost gnojnice je jako različna in se ravna seveda po tem, koliko redilnih snovi se nahaja v nji. V konjski scalnici je n. pr. povprečno 16 gramov dušika in 14 gramov kalija v 1 litru. Hekto te gnojnice bi bil toraj vreden približno 272 K. Ce računimo toraj da da ena žival okoli 22 hektov gnojnice na leto, bila bi ta vredna okoli 60 K. Ovčja gnojnica je še več vredna, goveja pa okoli polovice. Kmetje, nabirajte toraj gnojnico, ki je drago premoženje! Kdor nima še gnojnične jame, naj ne zamudi niti meseca z napravo.
Jetiena živina. Kakor človeštvo, tako muči tudi živali strašna bolezen jetika. Nekateri menijo, da je najmanj 5°0 živine jetična, drugi pa pravijo, da je je tudi 40 odstotkov. Resnica pa je, da je ta bolezen v nekaterih krajih bolj, v drugih manj razširjena. Pri živini ki se redi vedno v hlevih je jetika bolj domača, nego pri oni, ki hodi na pašo. Posebno močno je podvržena jetiki lepa simodolska živina. Ta bolezen se da prenesti od živine tudi na človeka, zato bi moral vsak gospodar skrbeti, da se bolne živali iznebi. Seveda z gotovostjo se ne da določiti na priprost način, ali je ta ali ona žival bolna za jetiko. Pač pa določi to lahko živinozdravnik s tem, da vbrizgne živali za kožo tuberkulin, to je neko sredstvo, ki prouzroča pri bolni živali nekako mrzlico pri zdravi pa nima učinka. Ker ni tuberkulin škodljiv, bi morali vsi posestniki, osobito oni, ki se pečajo s vzgojo plemenske živine ali pa z mlekarstvom dati svojo živino preskušati. Kar se pokaže bolnega, je treba zaklati ali vsaj odstraniti, da ne preide bolezen na drugo živino ali pa na človeka. Posebno postane človeku lahko nevarno mleko bolnih živali. Ako pijemo tako mleko surovo, si prav lahko nalezemo jetiko ki nas skoraj gotovo spravi v grob. Zato ne pijmo nikdar surovega mleka, marveč le prekuhano. S kuhanjem se namreč dotične glive, ki prouzročajo bolezen, zamore in ne morejo škodovati.
Kdor proda kako žival, je po zakonu obvezan, da sprejme žival nazaj, ako se je pokazala v 30 dneh po kupčiji pri živali jetika ali tuberkuloza, kakor se tudi pravi ti bolezni.
Eternitne strešne plošče so se začele zadnji čas tudi po Goriškem močno uporabljati za kritje gospodarskih poslopij. Kdor je pogledal kedaj na strehe postaj in čuvalnic ob novi železnici, jih gotovo pozna. Te plošče so napravljene umetno in sicer se delajo iz asbesta in cementa. Ne ena, ne druga teh snovi ne gori v ognju, zato je streha krita z eternitnimi ploščami proti ognju popolnoma zavarovana. Največo prednost pa imajo te plošče v tem, da so jako lahke. Ž njimi si prihranimo zato osobito v oddaljenih krajih, kjer ni dobrih cest in poti mnogo vožnje, ki bi jo imeli z navadnimi strešniki; razun tega pa natn ni treba postavljati pod streho tako močnih t-amov. Tudi hišno zidovje je radi tega lahko nekoliko bolj slabotno. Ker se pribijejo te plošče na strešne latve, ne morejo jih vetrovi tako lahko privzdigniti in razinetati, zato so take strehe, skoraj bi rekli, večne ter jih ni treba prav nič popravljati. Zato se ni bati, da bi streha kje prepuščala, kar se pri navadnih strešnikih prav pogostoma dogaja. Koliko sena je že segnilo tadi tega, ker se je strešnik premaknil in je voda vdrla na senik! Zato moramo našim posestnikom, osobito tistim, ki nimajo blizu nobene opekarne, eternitne plošče le priporočati. Tudi cena tem ploščam ni prav visoka. En štirjaški meter plošč postavljenih na streho stane 3 70 K. Niti slamnata streha ne stane mnogo manj, če pomislimo, da je treba za 1 m1 strehe skoraj en cent slame. Res je pod slamnato streho poleti bolj hladno in pozimi bolj gorko, toda ta streha ne traja kot samo okoli 10 do 15 let in je pri vsem tem strašno nevarna za ogenj. Eternitne plošče so proti vremenskim nezgodam nepremenljive. Kdor zida toraj novo poslopje, naj ne rabi nevarne slame. Ako le količkaj premore, naroči naj si eternitne plošče, ki se dobivajo tudi v Gorici. Ž njimi si ne bo kril svojega poslopja samo vstrajno, marveč da mu obenem tudi čedno obliko. In na lepoto moramo tudi nekaj gledati. Vsaka rosa dežja, ki pade na to streho priteče v vodnjak, ako smo nastavili žlebe. Pri slamnatih strehah pa je treba velike plohe, pred no je nalovimo par škafov. Kakšen pa je šele razloček v nalovljeni vodi! Tu umazana od saj in slame, tam čista kot kristal. Kjer nimajo studencev, je eternitna streha že radi vode nepreplačljive vrednosti.
Azurin je spojina bakra in amonijaka in se rabi proti peronos-pori in drugim takim glivicam ki uničujejo naše kulturne rastline.
Azurin se prodaja v zavojčkih po k;j\ obstoji iz temno-modrih malih koščičev ki se v vodi v par minutah rastopijo. To raztopino se rabi kot navadno modro galico za škropljenje.
Raba azurina za trte ni preveč priporočljiva, ker je isti razmeroma drag 1 kg stane 80- 100 vin.; druga lastnost azurina je, da se isti po škropljenju na listju mnogo ne pozna in je radi tega težje dognati kedaj naj se škropljenje ponovi.
Pač pa je raba istega priporočljiva pri sadnem drevju in vrtnicah, kjer navadno modra galica listje in sad, oziroma cvet preveč pomaže.
Kaj je sedaj nujno? 1. Da oplevete vinograde in zrahljate zemljo na vrhu; 2. Da trte žveplate in škropite; 3. Da sadite peso, vrzote, zelje, karfijol, pozni fižol, sejete ajdo, pitnik, repo, gorčico; 4. Da si priskrbite seme za rušo ali inkarnantno deteljo; 5. Da de-nete v red dvorišče, hlev in klet.
Kako naj se žvepla trte poleti? Letos se pojavlja na trtah jako huda grozdna plesnoba ali oidium. Naše vinogradnike smo svarili še za časa, naj žveplajo in škropijo, žal pa, da niso našli naši opomini povsod odprtih ušes. No, kdor ni ubogal se kesa. Peronospora in grozdna plesnoba sta pričeli zadnji čas precej hudo razsajati po vinogradih. Četudi ne vzame prva bolezen za letos grozdja, vendar pa oslabi trte za prihodnje leto in napadene trte ne nastavijo toliko zaroda, kolikor ga nastavijo zdrave. Druga bolezen pa nas zna še letos spraviti ob dobro trgatev, posebno, ako ne delamo nič proti nji. Več vinogradnikov smo že slišali, ki pravijo, da se sedaj ne sme več žveplati. To mnenje je popolnoma napačno Res je pomladansko žveplanje boljše, ker zamori že prve kali bolezni, da se ne more potem bolezen razviti, toda ako se je pojavila poleti bolezen, moramo tudi sedaj napeti vse moči, da. jo zatremo. Edino uspešno sredstvo proti grozdni plesnobi je zmleto žveplo. Čim bolj fino je, tem več zaleže, ker se bolj hitro razkroji Sedaj poleti, ko solnce močno pripeka, moramo pa biti z žvepljanjem jako previdni. Zato priporočamo sledeče: 1. Žveplati je zjutraj, ko se je rosa na trtah posušila. Žveplanje v rosi ne izda mnogo, ker se žveplo v vodi strdi in napravi nekako skorjo, ki se na solncu ne razkroji lahko; 2. V opoldanski vročini ne žveplajmo, da ne osmodimo grozdja; zvečerno žvepljanje bo izdalo malo. 3. Trosimo le malo žvepla, ker zaleže to sedaj poleti mnogo bolj hitro kot spomladi, dokler ni še take vročine; 4. Če pride kmalu za žveplanjem dež, je bilo naše delo skoraj brezuspešno. Ko se vreme vstanovi, je treba toraj žvepljanje ponoviti. Vsaj 8 ur lepega vremena naj sledi žveplanju; 5. Žveplati je ne samo grozdje, marveč tudi mladje, ker napada bolezen vse zelene trtne dele. V nasprotnem slučaju se pojavi bolezen kmalu vnovič na grozdju. Tudi ono
žveplo, ki pade na zemljo, koristi, ker se vzdigne žvepleni dim, ki se razvije na solncu iz žvepla, proti grozdju in vniči tu bolezen; 6. Za žvepljanje so najbolj primerni nahrbtni mehovi, ker se ž njimi lažje dela, a žveplo boljše razpršijo ter ga mnogo prihranijo.
Vinogradniki, ki so zapazili bolezen v vinogradu, naj ne odnašajo preveč z žveplanjem, čim prej se opravi, več zaleže.
POR OČI Lil.
Slavna županstva
se naprošajo, da vrnejo čini preje izposojene izkaze o letnih pridelkih, katere jim je odposlalo Goriško kmetijsko društvo. Te podatke rabi neobhodno društvo, da zamore uspešno potegniti se v varstvo in povzdigo kmetijskih interesov dežele.
Delenje nagrad za kobile. — Kakor druga leta, delila bo vlada tudi letos nagrade za kobile z žrebeti, za mlade breje kobile in za žrebice in sicer 9. septembra v Gradišču, 10. septembra v Tolminu in 12. septembra v Pazinu. V Tolminu se bodo premovale kobile hladnokrvnega plemena, v Gradišču in v Pazinu pa kobilarnega (vročekrvnega) plemena. H tekmovanju so pripuščeni konji, ki so se vzgojili doma in sicer kobile z žrebeti stare najmanj 5 let, ako so kobilarnega plemena, hladnokrvnega plemena pa vsaj 4 leta. Breje mlade kobile, ki niso imele še žrebet, morajo biti 4 do 5 let stare, če so prvega plemena, 3 do 4 leta, če so druzega. Žrebice so lahko eno, dvo ali triletne, hladnokrvnega plemena pa samo eno ali dvoletne. Pripuščajo se h tekmovanju tudi one kobile, ki so se prejšnja leta
obdarovale. Nagrad je v Gradišču 22 in sicer: 2 po 100 K, 1 po 80 K, 2 po 60 K, 2 po 50 K, 3 po 40 K, 1 po 30 K, 1 po 20 K, in 12 medalj, v Tolminu 26: 1 po 80 K, 2 po 60 K, 4 po 50 K, 3 po 40 K, 3 po 30 K, in 13 medalj, v Pazinu 34: 2 po 100 K,
1	po 80 K, 1 po 70 K, 2 po 69 K, 6 po 50 K, 2 po 40 K, 3 po 30 K in 17 medalj. Kdor ima lepe kobile in žrebice, naj jih pripelje določeni dan ob 10. predp. v eden določenih krajev. S seboj naj vzame živinski potni list in listine, ki pričajo o plemenu dotičnih kobil, oz. žrebet.
Šempolaj pri Nabrežini. Pri nas je letos vse slabo. Žito se ni niti sklasilo. Krompir je droben kot orehi in ga že lahko kopamo, ker je krompirišče suho. Fižola in sploh poljščine ne bo nič. Edino trta kaže še precej dobro, pa vendar ne tako, kakor lani, ker se je grozd e, posebno refoževo, osulo. Kjer je bilo v navadni letini 10 centov sena, bilo ga je lani 6, letos pa samo 4 cente. Večinoma se ne splača sena niti žeti.
V našem županstvu imajo še 40 hI vina terana, ki je prav dober. Nobenega kupca ni in naši sosedje Nabrežinci gredo po vino rajši v Istro. Pravijo, da plačujejo vino tam po 20 K hekto, doma ga pa točijo po 80 v liter. Naše vino je po 40 K, točijo ga pa po 1 K
2	v. Pri njem imajo toraj 40 do 50 v dobička. Zato pa pijejo vsi pivo mesto vina. Pri pivu ne iščejo krčmarji toiiko dobička in se zadovoljijo s par vinarji. Zato pa nam vino zastaja in kmet ga ne more po nobeni ceni prodati. Po Krasu bo več vina in če ga ne bodemo mogli prodati, s čim naj se živino? Na polju tako nič ne pridelamo. Zato dol s pivom in gor z vinom! Gospodje, delajte na to, da pridobite pot našemu vinu in da pridejo kupci ponj. Prosim Vas pišite v Primorskem Gospodarju, kako bo z vinom zanaprej; ali je dobro če sadimo trte ali ne. Ko je imel g. Anton Štrekelj pri nas shod, je priporočal, naj čim bolj sadimo, jaz se pa bojim, da ne bodemo mogli toliko vina spečati.
Ho nouo priglašeni udje Borislep kmet. drustaa.
.lož. Klanjšoek Oslavje 117 Podpora Jož. Klanjšček „ 114 „ Fran De' Oncstis Cista Dolenje Rafael Miklus Bukovica 44 Blaž Gabrijelčič Završčina 66 Zapotok Kanal
Ivan Baudaš Ročinj 40 Andrej Rahotin Ročinj 39 Andrej Ličen Preserje 225 Rihenberk Franc Ličen Preserje 233 Rihenberk Franc Furlan Mravljevi 50 Rihenberk Leopold Gregorič, učenec kmet. šole
Prvačina 128 Alojz Faganelj uč. km<4. š. Prvačina 6 Ivan Lapanja ,, ,. „ Šebrelje Kmetijsko izobraževalno društvo Lo-
kovec, Cepovan Karol Reščič Gor. Vrtojba .M. S. Izobraževalno društvo v Loki p.
Črni Kal Istra ' Jos. Jug Solkan 192 Narod. Izobraž. društvo Rožna dolina-
Staragora" Rožna dolina 66 Gorica France Ferdinand Grilanc Salež 20 Ivo Ilumar kurat Pevma Bralno društvo „Idersko" Kobarid Franc Vodopivec Dornberg 68 Jos. Motz ces. svet. Gorica Via Angiolina Henrik Malnič Kanal Andrej Skrt Levpa p. Avče 40 Franc Valič Skrilje 19 p. Sv. Ivriž-Cesfa
Anton Ličen pos. Rihenberk 239 Preserje
Jos. Radikon Podsabotin 16 Podgora
Janez Pavšič Grgar 154
Jos. Sibav Fojana 16
Franc Puh Brbana 12
Jos. Sfiligoj Brbana 1
Janez Sibav Brbana
Fran Anzelin Fojana Bi.jana 41
Fran Miklavič gostil. Kobarid
Albert Mašera „ „
Jos. J'aulič pos. Križ Cesta
Jos. Jakin Snežatno 47 Kojsko
Franc Pečenko Kresija 216 Rihenberk
Franc Birsa Preserje 260 Rihenberk
Čebelarska podružnica Kobarid
Leopold Muzič Šmartno 4 Kojsko
Henrik Ž vab pos. Skopo 22 Dutovlje
Josip Reber D. Cerovo 55 Št. Ferjan
Josip Birsa Birsi 100 Rihenberk
Ferdinand Winkler Lokve 33 Trnovo
pri Gorici Fvgen Kocjančič Zalibreg Biljana l\a:ol Novak pos. Kostanjevica 43 Jakob Črv Šenviška Gora 59 Idriji
Bralno društvo „Stor! Breginj Ivan Gruden pos. Plužne Otalež Alojz Podgornik Gor. Trebuša Ivo Baroničar Rakovec Kneža 151 Podmelec
J. Kopač svečar Gorica, ulica sv. Antona 7. priporoča voščene sveče, med najboljših vrst; zajamčeno pravi pitanec za čebele. Cene tako nizke, da izklučujejo vsako konkureuco.
A. Primožič,
slovenski optikar Gorica na Kornju
priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in vicer vsake vrste očal. barometre, toplomerje, daljnoglede, povečevalna stekla, tehtnice za mošt, mleko itd Sprejema naročila in poprave in poSilja na dom.
Ivan Bednarik v Gorici, via della Croce6, priporoča svojo knjigoveznico.
Železna orala, koja potrebujejo le polovico vlačne moči od navadnih, lahko vodljive, pripoznane od prvih naših kmetovalcev za najbolje, se do-, bivajo v moji zalogi tukaj. Njih uzo-rec, kakor tudi uzorec mojih škropilnic proti peronospori se dobi v zalogi kmet. društva v Gorici. Uljudno se priporočam za odjemanje. ŽIVIC i DRi. Trst, Trgovinska ulica št. 2.
Peter Cotič čevljarsk mojster v Gorici Raštel št. 32 in Gosposka ulica štv. 1. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti dostavljajo.
Najboljše vinske stiskalnice
so naše stiskalnice „Ercole", najnovejšega in izvrstnega sestava s strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo da se sok popolnoma iztisne-bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidravliške brizgalnice „Syphonia" so najboljše. Delujejo same. — Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje, ročne stiskalnice za seno, mlatilnice^za seno, mlatilnice za pšenico, čistilnice
za žito, rezalni stroji za krmo in ročni malni za žito, razne velikosti, in še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, priznane in odlikovane
Ph. Mayfarth-ove in dr.
tvornice gospodarskih in vinarskih strojev na Dunaju, II. Taborstrasse 71. Nagrajeni v vseh državah z več ko 600 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovani ceniki in mnogobrojne pohvale v dokaz.
Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer še nismo zastopani.

Goriško kmetijsko
Korenjski trg,
ima v svoji zalogi in razprodaja
potrebščine
Žveplo ventilirano 8%.-, fino vrečah od 50 kg po 18 K q;
Žveplo I. vrste 60/g6 fi>10 vrečah od 50 kg po 15 K q\
Žveplo pomešano s 3% zmlete modre galice (za prvo in drugo žveplanje) v vrečah Od 25 kg po 19 K q;
Modro galico po 63 vin. kg;
„Dendrin" za pokončevanje mrčesov, po 60 vin. kg-,
Kajnit po K 6'— q;
Kalijevo sol 40% po 15 K q;
Čilski soliter po 32 K <2;
Klajno vapno po 28 vin. kg, cela vreča 50 lcg po 24 vin. kg;
Fattingerjevo mesno pičo za perotnino 1 kg 42 vin.;
Društvo naročaje nadalje vse
po najnižjih
društvo v Gorici i
Attemsova palača
svojim članom sledeče kmetijske in gnojila:
Fattingerjevo mesno pičo za piščance 1 kg 42 vin.;
Fattingerjevo krvno pičo Luhulus 1 %24 vin.
Najfinejše gumijeve trakce za cepljenje 1 dkg 24 vin.;
Rafijo za vezanje po 1 K kg;
Škropilnice za trte in za drevje, žveplalnike;
Ročne okopalnike za okopavati, pleti, grabiti, sejati, osipavati itd od K 13 50 do K 72;
Okopalnike za polje za enega konja posebno pripravne za razna dela po 65-50 K;
Železne pluge za polje in vinograde od 36 K naprej;
Travniške brane od 70 K do 80 K;
Trosilne torbe za umetna gnojila, razpršil-nike za gnojnico in sesalke za gnojnico.
druge kmetijske potrebščine cenah.
SHIB
Redka Bril
1 krono
stane lep moški slamnik; prodajali se bodo samo še ta mesec v trgovini
Tiska .Narodna Tiskarna" v Gorici. (Odgov. L. Lukežič).