GRADNJA DALJNOVODOV
Zadnja leta siuo to vpražauje reševali s posebno pozornostjo, da bi vse električne centrale icnnireže daljnovodov, trasfornia-torskih. postaj in drugih. napiav spojili v euoten jugoslovunski sistern za proiivod-Djo in   razdeljevaiije  električne  energije.
Lani smo y tej smeH dosegli nadaljnji napredek. Fosebno važen je daljnovod Jajce—Zagre-b, dolg okrog 250 kilomeirov, ki so ga nedavno dogrfldili in ki omogoča prenos presežkov toka iz Bosne in Herce-povine v Hrvatsko in Slovenijo. Razen te-ga so bili dograjeni tudi daljn-ovodi Sabac —Novi Sad (67 km), Kolubara—Svetozare-vo (113km). Kolubara—Beograd, Loznica-Valjevo—Kolubara, Doboj-Slavonski Brod —Osijek, Mostar—Nikšič, Divača—Kozi-na in Sarajevo—Kakanj kakor tudi dalj-novod 35 kilovoltov Nikšič—Trebinje— Dnbrovnik.
Kakor pri železnicah zahtevata tudi v tej tfospodarski pano^i sam ziiačaj in or-ffanizacija proizvodnje in razdelitve eno-ten elektro^ospodarski sistem za vso dr-žavo. Ta enotnost doslei ni prišla pop<>l-noma do izraza tako y po?ojih proizvod-nje kakor v poslovanju elektrog^osiKiidar-skih^ podj&tij v vseh krafiK Jugoslavije. Med drugim se to nanaša tudi na cene elektrione energije, ki  so bile  različne.