Stari in mladi Slovenec. Večerinja. & Večernja bi rad imel jaz v Vašem pomenu ,,officium vespertinum", kakor juternja ,,officium matutinum". Sedaj pravim večernica t. j. večerna zvezda ali pesem, molitev ali služba Božja pa le v množnem številu večernice. 0. Morebiti bi bilo dobro, da deželo na jutru ali na večeru imenuješ jutrenjo ali večerno deželo, stran, ne pa vzhodnjo, zahodnjo ali zapadno, kakor praviš tudi: poldnevna, poldanska, polnočna stran nam. južna, severna. Veštt. 0. Vešti f. je meni res, natura, elementum, materia; cf. goth. vaihts. 8. Prav oveselil sem se te Vaše besede, ker je zelo potrebujem. Tolikrat sem v stiskavi, kako bi slovenski zaznamnjal neinške: Sache, ,,Natur, Element, Materie" itd.! Metelko piše str. 79, da je občji iz ob in ostarelega vešč Sache, in str. 148 občina, občestvo iz ob in vešč. Ravno tako Jarnik: vešč, od tod obšč, obsčij conimunis, in obščina, ali navadno občina. Kopitar sicer pravi: ,,vešči gl. vešti f. res, videtur a vetfi sermo, sicut germ. Sache a sagen et aliorum Slavorum, Pol. nerape et Carn. reči (verbuuf) usurpatum etiam pro re". — Reč iz reči, si inislim, je Iahko tudi drugega pomena. Da jc le beseda moja, se tolažim, poprijel se je bom v kratkem ter pisal: več, večenitd., kakor piše n. pr. Čeh vec(Sache), in vecnice so mu naše rečnice (Realschulen). 0. Veštinu t. j. naturalis, materialis, in veštitstvo essentia, materia. <S. Radosten berem v Vaših nKorenikaha staroslovenskih: vešči res, obišči communis, obeščiniku particeps cf. vetu, ker tudi ta je moja. Zdaj saj vem, da je tergovec nWetsch" Slovenec in se piše tako, ali ker ima na prodaj razne veči, ali ker zna prav večati ali govoriti. Kar najdem v slovarju o blšči particeps z opombo: thema obi suff. šti scr. tja cf. nišil et domaštinii, lat. omnis ex obnis itd. in — vse mi je upadlo, da sedaj ne vem, ali Vašo vešti — nsl. več — pozna kteri mojih rojakov, in ali se je smem spet polastiti ali ne? Videti. 0. V novoslovenščini je sedaj precej zmešnjava o tem glagolu. Eni pišejo videti, videl, videla kakor vedeti, vedel, vedela-o, eni pa viditi, vidil, vedil. $. Sej imate tudi Vi zdaj vidtteli, viditelinu, zdaj videtell, videtelinu. Zakaj jaz raji pišem viditi, vediti, sem povedal Jezičn. 1, 21. Da so to nekterim napake, me pač malo briga zlasti, dokler jih ne skažejo. 0. Kaj te neki mika iz tega glagola? $. Mikajo me posebno oblike videvati, vidati in vidovati videre, spectare, speculari, contemplari; vidok, in vidovnik testis, testis oculatus (Augenzeuge); in vist visus, visten-na-o manifestus, kakor rabim že zavid in zavist, zavidati - ovati, zavistno. Vina. O. Vina je stsl. causa, accusatio, ansa, argumentum, let. vaina, rum. vinu culpa, vinovat reus. 8. Te mi je spet živo potreba sedanji čas, kadar me dolžijo in tožijo, da je strah! 0. Ali si pa ohranil kako pravico do nje? $. Sej pravite, da je vina iz viti, nsl. viti, viniti, izviniti (verrenken), Gutsman izviti, ovinek itd. Toživni sklon imenujejo drugi Slovani tudi viniteljni accusativus. 0. Viniti, vinovati in vinovinovati je stsl. accusare, vinovatu, vinoviniku, vinovinti auclor, vininti reus, vinlstvo causa itd.