Letnik I. (LVI.) V Ljubljani, 21. augusta 1903. List 32. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Pija X. izvolitev, kronanje in drugo. Vsakdo in vsak po svoji barvi vedeti hoče, koliko glasov so dobivali na raznih zasedanjih v konklavu razni kardinali ob glasovanjih za papeža. Naj zato po nam merodajnih rimskih poročilih tudi v svojem listu - zgodovini v prid — navedemo izid raznih glasovanj. V prvem je prejel Rampolla 24, Gotti 17, Sarto 5, Serafino Vannutelli 4, Oreglia 2, Capecelatro 2, I)i Pietro 2, Agliardi 1, Ferrata 1, Richelmv 1, Portanova 1, Casetta 1 in Segna 1 glas. Prvokrat je torej 13 kardinalov dobilo glasov. - Ob drugem glasovanju so volili le še 7 kardinalov in sicer so prejeli: Ratn-polla 29, Gotti 16, Sarto 10, Richelmv 3, Capecelatro 2, Seraf. Vannutelli 1 in Segna 1 glas. - Ob tretjem glasovanju se je znatno dvignilo število Sartovih glasov; razmerje pa je bilo to-le: Rampolla 29, Sarto 21, Gotti 9, Oreglia 1, Di Pietro 1 in Capecelatro 1. — Ob četrtem glasovanju pa: Rampolla 30, Sarto 24, Gotti 3, Oreglia 2, Di Pietro 2 in Capecelatro 1. Sklepalo se je iz tega razmerja glasov, da vtegne papežem izvoljen biti Rampolla; zato se je Avstrija po dveh kardinalih v konklavu -imenujeta se Gruscha in Puzyna - zgla-sila, da naj bi ne bil njej neljubi Rampolla tem povodom se je dvignil ob petem glasovanju Sarto, ker izid je bil sledeč: Sarto 27, Rampolla 24, Gotti 6, Oreglia 1, Capecelatro 1, Prisco 1, Di Pietro 1 in 1 listič je nosil znak „Nemim" (nobenega). To peto glasovanje je jasno pokazalo, kdo da bo papež. - Še natančneje pa šesto, ki je to-le: Sarto 35, Rampolla 16, Gotti 7, Oreglia 2, Capecelatro 1 in 1 zopet „Ne-mini". — Odločilo je sedmo naslednje glasovanje: Sarto 50, Rampolla 10 in Gotti 2 glasova. Izvoljen je bil torej kardinal Josip Sarto ter prejel S glasov nad zahtevano dvetretjinsko večino glasov. Ko je ob tem zadnjem prebiranju glasov vedno ter vedno se jelo ponavljati: „Sarto, Sarto . . .". prosil je menda kardinal Sarto kardinalov, naj njega puste. Vdal se je pa konečno menda, ko mu je milaneški kardinal Ferrari s še drugimi zatrjeval: da mu je dolžnost ne se braniti. Ko je po obredniku kardinalu Oreglia posel bil, da ga praša, če papeštvo sprejme odgovoril je menda: „Si calix iste a me transire non potest, tint voluntas Dei če ta kolih ne more memo mene, naj se zgodi božja volja." 10. pobinkoštno nedeljo. 9. avgusta pa je bil novi papež Pij X. poprej beneški patrijarh kardinal Josip Sarto kronan v vatikanu ali v cerkvi sv. Petra. Zadnje pa-peško kronanje se je vršilo tu v tej cerkvi 21. junija 1846; ta dan so namreč Piju IX. položili tu tiaro na glavo. Isto tako je bil tudi Pij IX. zadnji, ki je slovesno maševal tu v tej cerkvi bilo je to sv. Petra in Pavla dan 1870. leta. - Leon XIII. je ob raznih prilikah le samo navzočeval sveti maši, ki jo je po posebnem pa peške m po-oblaščenju daroval ta ali drug kardinal slovesno maševal v cerkvi sv. Petra ni nikoli, kronan pa je bil v svoji sikstinski kapeli v vatikanski palači 3. marcija 1878. Sklep, da se bo kronal v vatikanu Pij X., se je priobčil le 4 dni pred imenovano nedeljo. — Zato je bila papeškim ce-remonijarjem za ta slovesni čin silovita naloga. In to posebno zato, ker samoumevno niti eden njih ni navzočeval še kakemu kronanju; ob papeževi slovesni maši pa je pričujoč bil tudi samo le prefekt obredom, prelat Riggi. A temu vkljub so vodili ime-novanci to slovesnost nad vse sijajno. Trajala je do ene popoludne, skoraj celih pet ur. Za ljudstvo, uradništvo, stražništvo, garde, pa se je odprla cerkev ob 6.; torej so vsi ti notri bivali skoraj 7 ur. Vojaštvo pred sv. Petrom, na vatikanskem trgu, je došlo sem že ob polu 5. jutranji uri, a se je ob polu 9. premenilo z drugim. Nad vse zanimive so šege ob pape-šketn kronanju. Tako n. pr. morajo cere-monijarji, ki jim je služba, zapovrstjo vsi piti iz keliha, ki bo rabil novemu papežu ob sv. maši in zakristan mora pričo njega povžiti dve pred papežem ležeči hostiji, tretjo potem denejo na papežev mašni ke-lih. Predivo pred mašo pa je zažigal trikrat pred papežem ceremonijarij Men-ghini. Ob vseh teh prepomembnih, tako veličastnih kakor ganljivih obredih je pogostokrat jok silil v obraze navzoči množici — sedaj pišejo, da je vsega ljudstva 80.000 bilo. A nikdo ni bil bolj ginjen, poročajo, nego Pij X. sam, ki je ponavljaje, pravijo, jokal. * Veliko Leona XIII. najbližjih mu služ-nikov je Pij X. potrdil v njihovem poslovanju. Tako so n. pr. ostati v prejšnjih službah tajni miloščinar, najvišji komornik, 4 glavni tajni komorniki (eden njih ogrski grof Zichy), osebni zdravnik dr. Lapponi i. dr. Nadškof Merry de Val je postal Piju X. namestni državni tajnik (Prosecre-tarius). Cisto enako je ukrenil kedaj Pij VII., ki si ni izbral nobenega kardinalov za tajnika. pač pa imenoval navadnega prelata svojim namestnim tajnikom. Bil je to po-zneji kardinal Consalvi. — Tajni kapelan Piju X. pa je (kakor že povedano) dosedanji njega tajnik msgr. Bressan. Pij X. je velik pristaš gregorijanskemu cerkvenemu petju. V treviškem bogoslovišču je Pij X. kakor kanonik sam poučeval v Gregorijanščini. Kakor beneški patrijarh pa je takrat še zelo mladega Lovra Perosi sprejel v svojo palačo in ga imenoval ka-pelnikom za cerkev sv. Marka. A na domu mu je bil veden svetovalec in veden bo-drilec, kako naj napreduje in kako naj se uči. - Lovra Perosi je v zvesti ljubezni tudi koj prvi dan po svoji izvolitvi papežem sprejel v vatikanu v avdijenci. Poglejmo še Pija X. rojstni zavičaj in v domačo mu rodovino. Priprosta koča v priprosti vasici Riese ob jadranskega morja laški obali — ne daleč od Benetek — je Pija X. rodni dom. Nikdo ne stanuje sedaj v štev. 5. To številko namreč nosi koča. V enem hišnem prostoru stoji postelja, kanape, klečalnik in umivalnica; v papeževi rojstni sobi je pa ob stenah nekaj klopi in po stenah nekaj svetih podob, druzega nič. Iz te hišice so se do njega preselile bile tri neomožene sestre v Benetke, ko je postal tu patriarh. Prav prave severoitali-janske selakinje so po zunanjesti, z imeni Marija, Roza ter Ana — vse v svojih krog šestdesetih letih. Samoumevno je ta ali oni te dni želel govoriti z njimi. Odtegovale se niso; a v svoji ljubi priprostosti pa tudi govorile ne preobilo. Zelo rada pa je prašalcem razlagala izgovorno 24 letno dekle Gilda hči papeževe sestre, ki je bila poročila navadnega gostilničarja na deželi. „Moj stric, sedanji ..papež", tako je pripovedovala, „so vstajali tu v Benetkah ob 5., po zimi ob polu 6. Ob (S. so ma-ševali in potem imeli črno kavo. Po letu so šli na to na „lido", da so^se kopali. Zadnja leta so imeli ob 9. dve mehko-kuhani jajci. Ob 1. smo kosili: juho, goveje meso s prikuho, potem sadje. Nato so šli stric malo počivat, da so potem delati mogli, ali pa z ljudmi, ki so prišli, mogli govoriti. Velikrat so popoludan šli na iz-prehod peš ali se peljali v gondoli. Radi so hodili do bolnikov; v družbe pa nikoli. Ob 4. so po letu pili malo pive, po zimi kave. Pred večerjo pa smo skupaj molili rožni venec za večerno molitev. Ob 9. smo večerjali vsi skupaj. Stric so imeli redoma čisto juho s kruhom in kak zrezek. Nato pa smo se skupno pogovarjali do kakih 11 tih. — Stric so bili zmiraj veselostnega duha, dobra šala jim je bila ljuba. Moje tete so tako žalostne, da tega skupnega živenja v Benetkah več ne bo; nič se ne morejo veseliti te velike sreče v Rimu. Stričeva stariša sta bila revna seljaka, imela sta malo hišo in nekaj malega zemljišča krog hiše. Oče so jim zgodaj umrli mati-vdova so potem šivanjem prerejevali številno rodbino. Stara moja mati — papeževa mati — so bili dobri in modri; vse so znali prav vrediti." —Vsekako je hotel, izvedevši o izvolitvi kardinala Sarto papežem, sestram čestitati tudi v Benetkah navzoči pretendent Don Carlos. Prišel je res do teh priprostih ženic, ki so ga sprejele obute v jutranja obuvala in s predpasniki. Ob priliki, ko so tujci želeli videti papeževe sestre, pogledali so pa tudi v bivšega kardinala Sarta stanovanje. Krasna starobeneška palača je ta patrijarhova v Benetkah. A vsakdanje je opravljena, kolikor jo jc rabil patrijarh. Sobe so prostorne in zračne. A v sobi-bralnici ni nikakega nakita; le veliko knjig je v predalih ob zidu. Tik ob pisalnici visi na zidu podoba stare selakinje. Nad jasnim čelom se vijejo še zelo gosti beli lasje, preprosto počesani ni lep obraz, a iz potez razvidiš modrost in dobroto; oči pa je bila žena menda onih višnjevih, kakor jih ima njen sin Pij X. — V spalnici je črna železna postelj, belo pre-grnjena; ob postelji molitvenik s črnim, lepo vdelanim lesovjem. Navadna zofa in nekaj stolov je še tu, druzega nič. — Kapelica pa, kjer je maševal Sarto vsak dan. ni lepša od kake vsakdanje v kakem samostanu. — V priprosti sobi-obednici pa visi podoba matere, ki je v tej sliki prav taka, kakor je papež-sin * Zagnali so ob novem papežu, da ima srčno hibo. Leona XIII. osebni zdravnik dr. Lapponi — ki je tudi Pija X. lečnik — pa je izjavil, da mu je srce popolnoma zdravo in da se celo to sme pričakovati, da kakor Pij IX. ali Leon XIII. preživi Petrova leta; to še posebno zato, ker je tako zmeren v jedi in v pijači in tako močnonaraven. Vatikanski obsežni vrtovi mu bodo morali biti nadomestilo za sveži zrak, ki veje po Benetkah in za oni morski zrak, ki mu je bil tam dejal tako dobro. Viša-vice po vrtovih pa mu bodo morale biti mesto viših in tudi visokih gora. na koje se je pogostokrat bil podal. Kakor hribo-lazec je šele pred dvema letoma osebno šel posvetit varstveno kočo na ne malo visokem Monte Grappa. * Tem se poslavljamo obširno v zadnjih „Daničinih" številkah pišoč o Leonu XIII. in o Piju X. — Še enkrat velikemu Leonu želeč večnegu miru in plačila, prosimo Boga. da bi ohranil Pija X. v zdravju, v tistem dobrohotnem nastopanju, ki koj kaže, da je poniknil iz bornega, mehkosrčnega ljudstva. Do konca njega papeških dni naj ga na-zivljejo milega in nad mero priprostega, kakor je bil Josip Sarto, župnik v Tombolo, nadžupnik v Salzano, kanonik v Treviso ter škof v Mantovi in patrijarh v Benetkah. Naj si za zmir ohrani tisto ljubko smehljanje v obrazu, ki je kakor kril jata pravljica šlo od ust do ust med beneškimi gon-dolijeri. Nas pa, bralci, dobrotno poučite ko bi kje o Leonu ali Piju ne bi bili pisali stroge resnice. Vsako trenotje radi popra-avimo: svojemu narodu želeč pisati le ne-pobitno zgodovino. Oče naš v sonetih. Pridi k nam tvoje kraljestvo, il. Kraljestvo nad kraljestvom se dviguje In narod narodu pravice krati, Oj. brate vidim med seboj se klati, Krivica, laž košati se, vladuje. Kraljestvo eno le ljubav neguje. Kjer vlada mir. zavisti ni med brati. Žive vsi prosti, v rajski slogi zlati, Kraljestvo božje to se imenuje. Na zemlji v sveti cerkvi se nahaja In v čistem srcu, ki sovraži bestvo. Kraljestvo to nebo in zemljo spaja. Pri krstu, Oče! vzel si nas v občestvo. Pravico dal do svetega nam raja: Oj pridi, pridi tvoje k nam kraljestvo! Padoslav Silvester. XII. nedelja po binkoštih. I.jubi. >voji-ga bližnjega kakor sam m1k\ (Luk ln.j Sv. Hieronim je zabeležil naslednjo do-godbico. Po visoki starosti in po apostolskem delu utrujeni apostol ljubezni, sv. evangelist b an, ni mogel ničesar več obširnejega govoriti do svoje srenje. Ko so pa častitljivega starčeka verniki na rokah prinesli na kraj svojih zbirališč, izustoval je obnemoglim glasom le naslednje besedice: „Otročiči. ljubite se med seboj!" Ker je ta verna srenja tolikratj čtila ta isti izrek, pritoževali so se nekateri govoreč: ^Mojster, kako da vedno eno ter isto učiš?" Gospodnji ljubljenec je odvrnil: wKer je to Gospodnja zapoved in to zadostuje." Dragi! Ob današnjem sv. evangeliju nam je kakor nalašč rabljiva ta povest iz sv. Ivana živenja. Tega se pomenimo ob njej: na kak način da naj mi ljubimo svojega bližnjega da izpolnimo krščansko zapoved. Bodi to premišljevanje Bogu v čast in bližnjemu ter nam v blagor. Na treh mestih sv. evangelija je na kratkem zapisano: kakim načinom je bliž-njik ljubiti. Pri sv. Mateju veleva Gospod: „Vse tedaj, kar koli hočete, da vam ljudje store, tudi vi njim storite: zakaj to je postava in proroki." (7, 12.) V evangeliju sv. Luke pa beremo besede: „Ljubi . . . svojega bližnjega kakor sam sebe." (10.) In sv. Ivan govori: „Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil." (13, 34.) 1. Torej vse storili ljudem, kar hočemo, da oni nam store: to nam je evan geljska zapoved. Po tem splošnjem velevanju ni izvzet nobeden človek: ljubezni dolžnost nam je prav do vseh ljudi. Kdorkoli je človek, do vsacega nas veže ta dolžnost. Tvoja zahteva je, dragi poslušalec, da vsaj računa s teboj, da te vsaj spoštuje vsak človek — tega istega si mu torej tudi ti vrniti dolžan. Neprijetno ti vtegne postati, da moraš vsacega ljubiti, t. j. da moraš biti po svoji moči celo vsakemu, komur si bodi ob roki. A tega pomisli, da bi v nasprotnem slučaju dovoljeno bilo tudi drugim: naj te sovražijo. Kaka nesreča ti v takem slučaju; koliko oškodujočih te sovražnikov bi se tem potem v kratkem nabralo krog tebe. Blagosrčni Samaritan v evangeliju brez-dvombeno nikoli ni videl onega Juda, ki mu je olja in vina vlival v rane ter mu je obvezoval - a storil mu je prav vse, kar bi bil želel, da se v podobnem slučaju njemu stori. Tako torej nam je. dragi, postopati do vsacega svojih bližnjikov; če hočemo, da smo izpolnili Gospodnjo zapoved o ljubezni. 2. Tudi ljubiti moramo bližnjega kakor ljubimo sami sebe. Sv. Tomo Ak-vinski razlaga da se s temi besedami ne zahteva popolna enakost, pač pa podobnost v ljubezni in da so zgornje besede tako-le razumeti: Svojega brata ne moreš sicer ljubiti celo tako vneto kakor sebe; a prav tako odkritosrčno in zvesto ga pa moraš ljubiti kakor ljubiš samega sebe in to dosežeš lahko. Zato je pa tudi ni čednosti, ki bi de-lalneja bila od odkritosrčne ljubezni. Ta ljubezen nikoli ne počiva; ona je kakor ogenj, ki vedno gori; rada deli svoj kruh z revnim in oddaja čutečim srcem od tega, kar ima. Ta ljubezen se zavzame za preganjanega in obrekovanega, ona potrtega povzdigne in nagcu preskrbi gorkega odela. Ne smemo se zato izgovarjati slabimi časi takrat, kadar bodimo bližnjikom v pomoč: nekateri reveža namreč noče poznati govoreč, da mu nima česa dati — a kadar so razveseljevanja na vrsti, v vsem obiluje. Zapravlja med ljudmi in gostari; njemu pohotniku ob strani pa umirata sestra in brat. O da bi do vsacega teh vpliva si pridobile besede, ki je ima v svojem prvem listu pisane sv. Ivan: »Kdor ima premoženje tega sveta in vidi svojega brata, da je v potrebi in zapre svoje srce pred njim: kako naj prebiva božja ljubezen v njem? - Otro-čiči moji! Ne ljubimo z besedo; tudi ne z jezikom, nego v dejanju in v resnici. Iz tega spoznamo, da smo iz resnice." (3, 17.) 3. Slednjič nam je bližnjega ljubiti prav tako, kakor je Jezus nas ljubil. „Novo zapoved Vam dam, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil:" tako nam Krist govori. Tej zahtevi pa vstrežemo prav posebno tem načinom, da nam je še bolj mar bližnjega duša, nego njega telo. Jezus je umrl za naših duš rešenje. Saj je pa tudi duša brezprimerno več od telesa. Ne da bi se prezirala bližnji kova telesna potreba, a nad vse nam mora biti njegova neu mrjoča duša. Nikakor torej ne vstreza Gospodnji postavi, da časih celo starišem ni do dušnega živenja svojih otrok. Zgoditi se vtegne, da za njihovo časnost še malo poskrbe; a glede večnosti pa postopajo, kakor da bi je ne bilo. — Tudi to je mogoče, da delodajalci zahtevajo le telesnega napora sebi izročenih, ne vidijo pa, kako njihovi podaniki velikokrat ob vsej oskrbi za posvetno nerodno žive. Taka njihova brezbrižnost nas spominja prav prvega bratomorca, ki se je tudi V o-ij " V - » j m* > .. ! v^ / V V.c t Z V..«, j predrzno izražal do Boga: da ni svojemu bratu čuvaj. Morda ni bilo veliko časov v zgodovini, ko bi se bilo toliko povdarjalo neko človekoljubje. kakor se prav po gostem godi to danes. Nekega človekoljubja menim, ki časih za telo res kaj stori; a dušo pa v nemar pusti. Neko navidezno človekoljubje naj bi bilo to, ki semtertje zna sila prijetno govoriti; a ko pa pride do dejanj pogostokrat izroči bližnjega bridki bedi. Nam pa v današnji evangeljski zgodbi ni risana pred očmi taka na videz-ljubezen. Le takrat ljubimo bližnjega kakor sami sebe, če nam je bližnjik pred vsem po božji podobi vstvarjeno bitje, ki mu storimo vse, česar sebi želimo; če ga ljubimo, kakor je Jezus ljubil nas in vesoljno človeštvo; če nam je njegova duša tisti biser v njegovem krhkem telesu, ki nam mora biti pred vsem naša skrb. ki nam draga mora biti kakor punčica v svojem lastnem očesu. Amen. Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske. (I)aljc.) 6. Cerkev sv. Klemena in Fridolina. Ljubljana je bila nekoč, predno je zadrčala mimo nje železnica. znamenito trgovsko mesto in reka, ki jej je dala ime, je bila tista žila. ki je dovajala podjetnim meščanom obilno blagostanje. Po Ljubljanici se je dovažalo od Vrhnike blago prihajajoče z juga. Razkladale so ga marljive roke številnih delalcev na Bregu. Prav tam pa so se nakladali drugi izdelki, namenjeni na jug. Najži v a h nejši kraj vsega mesta je bil na Bregu. Tja so pristajale ladije; tam so bila obširna blagovna hra-nišča; tja so se pomikale dolge vrste tovornih konj. v poznejših časih pa visoko naloženih voz. Hrupno je bilo ob reki, a še šiimoviteje pogostoma v gostilnah na Bregu. Najznamenitejša je bila gostilna v „zlati ladij i", ki je stala prav tam, kjer Jte^T^^^tMlotikn kcdiij^m 11 tal šenljaKolTskf most. JL/^ kotli llloc' -^lato ladijo" in sosednjo, sedaj tivMi*/ —/>*Cojzovo hišo se je stiskala cerkvica sve-f^^J^^tega Klemena in Fridolina, kakor hi - se bala posvetnega hrupa. / /Jt/vJ^ £ eU/; V ^»^jJL^U, /Co ^ —" r' Dolničar nam poroča, da se je dvignilo svetišče na Bregu I. 13h3. na čast sv. Kle-menu in Fridolinu. Takrat so še živele med stare pripovedi, kako sta nekoč v * davnih časih dva misijonarja apostola sv. Ciril in .Metod nesla tu sko/i iz daljnih pokrajin ostanke sv. papeža Kle-nena. ki je v Kersonu osvedoči! istinitost ^frf"* krščanske vere / mučeniško smrtjo. I)a je -Oživel spominj na slovanska blagovestnika v * pr:iilodiIi v onih časih, priča temu je ^Ju-^ • ustanovitev oltarja in benelicija sv. Cirila in Metoda v Ahenu konec 1"). stoletja. A A^u^MM^pkako se je pridružil sv. Klemenu sv. Fri-f^r^-^ldolin ? S tem svetnikom, ki je bil irskega ^-Aoilii. a je v začetku ♦*>. stoletja oznanoval sv. vero Alemancem. so se najbrže seznanili stari Ljubljančani v Poronju. v M romali v K Kamor so olonijo m ' \ J ^^^M^kvki na Bregu je ' "l-l/Mi» 1 ciiilotiii ( | Alien. bilo posebno prijazno i >. stoletje. Cesar Fri deri k IV. je bil zelo naklonjen Ljubljani, (irede s Koro škega jo je poselil 1. 1111. Tedaj so se mu po stari dedni navadi poklonili deželni stanovi. X vsem mogočim sijajem ga je sprejela Ljubljana, ki jej je. kakor drugim mestom in samostanom, potrdil stare pravice in svoboščine. Ljubljana se mu je prikupila tako. da je bil konec I. 1419. in v začetku nastopnega leta zopet njen gost. Tedaj se je zagotovil cerkvici sv. Klemena in Fridolina obstoj. Rodbina Stauthei-in er jeva je ustanovila ob njej kapelansko službo. Sv. Klemen in Fridolin sta dobila svojega duhovnika. Kdo so bili Stantheinierji? Troje Stautheimerjev nam omenja zgodovina: dva - /brata Friderika in Henrika pa sestro. Fri- rik Stautheimer je bil kanonik bn-žinski in župnik v Hainbtirgu na Nižjem Avstrijskem, njegov brat Henrik pa je bil ,K1 ob Litvi. Ona sta podarila !'<• l>lm.»li m Kiiji^.iIi M«>j;t.i priuliu _St.ni; lu nmr" tudi ybliki: St.intli.iiniiK r in ShiLiikt . at»4*« ^ * ^ tKmJL . 3 iJi 1. 1429. precejšnja posestva blizu Kame-nika na Kranjskem bistriškemu samostanu. Isti samostan je prejel od imenovanih bratov devet let pozneje še nekaj posestev v Ljubljani. Henrik je bil baje nekaj časa ljubljanski sodnik, naposled pa se pomenišil v Bistri. Henrik Stautheimer je napravil usta- i novno pismo o cerkvici sv. Klemena in . Fridolina na sv. Simona in Juda dan leta ' 1 449. in cesar Friderik ga je potrdil. Staut-heimerjeva sestra je podarila novoustanovljenemu kapelami hišo. cesar pa mu je dne ■). kimalca 1453 podelil pravico, da sme imeti svojega ribiča na Ljubijanid^ ^ ^ ^ rusa, ki je stala na severni strani cer-/j>. + kvice na Bregu, je postala 1. 1456. '^biina^Tv^ bistriških k a rtu z i jancev, podaril jim jo^ je najbrže na prigovarjanje I lenrika Staut-lieimerja vrhniški krojač Marin ( irašič (Čira/ V scliitz). (irašičev dom se je prelevil v bi-^^ striški dvorec in sv. Klemen in Fridolin sta mu postala soseda. Kadar so se mudili kar-tuzijanci po opravkih v Ljubljani, posluževali so se pač cerkvice, ki jim je bila tako priročna. Zoper sovražne napade jo je izza leta 1520. branil stolp, ki so ga sezidali na njeni zapadni strani Ljubljančani, in ozidje z jarkom. Se dandanašnji nas spominja ime a (irabnir (sedanja Cojzova cesta) na nekdanji okop. Z novimi vtrdbami so zavarovali ljubljanski mestni očetje okolico sv. Klemena in Fridolina 1. 1540. Zunanji sovražnik ni mogel izlahka do tega svetišča, pač pa se je priplazil vanj notranji sovrag-volk v ovčji obleki. Opi-sovaje špitalsko cerkev sem omenjal, kako so se je polastili novoverci v Ki. stoletju in jo izpremenili v svojo bogomoljo. Blizu ednaka usoda je zadela tudi cerkvico na Bregu. Superintendent Krištof Spin-dler je oznanoval ondukaj svoj ..čisti nauk"; kako dolgo, mi ni znano. O cerkvi sv. Klemena in Fridolina moram še to omeniti, da je spadala s kaplanom vred pod duhovno oblast ljubljanskega škofa izza dne 7. malega travna 1501, ko jo je bil cesar Maksimilijan za vselej izločil iz oglejske škofije. |V:m vriu.vmk ____ >*< li, . ^ /fo/t 9/ jL\T. fl. m /^fijU* - Najnovejši pravoslavni svetnik. Y SjX»/IlilV.ljllH» so! nedeljo dne 2. velikega srpana t. I. TjL^Ji-iP so v Saro v eni na Ruskem velike cerkvene svečanost i, ki se jih je vdeležil car s svojo so- ti^AA-pniK« in na tisoče ruskega ljudstva. I/ grobu >o moči o. Seratima, ki ga je bil sv. sinod U. dne 12. svečana t. 1. prislel svetnikom. Cesar sini i1 nosil svetinje. Nastopne vrstice nam povedo, ^jfcJzf-^jfo koga so proslavljali naši pravoslavni bratje. % mladih dni se je /val novi »svetnik" Proh or Mošnin. Rodil ga zidali, a i/pol/ml je. pal / \iska, pa vstal nepoškodovan; nič se mu ni zgo- Starši brat njegov je imel prodajaluico v ^urs'. je postal novi menili dijakon. V novem dostojanstvu je o. Seraiini nadaljeval bogoljubno življenje. Imel je baje čudovite prikazni angelov, slišal njih petje in nekoč na veliki četrtek zagledal v cerkvi oblak ni na njem Zvcličarja sredi nebeških duhov, la piika/en je še bolj v trdila v njem vero in žejo po krščanskih čednostih. Odslej mu je bilo življenje se strožje. L. 17!).'i. je sprejel sveto mašništvo. Nato se je s prednikovim dovoljenjem oddaljil pet vrst od samostana v smrekov g«»/d na bregu reke Sarovke. Tam m /gradil celico, kjer je bival v trudu, postu in molitvi. Na razne načine si je mrtvil telo Tisoč noči je baje zaporedoma stal na nekem k mienu in molil positeinaje starodavne pušcavnike stolpuike. li-ti kamen se je nahajal v lesu sredi med njegovo celico in samostanom Živil se je s kruhom in sadovi, ki jih j«, pride 1«»val na vrni ob celici. Ve- cas svojega puscav nikovanja je nosil isto borno obleko; belo platneno suknjo, kožuate rokovice. kožnate črevlje, vrhu njih pa opauke i/ ličja, glavo mu je po-krivala ponošeua kapica. Prsi mu je zaljšal kri/, ki ga je ž njim blagoslovila mati odhajajočega / doma, zadaj na hrbtu pa je nt »sil vrečico in v njej sv. evangelije. O. Seraiini sj jc> nadeval luili verige. V puščavi je neumorno delal, klal drva. obdeloval vrt, hkrati prepeval >v. pr ga napali razbojniki, ki so zahtevali novcev, ces, saj mu romarji prinašajo obiio darov. »Jaz ne vzamem od nikogar ničesar," izgovarjal sc jc o. Seraiini. Toda /lodeju mn niso verjeli, nego ga hudo naklestili. Prc-teknili so vso celico. Ko ni-u našli ničesar, s»» odšli. Ves okrvavljen se je priplazil o. Seraiini drugo jutro v samostan. Dasi mu je bila zelo potrebna, odklonil je zdravniško pomoč rekoč, da življenje i/roca popolnoma liogu in pre-sv. l>»>go-rodici. Hude rane ua gl.ivi. na prsih in sicer |>»» životu so s«j m u zacelile v malo dneh. Kakih pet mesecev potem je »»stal v sam«» sianu. Razbojnike so zasačili, .i milosrčni napa denec jim je izprosil pomilosčenje. Poostrivsi zatajevanje sj naložil o. Sv nitim molk. Romarjev m več sprejemal in kadai je po naključju srečal koga v gozdu, zgrudil sije n.i iki, oi). ujeti / obličjem na zemljo, iu ni dvignil oči, dokler ni sel srečanec niinio. Hrano so niu nosili poslusniki v puščavo navadno enkrat na teden. Prišedsi v celico je dal sel prineseno brasno (večinoma kruli ali kvašeno zelje) v podoJgasto skledo. Puscavnik pa je ze poprej položil tja drobec kruha ali ščepec zelja in tako molče naznanil, kaj naj mu prineso prihodnjič. O. Serafim je molčal cela tri leta. Potem se jc lotil novega mrtvila: zapora. Vrnil se jc v samostan in sc zaprl v svojo prejšnjo celico, kamor odslej ni smel stopiti nihče. Nikamor ni šel in z nikomur govoril. Da bi sc vedno spominjal smrti, napravil si je iz hrastovega lesa krsto. Tako je živel nekaj let. Sele 1. 1815. si je /lajšal zapor in molk. Tedaj so jeli zopet zahajati k njemu bratje in drugi ljudje. O. Serafim se je rad pogovarjal ž njimi, vtrjeval njihovo vero in jih privajal na pravo pot. Včasih jc bilo po 2000 romarjev na dan pri njem. Dne 7. svečana 1825 se inn je baje prikazala Bogorodica in mu naročila, naj ustavi zapor in naj zopet zahaja v puščavo, ki mu je bila poprej tako draga. Odslej je hodil tja skoro vsak dan. Do o. Seratima >o prinašali in privajali bolnike in jih je ozdrav-Ijal. Med ozdravljcnci je bilo zlasti mnogo urno-bolnih. Pomagala jim je baje molitev puščavni-kova in voda iz bližnjega studenca. C). Seratim se je pobrigal, da so se tisti čas Ustanovili trije ženski samostani: divjejevski, ze-lenogorski in ardatovski. Zlasti za prvi samostan je o. Seraiim zelo skrbel. Pomagal je redovnicam, da so si zgradile cerkev. Tako jim je bil naklonjen. da jim je ostavil po smrti celico, kjer je živel v puščavi, z vso njeno opravo in s sv. podobami vred. Tisto leto pred smrtjo je čutil o. Serafim, da mu ginejo moči. Redkeje jc jel zahajati v puščavo. Tudi je sprejemal manj romarjev. Konec I. 1832. je napovedal svojo smrt in ukazal, kje naj ga pokopljejo. Dne 13. prosinca 1833 sc jc pokrepčal poslcdnjikrat v cerkvi s sv. zakramenti, poslovil >c z brati, poklonil se podobam in oltarju in mirno krenil iz cerkve v celico. Tisti dan jc šel trikrat tja, kjer si je bil izbral grobišče, zvečer pa je prepeval v celici velikonočne pesmi. C). Seraiim je prorokoval, da se njegova smrt odkrije s požarom. Dne 14. prosinca 1833 zjutraj je zapazil menili o. Pavel na hodniku blizu Seraiimove celice dim in brzo naznanil bratom. Stopivši v celico so vzrli o. Seratima klečečega pred Marijino podobo z rokama položenima navzkriž na prsih. Poleg njega so tlele na mizi ob padli sveči knjige in platneni prt. Pogasivši ogenj so jeli menihi buditi starca misle, da je živ, ali on se ni ganil; bil je mrtev. Ko se jc razširila vest o njegovi smrti, zbrale so sc množice iz okolice, da se poslove od svojega duhovnega voditelja. Osmi dan so ga za-grebli tam, kjer si je želel. Nad njegovim grobom se dviga sedaj kapelica, ozaljšana s slikami pred-stavljajočimi molitev Seraiimovo na kamenu, prikazen Bog >rodice, o. Serafima, gredočega v puščavo, govorečega z romarji, nasitujočega medveda in umirajočega. Na nadgrobniku stoje običajne letnice in poleg njih besede: „Vsi dnevi življenja njegovega so bili posvečeni v slavo Gospoda Boga in v duševni prospeh pravoslavnih kristijanov, katerim v srcih Seratim živi še sedaj." Pravoslavna cerkev, odcepljena od naše rimskokatoliške že dolgih tisoč let, ima svetnike, katere dostojno časti in katerih moči in podobe zelo ceni in spoštuje. Ona ima svetnike starodavne, še iz onih srečnih časov, ko jc bila ze-dinjena z nami. To so: presv. Bogorodica, apostoli, mučenci, cerkveni učitelji, nadalje sv. Vladimir, sv. Olga in drugi. Ti ugodniki božji so nam skupni. A v zapisniku svetnikov pravoslavne cerkve se nahajajo tudi taki, ki so proglašeni za svetnike po dovršenem razkolu. Poslednji med njimi je pravkar opisani o. Serafin. Teh ne more priznati sv. katoliška cerkev, ker niso živeli in umrli ž njo. A ona jih ne obsoja storili so morda mnogo dobrega nadeja se celo, da jim jc Vsemilostivi naklonil zveličanje, ako so tičali v nesvojevoljni zmoti in resno iskali istino. .Miroslav. Zrnje. Pobožni in brezbožni. V gostilno zaide priprost meščan v družbo razposajenih pivcev, ki takoj ob njegovem prihodu zasučejo govor na versko polje. Njegov .omikani" sosed, ko vidi, kako se je meščan prekrižal pred obedom, ga za-smehljivo po strani pogleda in vpraša: „Ali ste morebiti vi eden izmed pobožnih?" Mirno in resno mu nagovorjeni odgovori! .Ali ste morebiti vi vi eden izmed brezbožnih? Menda med .pobožnimi'4 in .brezbožnimi" ni nikakc srede?" Temu vprašanju ni bilo odgovora. L. P. .Danica" izhaja \>ak petek na veh poh in velja po pošti za vse leto <> kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono vin Zun.ij Avstrije velja /.a vse leto 7 kron; za Ameriko 4J kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica" dan poprej. V Ljubljani m- dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v tabakarni: iMakso Brusovi, pred škofijo 12.