UDK 811.163.6’282’373.7 Vera Smole Filozofska fakulteta v Ljubljani GEOLINGVISTIČNA PREDSTA VITEV IZBRANIH FRAZEMOV S SESTA VINO ROKA V SLOVENSKIH NAREČJIH Frazemi kot enote v govorčevem spominskem slovarju imajo z zemljepisnega gledišča, enako kot leksemi, v narečjih svoja področja, na katerih živijo v enakih ali različnih pomenih in morfosintaktičnih zgradbah. V prispevku želimo to prikazati na desetih lingvističnih kartah s komentarji; in sicer na primeru izbranih frazemov s sestavino roka, ki so bili zapisani v 32 slovenskih krajih (dva sta zamejska) z različnih narečnih območij. Izvedena je tudi primerjava glede na obstoj frazemov v dveh zvrsteh slovenskega jezika ter v drugih (zlasti slovanskih in stičnih) jezikih (in narečjih). Phrasemes as units in the speaker’s mental glossary have, from geographical point of view, similarly to lexical items, their areals in dialects, in which they exist in the same or different mean- ings and morphosyntactic structures. The author aims to demonstrate this on ten linguistic maps with commentary, i.e., on the example of selected phrasemes with the component roka ‘hand’, collected in 32 Slovene locations (two from outside of the borders of Republic of Slovenia) in various dialectal areas. She also compares the existence of these phrasemes in two social variants of Slovene and in other (particularly Slavic and contiguous) languages (and dialects). Ključne besede: geolingvistika, narečna frazeologija, frazemi s sestavino roka, primerjalna analiza frazemov, slovenska narečja Key words: geolinguistics, dialectal phraseology, phrasemes with the component roka ‘hand’, comparative analysis of phrasemes, Slovene dialects 1 Uvod. Frazemi kot enote v govorčevem spominskem slovarju imajo z zemljepis- nega gledišča, enako kot leksemi, v narečjih svoja področja, na katerih živijo v enakih ali različnih pomenih. Zgradba frazemov, ki se razteza od predložne do (več)stavčne zveze, omogoča znotraj istega frazema veliko zapolnitveno in pomensko variiranje, zato nas zanima, ali tako variiranje v narečjih obstaja, ali variante tvorijo areale, kateri segmenti frazema so najbolj variabilni oz. na kateri jezikovni ravnini. Zanimajo nas tudi vzroki variabilnosti (v kolikor jih je mogoče ugotavljati), npr. arhaičnost govora, medkodna (večji/manjši vpliv knjižnega ali cerkvenega jezika), mednarečna ali medje- zikovna prepletanja ipd. Posebej nas zanima tudi razmerje med narečnimi (v narečju) in knjižnimi (v knjižnem jeziku) frazemi, njihova prekrivnost in različnost, nato pa obstoj teh frazemov v drugih slovanskih pa tudi stičnih jezikih (in narečjih). 1.1 Terenska raziskava in zapis gradiva. Terenska raziskava v 32 slovenskih krajih (2 sta zamejska) z različnih narečnih območij 1 je bila izvedena na klasičen način 1 Teh 32 krajev torej tvori mrežo oštevilčenih točk na jezikovni karti (zemljevidu); številkam pripadajoči kraji so navedeni v opombi 4, in sicer v naslednjem zaporedju: vas, morebitni zaselek (okrajšano zas.), pošta (p.) in občina (ob.); v dveh primerih imamo zapis frazemov v treh (točka 27) oz. dveh (točka 29) zaselkih oziroma vaseh, ki pripadajo istemu krajevnemu govoru in so iz tega razloga združene. Zatem so navedeni Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 50 Jezikoslovje zbiranja gradiva z namenom geolingvistične predstavitve, tj. s pomočjo neke vrste vprašalnice. 2 To je tvoril nabor 75 pomensko razloženih knjižnih frazemov s sesta- vino »roka« (Kržišnik 1990), 3 dopolnjen s frazemi in besedilnimi narečnimi zgledi, dobljenimi s terensko raziskavo v enem kraju (točka 17, Smole, neobjavljeno gradivo). Gradivo so večinoma zbirali študentje 3. in 4. letnika slovenistike v okviru izbirnega diplomskega seminarja po temeljitih predhodnih pripravah. 4 Posnetke vodenih inter- (glavni) informatorji z letnico rojstva, na koncu pa še zapisovalec/-ka in leto zapisa – povečini so to študentje, ki se jim za izdaten trud lepo zahvaljujem. Še posebej se zahvaljujem sodelavcema, dr. Mateju Šekliju za zapis točke 3 in dr. Danili Zuljan Kumar za zapis točke 4, ki sta mrežo točk na zahodu pomembno dopolnila. – Pripomniti moram, da je mreža krajev nastala glede na krajevni izvor študentov, ki so zapisovali frazeme v svojem domačem ali njim bližnjem narečnem govoru, zato ti niso prostorsko enakomerno razporejeni. 2 Tu se ne ukvarjamo z vprašanjem, kako do narečnega frazeološkega gradiva sploh priti, ampak preizkušamo, kaj se da dobiti z najbolj razširjeno metodo zbiranja gradiva za narečne atlase, to je z vodenim pogovorom na osnovi predloge oziroma vprašalnice z oštevilčenimi vprašanji, pri čemer se tudi v primeru zbiranja frazemov sprašuje s pomočjo opisa pomena, direktno vprašanje po frazemu tipa »Ali bi rekli tako?, Poznate ta frazem?« pa je zadnja izbira, ki zahteva še posebno pozornost spraševalca v smislu ločevanja poznavanja oz. razumevanja frazema pri informatorju od njegove dejanske rabe oz. vključenosti v sistem narečnega govora. Takšno izhodišče (z vprašalnico) je nujno za istovetnost dobljenega gradiva in nadaljnji prikaz na karti. Tak način zbiranja frazemov sem preizkusila najprej sama (prim. Smole: referat v Zagrebu 2004, v tisku), do sedaj pa že tudi večje število študentov in trije raziskovalci. Vsi ugotavljamo, da nam na ta način marsikateri frazem »uide«, da pa, zlasti potrpežljiv, pogovor pri informatorjih sproti vzbuja asociacije tudi na frazeme, ki jih ni v vprašalnici ali jih trenutno ne zbiramo (npr. z drugačnimi sestavinami, v enakem ali čisto drugačnem pomenu), a zbirko počasi in vztrajno polnijo. 3 Frazemi so bili oštevilčeni s številkami od 1 do 75, zato so vedno navedeni za to pripadajočo jim številko. Seznam frazemov z razlago in zgledi bi zavzel preveč (omejenega) prostora, da bi ga prispevku lahko priložili v celoti. Naj na tem mestu opozorim na dejstvo, da vprašalnica ne obsega vseh slovenskih frazemov s to sestavino (tak nabor niti ne obstaja) in da razlaga frazema (morda tudi njegova oblika) ni vedno strokovno optimalna; največkrat je prevzeta iz Kržišnik 1990, včasih je povzeta po SSKJ ali skombinirana iz obojega, včasih gre za moj prevod razlage hrvškega frazema iz SHF ipd., skratka – vprašalnica je imela zgolj pragmatičen namen: z njeno pomočjo zbrati čimveč narečnih frazemov s sestavino »roka«. 4 1 Ukve/Ugovizza, Kanalska dolina, Italija, Rozalija Zelloth, roj. 1936, zapis: Vera Smole in Matej Šekli, 2006; 2 Soča, p. in ob. Bovec, Pavla Flajs, roj. 1928, zapis: Tjaša Komac, 2006; 3 Jevšček, p. Idrsko, ob. Kobarid, Leopold Šekli, roj. 1939, Alma Pavla Šavli, roj. 1941, zapis: Matej Šekli, 2005; 4 Medana, p. Dobrovo, ob. Brda, Olga Zuljan, roj. 1940, Rudi Zuljan, roj. 1938, zapis: Danila Zuljan Kumar, 2008; 5 Puče, zas. Pribci, p. in ob. Šmarje, Justina Pribac, roj. 1932, Ivan Pribac, roj. 1923, Ada Škrbina, roj.1962, zapis: Barbara Škrbina, 2006; 6 Stara Fužina v Bohinju, p. Bohinjska Bistrica, ob. Bohinj, Matilda Rozman, roj. 1931, Alojzija Rozman, roj. 1932, zapis: Urša Skobrne, 2007; 7 Bohinjska Bela, p. Bohinjska Bela, ob. Bled, Mina Kunšič, roj. 1925, zapis: Marjeta Burja, 2006; 8 Predoslje, p. Predoslje, ob. Kranj, Neža Oven, roj. 1917, in Urška Ovsenik, roj. 1950, zapis: Darja Ovsenik, 2008; 9 Zabrekve, zas. Brezovnica, p. Selca, ob. Železniki, Milka Pogačnik, roj. 1953, zapis: Mateja Potočnik, 2007; 10 Žubejevo, p. in ob. Kamnik, Maks Resnik, roj. 1935, Marija Resnik, roj. 1937, Marjan Resnik, roj, 1962 zapis: Irena Kotnik, 2005; 11 Zgornji Tuhinj, p. Laze v Tuhinju, ob. Kamnik, Cilka Jeglič, roj. 1961 zapis: Monika Jeglič, 2007; 12 Glince, Mestna občina Ljubljana, Marija Babnik, roj. ?, Valentin Zibelnik, roj. ?, zapis: Luka Zibelnik, 2005; 13 Poljane, p. Poljane, ob. Gorenja vas–Poljane, zapis: Maja Šturm, 2007–2008; 14 Bevke, p. Log pri Brezovici, ob. Vrhnika, Marija Perko, roj. 1948 zapis: Špela Perko, april 2007; 15 Retje, p. Loški Potok, ob. Ribnica, Marjeta Anzeljc, roj. ?, zapis: Marija Anzeljc, 2004; 16 Korita pri Dobrniču, p. Dobrnič, ob. Trebnje, Jože Petek, roj. 1948, Darinka Petek, roj. 1955 zapis: Urška Petek, 2006; 17 Vesela Gora, p. in ob. Šentrupert, Slavka Kovač, roj. 1940, zapis: Vera Smole, 2003; 18 Zameško, p. in ob. Šentjernej, Marija Jordan, roj. 1944, zapis: Sabina Jordan, 2007; 19 Semič, p. in ob. Semič, Marija Jakša, roj. 1925 in Tončka Mihelčič, roj. 1925, zapis: Anica Jakša, 2008; 20 Griblje, p. Gradac, ob. Črnomelj, zapis: Marta Križan, 2007; 21 Kuželj, zas. Laze, p. Vas, ob. Fara, Anja Kazale, roj. 1985, Alojzij Špoler, roj. 1933, zapis: Anja Briški, 2007; 22 Litija, p. in ob. Litija, Mimi Smrekar, roj. 1935, Vanja Arhnaver, 2006; 23 Prapreče, zas. Orlek, p. Zagorje, Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 Vera Smole, Geolingvistična predstavitev izbranih frazemov s sestavino roka … 51 vjujev sem natančno preverila in bila pozorna tako na pomensko kot na zgradbeno in fonološko podobo frazemov in kratkih besedilnih zgledov. Prineseni posnetki so bili ali posnetki prvega pogovora z informatorjem/-ji ali pa so nastali po predhodnih pripravah; prvi so trajali od pribl. od 60 do 90 minut, drugi od 30 do 45. Prednost prvi h je bila, da sem zlahka tudi sama ugotovila živost in natančen pomen frazema pri konkretnem govorcu, prednost drugih pa časovni prihranek, medtem ko sem se glede drugega morala zanesti na opredelitve študentov. Pri posamezni raziskavi so sodelovali do trije govor- ci, ki so bili izbrani po kriteriju »idealnega govorca določenega krajevnega govora«. Kot pri vsaki tovrstni raziskavi je možna delna idiolektalnost, okrog 90% prekrivnost rabe in pomena frazemov v krajih, kjer je bila raziskava izvedena večkrat, z različnimi govorci in/ali različnimi zapisovalci ter ponovitve v bližnjih ali oddaljenejših krajih pa daje tako zbranemu gradivu zadovoljivo relevantnost. Po izkušnjah z zbiranjem narečnega fonološkega, morfološkega, leksično-besedotvornega in besedilnega gra- diva lahko rečem, da je načrtno zbiranje in analiziranje frazeološkega gradiva zdaleč najzahtevnejše. 1.2 Mreža točk. Mreža 32 točk (T01–T32), kjer so bili frazemi zapisani, je nastala dokaj naključno in je posledica krajevnega izvora študentov, ki so v raziskavi sodelo- vali, oziroma njihovih izbranih informatorjev. Za celostno geolingvistično predstavitev frazemov v slovenskih narečjih bi vsekakor potrebovali obsežnejšo in narečno bolj uravnoteženo mrežo krajev, zato ima prispevek – glede na dosedanjo odsotnost take predstavitve – predvsem namen ugotiviti, ali je frazeme sploh smiselno in možno tako obravnavati in kako se tega lotiti. 2 Geolingvistična predstavitev izbranih frazemov. Izmed 75 frazemov, po kate- rih smo spraševali na terenu, je tu izbranih deset frazemov, ki so še posebej zanimivi za kartografsko obdelavo. 5 Zaradi redke in prostorsko neuravnotežene mreže krajev je uporabljena znakovna tehnika tudi na kartah, kjer bi bila možna izoglosno-napisna. Upoštevana so splošna pravila kartografi ranja, in sicer: različnost frazemov je na karti predstavljena z različnimi osnovnimi znaki (geometrijskimi liki), notranje variiranje pa z različno zapolnitvijo. Za pomenska odstopanja je izbrano šrafi ranje ploskve okrog ob. Trbovlje, Jožica Petek, roj. 1956, zapis: Tomaž Petek, 2005; 24 Ponikva pri Žalcu, zas. Vrhe, p. in ob. Žalec, Fanika Vasle, roj. 1948 zapis: Primož Vasle, 2008; 25 Radvanje, p. in ob. Maribor, Ivan Butolen, roj. 1942, zapis: Katja Pistor, 2006; 26 Mežica, p. in ob. Mežica, Ana Smrečnik, roj. 1947, zapis: Nina Petek, 2007; 27 Prevalje (na Produ, Kot), p. in ob. Prevalje , Marija Kordež, roj. 1925; Amalija Pori, roj. 1926, zapis: Mojca Hrvatin, 2006, in: Eva Radič, 2007; 28 Zgornja Kapla, p. Kapla, ob. Podvelka, Ivan Rihter, roj. 1932, zapis: Mateja Rihter, 2007; 29 Sveti Jurij ob Ščavnici in Grabšinci, p. in ob. Sv. Jurij ob Ščavnici, Franc Štuhec, roj. 1936, Frančiška Štuhec, roj. 1932, in Jože Tišler, roj. okrog leta 1950, zapis: Klavdija Bec, 2007–2008; 30 Cven, p. Cven, ob. Ptuj, Anton Kosi, roj. 1949, Jaka Sabotin, roj. 1951, Miran Puconja, roj. 1949, zapis: Mateja Kosi, 2005; 31 Bakovci pri Murski Soboti, p. in ob. Murska Sobota, Terezija Prkič, roj. 1932, zapis: Aleksandra Ivanšek, 2008; 32 Gornji Senik/Felsőszölnök (Porabje, Madžarska), Francek Mukics, roj. 1952, zapis: Dušan Mukics, 2006. 5 Tako ozek izbor je narejen zaradi prostorske omejitve tega prispevka, sicer pa so zelo povedne karto- grafske predstavitve tudi večine drugih frazemov. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 52 Jezikoslovje številke in znaka. Druge oznake so predstavljene v legendi za vsako karto posebej. 6 Komentar h kartam je podan v tem poglavju; nanaša se na samo vsebino karte pa tudi na morebitne probleme, ki so nastali v postopku pridobivanja gradiva (ali zaradi »vprašalnice«, načina spraševanja, razumevanja odgovorov ipd.). Karta št. 1: (1) (ne) imeti čistih rok ‛(ne) biti kriv’. 7 V pomenu ‛biti kriv’ se dva- najstkrat pojavi frazem ne imeti čistih rok (v T32 s tožilnikom) in še trikrat z leksično varianto ne imeti čednih rok ter dvakrat frazem imeti zamazane oz. umazane roke. Ni jasno, ali je v točkah, kjer se pojavi frazem imeti čiste roke oz. imeti čedne roke, ki izraža nasprotni pomen ‛biti kriv’, v rabi tudi frazem za pomen ‛ne biti kriv’. Za isto- vetne odgovore bi morala biti frazema v vprašalnici ločena. Karto predstavljamo kot primer prikaza precej redkega frazema, morda zastarevajočega (primerjaj trikratno označenost »starinski«), z nekaj notranje variantnosti. Izbrano gradivo: 8 T12: Nìːma čìːstəx rːk, kə tajíː. Ma umàːzane rukː. T15: Íːmam čìːste rokìẹ. T20: ˈKaːj se bo ˈdełał ˈfi ːn, i ˈuːn ˈima zaˈmaːzane ˈruọke. T27: Spˈlox ni kaj kˈriː, ˈoni pa pˈraːjjo, da ˈnima ˈčistx ˈrọːk. T28: ˈČiːma ‛nima’ ˈčẹːdnix ˈṙȯːk. T32: ˈNema ˈčiːste roˈkẹː. Ujemanje knjižnih in narečnih frazemov je precejšnje, variantnost pa predvsem na leksični ravni. Frazemi ne imeti čistih rok, imeti čiste roke in imeti umazane roke, ki so posredno biblijskega izvora (po umiti si roke /kot Pilat/), so v taki ali drugačni podobi znani večini evropskih jezikov, odsotnost ali majhna prisotnost v njihovih narečjih ter tolikšna variantnost pa nakazujeta, da vsaj v govorjenem jeziku ne spadajo med najbolj frekventne. Narečnim podobne variacije frazema zasledimo tudi v drugih jezikih in narečjih. 9 SSKJ: evfem. nima čistih rok ‛je kriv’. 10 K-90 (151): 11 imeti čiste roke (tudi zanika- no ne imeti čistih rok). 6 Za pomoč pri izdelavi osnovne karte in za računalniško kartografiranje se zahvaljujem diplomantu slovenistike Domnu Uršiču. Znaki za kartografiranje so vzeti iz nabora SIMBola, ki je bil narejen za potrebe Slovanskega lingvističnega atlasa (OLA). 7 Frazem je namenoma naveden v isti obliki, kot je bil v »vprašalnici«, čeprav gre v tem primeru dejansko za dva antonimna frazema: ne imeti čistih rok ‛biti kriv’ in meti čiste roke ‛ne biti kriv’. Prav tako je ohranjeno tudi oštevilčenje frazemov iz vprašalnice, tu navedeno v navadnem oklepaju, zaporedje pa je nastalo glede na zapovrstnost izpisov iz literature, zato frazemi niso urejeni po nikakršnem kriteriju. 8 Narečno gradivo je zapisano z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU razvil dr. Peter Weiss. 9 Vsakemu komentarju sledi izpis iz dveh virov za slovenske frazeme knjižnega jezika, nato za frekventnejše frazeme sosednjih knjižnih jezikov ter samo ponazorjalno še izpis iz dveh frazeoloških slo- varjev knjižnih jezikov, tj. Murgoski (ZM) 1994 in Ivčenko, Wölke (I–W) 2004, iz narečnih slovarjev Ivana Tominca (IT) in Ludvika Karničarja (LK) in prispevka o narečni frazeologiji Rakitovca (Istra) Marc Bratina (MB), iz hrvaškega narečnega frazeološkega slovarja Menac-Mihalič (MMM) 2005 ter gradiva iz dveh makedonskih narečnih področij, in sicer dolnjevardarskega in egejskega; če frazem pri slednjih ni naveden, pomeni, da ga v slovarju/gradivu ni. 10 Ker je za slovenski jezik frazeološki slovar še v pripravi (prim. Keber 2003), navajam kot knjižni frazem iz SSKJ. 11 K-90 je Kržišnik 1990; v oklepaju je stran, kjer se frazem pojavi. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 Vera Smole, Geolingvistična predstavitev izbranih frazemov s sestavino roka … 53 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 54 Jezikoslovje Sosednji jeziki: 12 hr. biti čistih ruku ili imati čiste ruke ‛biti pošten, pošteno delati (postopati)’ HFR: 261; frl. –; it. avere le mani nette /imeti čiste roke/ ‛imeti čisto vest’ oz. avere le mani pulite /imeti čiste roke/ ‘biti pošten’; nem. –; madž. piszkos a keze /ima umazane roke/ ‛je kriv v nečem’. Drugi jeziki in narečja: ang. have clean hands > mak. racete mu se čisti, ima čisti race ZM: 57; ang. have dirty hands > mak. valkani mu se racete, [valkan mu je gazot /ima umazano rit, zadnjico/] ZM: 57. Karta št. 02: (2) držati roke križem ‛biti brez dela’. Frazema nimajo v štirih točkah, v eni pa ni odgovora. 13 Največkrat, tj. desetkrat, se pojavi frazem držati roke križem, po štirikrat varianti držati roke navzkriž in držati križem rok, dvakrat držati roke na križ, frazem z drugačno glagolsko sestavino stati križem rok 14 se pojavi petkrat in samo enkrat stati roke križem. Poleg že omenjenih se sestavini »roke križem« pojavljajo še v naslednjih variantah: »v križ« in »na križem« v T03, »križane roke« v T05 in »vzkriž« v T31. V T18 je sklonska oblika odvisna od (ne)zanikane rabe: On drži križem roke. Ne drži križem rok! V istem pomenu so bili zapisani še trije frazemi, vsi s sestavino »roka«: držati roke pod ramo v T01, držati roke na riti v T02, T29 in držati roke ta bek ‛stran’ v T28. Karta predstavlja primer v narečjih dokaj pogostega frazema z veliko notranjo variantnostjo. Izbrano gradivo: T02: Je držu krí:žm ruki. Je držu rukìẹ ta n rt. T03: Držíː ˈkar  kríːž rokèː, níːe ˈnič ž ńeˈγa. Dəržíː rokèː na kríːš. Dəržíː rokèː na kríːžan. T05: Dərˈžiː kˈriːžanȧ ˈroːkȧ. T12: Namːst de-p se ˈkəšənǥa dːa pərjː, je pa rukː naskrìːš držo. T17: Ràːj dəržː krːžm rùọk, ku de-p kèj pumáːga. T19: ˈNe ˈroːki kˈriːžəm ˈdəːržat, ampak pərsˈkoːči pa puˈmoːzi! Ujemanje med knjižnim in narečnimi frazemi v nekaterih govorih sicer obstaja, vendar opažamo v narečjih veliko variantnost na morfosintaktični ravni. Frazem je po- mensko prisoten v večini evropskih jezikov, sestavinsko, ne pa tudi pomensko, se ujema s hrvaškim in italijanskim, na obeh ravneh pa z madžarskim in makedonskim jezikom. SSKJ: pog. če le more, drži roke v žepu, križem ‛lenari, ne dela’. K-90(150): držati roke križem ‛biti brez dela’. Sosednji jeziki: hr. – [prekriženih (skrštenih) ruku [sjedeti, čekati] ‛brezdelno, pasiv- no, brez upora [sedeti, čakati]’ HFR: 266; frl. – [stâ cu’ lis mans in man] = it. – [stare con le mani in mano /stati/biti z roko v roki/ ‛biti brez dela’, frl. – [cu’ lis mans in grop/bòs /z rokami na vozel/v pušpanu/na trak, našiv//, cu’ lis mans in bòs /z rokami na 12 Za sosednje knjižne jezike so navedeni tisti frazemi, ki so dovolj frekventni, da se pojavljajo tudi v malo obsežnejših dvojezičnih slovarjih. Furlanske ustreznike in dobesedne prevode mi je preskrbel dr. Matej Šekli, za italijanski jezik Karin Marc Bratina, za madžarski jezik pa je to storil Dušan Mukič – vsem trem se za ta dragoceni prispevek najlepše zahvaljujem. Za ustrezen frazem v sosednjem jeziku imamo tistega, ki je ne (samo) pomensko, ampak tudi sestavinsko zelo blizu slovenskemu (za to razvidnost so dodani dobesedni prevodi v poševnih oklepajih); če ujemanja ni na obeh ravneh (sestavinski in pomenski), je to označeno z minusom, frazem pa za njim naveden v oglatih oklepajih. 13 Za tako opredelitev smo se odločili, ko je bil frazem pri spraševanju pomotoma izpuščen ali pa iz primera in pogovora ni jasno, ali ga dejansko rabijo ali samo razumejo njegov pomen. 14 Da zveza še ni poprislovljena – v tem primeru bi jo morali pisati skupaj – dokazujeta naglasa na obeh sestavinah, in sicer v vseh govorih, kjer je bila zapisana. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 Vera Smole, Geolingvistična predstavitev izbranih frazemov s sestavino roka … 55 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 56 Jezikoslovje Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 Vera Smole, Geolingvistična predstavitev izbranih frazemov s sestavino roka … 57 vozel/ = it. incrociare le braccia /prekrižati roke/ ’stavkati, začeti štrajk’]; nem. – [die Hände in den Schoss legen ‛položiti roke v naročje’]; 15 madž. keresztbetett kézzel áll /stati s prekrižanimi rokami/ ‛ne delati ničesar’. Drugi jeziki in narečja: slov. nar. držət križən roke ‛lenariti’ MB: 16 272, 287; ang. sit on one’s hands /sedeti na rokah/ > mak. sedi so skrsteni race /sedi s prekrižanimi rokami/ ZM: 57; mak. dolnjevardarski g. (séde) us-skrsteni rce. 17 Karta št. 03: (8) biti na desno roko ‛biti na desni strani’. 18 Frazem se pojavi samo v de˝setih točkah in kar sedemkrat je označen kot starinski. Nepričakovano pri tem je, da ga poznajo v dokaj osrednjih govorih (dolenjskih in gorenjskih) in tudi osrednjih panonskih. Z narečno ustreznico sestavini »desen« »pravi« (biti na pravo roko) in brez oznake starinski je bolj pričakovano znan še v dveh skrajnih severozahodnih govorih. Karta je primer prikaza nenavadne prostorske pojavnosti frazema, ki počasi zamira. Izbrano gradivo: T12: Na lːvo/dːsno róːko je. T13: Ninna ˈxiša j-na liva ruók a, če γriš kodóːl. T15: Je ne léːvo/disno rokùọ. T29: Tọta ˈxiːša jä na ˈlẹːvọ/ˈdesnọ rọˈkọː. T31: ˈNaša ˈiža jä na ˈdẹsnọj stˈråːni roˈkẹː f tej ˈvülic. Frazem je tako v knjižni kot narečni zvrsti slovenskega jezika starinski in bo morda živel dalje le na skrajnem severozahodu z sestavinsko leksično varianto biti na pravo roko. Z izjemo italijanščine ga poznajo tudi sosednji jeziki, njegova odsotnost v na- rečnih virih pa nam verjetno tudi nakazuje dejstvo, da frazem v govorjenem jeziku ne spada med frekventnejše. SSKJ: star. kmetija leži na levo roko od ceste ‛na levi strani’. K-90 (145): (kaj) leži/je na desno/levo roko ‛na desni/levi strani’. Sosednji jeziki: hr. –; frl.–; it. a mano destra, dritta ‛desno, na desni’, a mano sini- stra, manca ‛levo, na levi’; nem. zur rechten Hand, zur linken Hand /na desno roko, na levo roko/ ‛desno, levo’; madž. jobb kéz felől van /biti na strani desne roke/ ‛biti na desni strani’. Drugi jeziki in narečja: slov. nar. na pràːw ròəːq ‛rechts’; na léːw ròəːq ‛links’ LK: 229. Karta št. 04: (11) z rokami (-o) narediti, z ritjo podreti ‛biti nekonstruktivnega značaja oz. truditi se, a ne uspeti’. Prevladuje varianta frazema z množinsko obliko sestavine »roka« v razmerju petnajst proti štiri (tri gorenjske in ena koroška točka). Frazem je enkrat označen kot starinski, enkrat (T12) pa je dodana omejitev rabe, in sicer, da se je tako reklo le za ženske. Podoben frazem, z rokami zidati, z noro pametjo podirati, je v tem pomenu znan v T29. Karta je primer predstavitve areala frazema, ki zajame osrednji pas govorov od skrajnega severozahoda do skrajnega jugovzhoda in vključuje tako obrobne kot najbolj osrednje govore. 15 Tako tudi v gornjelužiščini: ruce do klina złožić (połožić, kłasć) W: 297. 16 Glej Marc Bratina 2005. 17 Za makedonski dolnjevardarski govor in makedonske egejske govore mi je posredoval gradivo prof. dr. Kosta Peev, za kar se mu najlepše zahvaljujem. V gradivu egejskih govorov ni bilo nobenega od obrav- navanih desetih frazemov. 18 Kartografiran je bil frazem s sestavino »desen«, ki je prikazal še obstoj leksema »pravi« v tem pomenu; seveda pa obstaja tudi frazem s sestavino »levi« oz. sta ti pomensko ustrezno zamenljivi. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 58 Jezikoslovje Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 Vera Smole, Geolingvistična predstavitev izbranih frazemov s sestavino roka … 59 Izbrano gradivo: T01: ˈKọr z rokàːmə narđíː, z rìːtja pađéːre. T17: Kàːr z rakàːm nardː, pa z rːtje pudrè. T20: Z roˈkaːmi ˈdẹːła, z ˈriːtjo pa poˈdiːra. T28: Je z ˈṙȯːko naˈṙeːdo, z ˈṙiːtjo pa poˈdaːṙ. T29: Si ˈnekaj z rọˈkåːm ˈziːdaš, ˈpọtlä pa si z ˈnọrọ ˈpamätjọ pọˈdiːraš. Frazem je znan samo v govorjenem (narečnem) jeziku, iz knjižnega (če je kdaj bil njegov sestavni del) ga je verjetno izpodrinila (ali pa ni vanj prodrl) sestavina »rit«. Po odsotnosti v sosednjih in drugih jezikih lahko sklepamo, da je to samo slovenski frazem, čeprav mu je zelo blizu tudi madžarski. SSKJ: –. K-90 –. Sosednji jeziki: hr. –; frl. –; it. –; nem. –; madž. – [amit egyik kezével épít, a másikkal lerombolja – /kar sezida z eno roko, podre z drugo/ ‛truditi se, a ne uspeti’]. Karta št. 05: (67) tam, kjer bog roko ven moli ‛v gostilni’. Frazem je znan v vseh gorenjskih, koroških in štajerskih (z izjemo T23) ter severnih dolenjskih govorih, kar predstavlja lep, strnjen areal tega frazema. V dveh točkah (T28 in T25) se glagolska sestavina »moli« zamenja z »drži«, enkrat »kjer« v »koder« (T09), v T06 pa sestavina »tam« ni obvezna. Trikrat je frazem opredeljen kot starinski in le v T09 se je informa- torki zdelo potrebno poudariti, da je frazem ne samo starinski, ampak tudi olepševalen. Drugačen in z nekoliko drugačnim pomenom, a prav tako s kvalifi katorjem olepševal- no, je bil zapisan frazem iti bohka ‛bogca’ kušnit ‛poljubit’ v pomenu ‛iti v gostilno’ v T14. Karta je primer prostorske predstavitve frazema s strnjenim arealom in obenem frazema, ki bi ga bilo, vsaj s stališča knjižnega jezika, mogoče opredeliti s kvalifi ka- torjem starinsko ali vsaj raba peša. Izbrano gradivo: T09: Γrːm ˈtam, kːder Bːγ rukː ˈvən muˈliː. (star., olep.), T11: ˈTəm səm se usˈtaːvu, kə ˈboːx ruˈkọː vən muˈliː. T12: Səj vːš kjː se stáː – ˈtam, kə bːx róːko ˈvən mulíː. T25: ˈTam, ko ˈbọːk ˈrọːko ˈvuːn dərˈžiː. T26: ˈLuːmpė pa ˈraːdi ˈxọːdjo ˈtọːta, ko ˈbọːx ˈroːko ˈwən moˈliː. T27: So šlẹ ˈtọːta ˈpət, ko ˈBọːx ˈroːko ˈənta moˈliː. T28: ˈTaːm ko ˈbuːək ˈṙȯːko ˈvuːnta daṙˈžiː. Frazem je (bil) prisoten tako v knjižni kot narečni zvrsti slovenskega jezika, ne pa tudi v sosednjih ali kakem drugem jeziku, je torej samo slovenski. SSKJ: šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven moli ‛v gostilni’. K-90 (152): evfem. tam, kjer bog roko ven moli ‛gostilna’. Sosednji jeziki: hr.–; frl. –; it. –; nem. –; madž. –. Karta št. 06: (54) ponuditi roko (komu) ‛pomagati (komu)’. Frazem ni poznan v treh bolj osrednjih in štirih obrobnih govorih, enkrat je označen kot starinski, dvakrat se sestavinsko razširi v ponuditi svojo roko (komu), dvakrat pa se zamenja glagolska sestavina: v »podati« (T16) oziroma »podariti« (T31). Na zahodu se izoblikuje areal s kalkiranim istopomenskim italijanskim frazemom dati (eno) roko (komu) iz it. dare una mano. Karta je primer predstavitve frazema, ki ga na zahodu zamenjuje drug frazem, prevzet in dobesedno preveden iz sosednjega jezika. Izbrano gradivo: T02: Mo đá:m no rokùo. T04: Smo jən ˈdaːl nu ˈəːrku, ki sa bli potˈriːəbni. T12: Səm mo róːko punúːdu, pa mə j-je udklóːnu. T17: Če mu ná-p sust rakùọ punːdu, b tškː pražvːl. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 60 Jezikoslovje Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 Vera Smole, Geolingvistična predstavitev izbranih frazemov s sestavino roka … 61 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 62 Jezikoslovje Ujemanje med knjižno in narečnimi oblikami je veliko, z izjemo zahoda, ki je prevzel frazem iz sosednjih romanskih jezikov, isto se je zgodilo v zahodnih hrvaških narečjih, v knjižnem pa ne obstaja. Sestavinsko blizu in pomensko enak mu je madžarski frazem, enak pa makedonski. SSKJ: ekspr. ponuditi komu roko ‛biti pripravljen, želeti komu pomagati’, ‛izraziti željo se s kom poročiti’. K-90 (151): ponuditi roko (komu) ‛pomagati (komu)’. Sosednji jeziki: hr. –; frl. dâ une man = it. dare una mano a qcn. /dati roko komu/ ‛komu pomagati’; nem. – [j-m unter die Arme greifen /pod roko prijeti koga/ ‛pomagati komu v nesreči’, j-m in die Hände arbeiten /v roke delati komu/ ‛pomagati komu’]; madž. a karját nyújtja valakinek /pomoliti roko nekomu/ ‛pomagati nekomu’. Drugi jeziki in narečja: slov. nar. ponudit roko (kome) ‛pomagati (komu)’ MB: 271; hr. nar. dat rúké (rȗku) komu ‛pomagati komu’ MMM: 290; an. give s-b a free hand > mak. pruža nekomu raka ZM: 57. Karta št. 07: (34) imeti dve levi (roki) ‛biti len’. Frazem se v svoji okrnjeni varianti imeti dve levi pojavi samo enkrat, sicer pa je v rabi povsod (zaradi pluralizacije ženske dvojine večinoma v množinski obliki sestavine »roka«), razen v severozahodnih govo- rih, kjer ga v štirih bolj severnih zamenja istopomenski frazem z drugačno pomensko motivacijo in ki ga moramo zaradi notranje variantnosti na karti poenostaviti v imeti stran obrnjene roke (T01 imeti roke bek ‛stran’ zasukane, T06 imeti roke obrnjene proč od dela, T07 imeti preč zasukane roke, T08 imeti roke preč obrnjene), v dveh južnejših govorih pa frazem imeti lesene roke. Frazem imeti stran obrnjene roke z neobveznim dodatkom še svetniki jih imajo k sebi, poznajo tudi v enem belokranjskem govoru (T19). Sestavinsko različna, a pomenskomotivacijsko sorodna sta najbrž leksema imeti tak ‛tako’ obrnjene roke kak ‛kot, kakor’ krt v T09 in roke gledajo nazaj (komu) v T12. Še istopomenski frazem brez sestavine »roka« poznajo v T28, tj. imeti gumpe ‛bule’ pod pazduhom ‛pazduho’. V T26 ima frazem pomen ‛biti neroden, ne znati delati’, torej enako kot je v vseh drugih jezikih s tem frazemom. Karta je primer predstavitve frazema z dokaj lepimi areali narečnih frazemskih variant. Izbrano gradivo: T05: ˈIːma dˈvẹː lẹvȧ ˈruokȧ. T06: Tàː ma pa ud dːva rọčː pˈreč ubrńene. T09: ˈMaš ˈtək ubrnəne rukː kət krt. T13: Pràːje, de ma ˈlesiẹne ruke, al ˈpa dviẹ ta li. T15: Íːma dvèː léːvə rːkə. T18: Tàː ma pa abùːdvej lːve rakìː ẹ . T20: ˈNiːš ni ˈbəło odˈńega, dˈvẹː ˈlẹve ˈrọke je ˈimał. T26: ˈŠət ma pa res dˈẹː ˈleːi ˈroːkė, ˈkərkej ne narˈdiː. SSKJ: ekspr. imeti dve levi (roki) ‛biti len, neroden pri delu’. 19 K-90 (150): narediti z levo roko (kaj). Na severozahodu poznajo drugačna frazema kot v knjižnem jeziku in drugih narečjih, in tudi sicer je ujemanje med knjižnim in narečnimi oblikami frazema popolno samo tam, kjer je še ohranjena ženska dvojina, drugod pa je odstopanje na morfološki rav- ni. Čeprav frazema ni v sosednjih furlanskem, italijanskem in madžarskem jeziku, pa spada med frazeme, ki so znani veliko jezikom, vendar v pomenu ‛biti nespreten, nesposoben za delo’. 19 Dejansko gre za dva pomena: 1. ‛biti len’, 2. ‛biti neroden pri delu’. Pomenski oklepaji so dodani, v SSKJ pa je frazem od pomena ločen z drugačnim tiskom. Dva različna pomena frazema sta v SSKJ ločena s podpičjem. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 Vera Smole, Geolingvistična predstavitev izbranih frazemov s sestavino roka … 63 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 64 Jezikoslovje Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 Vera Smole, Geolingvistična predstavitev izbranih frazemov s sestavino roka … 65 Sosednji jeziki: hr. imati dvije lijeve ruke ‛nespretno opravljati posel, biti nespreten, nevešč v delu, ki se opravlja ročno’; frl. –; it. –; nem. zwei linke Hände haben /imeti dve levi roki/ ‛biti neroden, nespreten pri delu’ madž. – [kétbalkezes prid. ‛tak z dvema levima rokama, neroden’]. Drugi jeziki in narečja: slov. nar. jəmət dve leve ‛len biti’ MB: 279, 285, 287; hr. nar. imat dvi live ruke ‛biti nespretan’ MMM: 291; tudi gornjelužiško dwě lěwej ruce měć in rusko v enakem pomenu I–W: 294; ang. have two left hands > mak. [(kako) faten vo racete], ima dve levi race ZM: 57. Karta št. 08: (38) narediti z levo roko ‛narediti na hitro, ne se potruditi’. Z izjemo severozahodnih govorov je frazem v narečjih dobro razširjen, zapisane pa so bile tudi posamične variante, dve z bistveno sestavino »leva (roka)«: biti, kot da bi z levo roko naredil kaj v T12 in lotiti se česa bolj na levo roko v T24 ter en frazem samo s sestavino »roka« – delati, kakor da ne bi rabil dve roki v T10. Iz besedilnih zgledov in razlag fra- zema se je pokazalo, da ima frazem dva pomena, vendar v istem govoru le enkrat (T13). Drug pomen, ‛zlahka (in dobro) narediti’, nima strnjenega narečnega areala, pojavlja se zelo razpršeno. Na karti je primer frazema, ki v narečjih obstaja v dveh pomenih, obenem pa spet oddeljuje severozahodni del narečnih govorov, ki frazema nimajo. Izbrano gradivo: T05: Sej ˈuːni ˈlaːxkȯ ˈnardi sȧ z ˈlẹːvȯ ˈruokȯ; ˈlåːxkȯ, ki ˈjiːma uˈseγa. T12: Kə bi is ta lːvo ròːko narːdu. T30: ˈTọː ˈjåz z ˈlẹːvọj rọˈkọːj naˈrẹːdn. T32: ˈTå z ˈleːvof roˈkåf naˈrẹːdin. Tako v knjižnem jeziku kot v narečjih – toda samo enkrat v istem govoru – ima frazem dva pomena. Frazem je v obeh ali samo enem pomenu poznan tudi v nekate- rih drugih jezikih. Razpršenost pomena ‛z lahkoto, brez težav’ v narečnih govorih bi nakazovalo pomensko prenovitev če ne celo relativno novost tega frazema. SSKJ: pog. to bo naredil z levo roko ‛z lahkoto, brez težav’, ‛ne temeljito, površno’. K-90 (150): narediti z levo roko (kaj). Sosednji jeziki: hr. lijevom rukom [napraviti i sl.] ‛nemarno, površno, brezvoljno; z lahkoto, brez težav’; frl. –; it. –; nem. mit der linken Hand /z levo roko/ ‛mimogrede, z lahkoto’; 20 madž. – [fél kézzel megcsinálja /narediti s »polovico« roke, z eno roko/ ‛z lahkoto narediti’]. Drugi jeziki in narečja: slov. nar. nəredit z levo roko ‛narediti z lahkoto, brez težav; narediti površno’ MB: 282. Karta št. 09: (26) imeti roke/rokice kot župnik/babica ‛imeti bele/mehke, neudelane roke’. Frazem ni bil zapisan v petih točkah, drugod pa v tem pomenu obstaja več fraze- mov. Dva se dejansko postavljata že v izhodišču in sta tudi v narečjih najpogostejša, to sta imeti roke kot babica (sedemnajstkrat; v T24 leksem »babica« nadomešča narečni »ibanka«) in imeti roke kot župnik (osemkrat) 21 in se petkrat pojavljata v istem govoru kot dvojnica (morda za ženske in za moške, kar pa ni nikoli posebej navedeno!). Frazem imeti roke kot babica ima enkrat sorodno različico imeti roke, da bi lahko bil kdo za ba- 20 V enakem pomenu tudi gornjelužiško z lěvej ruku činić/sčinić něšto; v ruščini tega frazema ni I–W: 301. 21 Variantnost primerjalnega veznika tu zanemarjamo, ker bi zahteval posebno karto; smiselna bi bila pri kartografiranju samih primerjalnih frazemov. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 66 Jezikoslovje Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 Vera Smole, Geolingvistična predstavitev izbranih frazemov s sestavino roka … 67 bico. Predvsem v obrobnih govorih se po enkrat pojavljajo še drugi frazemi (ki jih tokrat izjemoma kartografi ramo s posebnim znakom): imeti roke kot ena frava ‛gospa’, imeti roke kot gospod, imeti roke kot komara ‛babica, pomočnica pri porodu’ in imeti roke kot mestna gospodična, trikrat se z isto pomenskomotivacijo in različno leksično oz. skladenjsko uresničitvijo pojavljajo frazemi imeti roke kot dohtar ‛zdrav nik’, imeti roke kot padar ‛zdravnik’ in imeti roke od dohtarja ‛zdravnika’. Karta je primer kartografi - ranja primerjalnega frazema in je najbližja leksičnobesedotvornim kartam, še posebno, če tako kot v tem primeru, A-del primerjalnega frazema v narečnih govorih ne variira. Izbrano gradivo: T01: Màːš róːke káːkər na fràːwa. T02: Ma rukìẹ ko báːpca. T04: Ma ərˈkaː od ˈduːəxtərja. T12: Tːmu se pa vìːt, de ni-nkòːl dːlo, k-ma táːke rukː kə báːpca. T25: ˈTaː pa ˈmaː ˈrọːke ko ˈdọːxtar. T28: ˈToː mo pa ˈṙȯːke ko ˈžuːpnik, ˈjaː. T30: ˈTåkšnä rọˈkẹː ˈmː kåk ˈbåbca. T32: ˈTaːkše roˈkẹː ˈmaː kåk ˈpådar. Glede na pogostost frazemov imeti roke kot babica in imeti roke kot župnik bi ju veljalo sprejeti tudi v knjižni jezik. Zanimivo, da je frazem (C-del je ‛vršitelj cerkve- ne službe’, celo ’cerkveni dostojanstvenik’) poznan samo v narečnem hrvaškem in makedonskem jeziku. SSKJ: –. K-90 –. Sosednji jeziki: hr. –; frl. –; it. –; nem. –; madž. – [nem törte fel a kezét a kapanyél /motika mu ni poškodovala rok/ ‛ni opravljal kmečkih del, je mehkužen’]. Drugi jeziki in narečja: hr. nar. ruke bile ka u pratra ‛fratra’ komu ‛bele, negovane, neudelane roke’ MMM: 292; mak. dolnjevardarski govor íma rce kut na vladíka /ima roke kot vladika/. Karta št. 10: (37) iti komu na roke ‛narediti kaj v dobro koga’. Frazem ni znan samo v porabski točki T32, je pa kar v devetih točkah rabljen morfološko varianten frazem iti komu na roko, in sicer so te strnjene na dveh (oz. treh) ločenih območjih. Karta je primer splošno razširjenega frazema z eno samo varianto. Izbrano gradivo: T15: Mə je ˈšu pa ne rùọke. T17: Tː s-mi šu pa fèjst na rùọke, k-s že čìẹrej pukːsu. T28: ˈTətamu m-mu pa šˈlə na ˈṙȯːke. V primerjavi s knjižnim jezikom je pomen frazema v narečjih samo v smislu nudenja pomoči (na lastno željo); podobno je razbrati tudi iz drugih jezikov in narečij. SSKJ: pog. na roke, na roko jim gre ‛dela zanje tako, kot želijo’, ‛pomaga jim’. K-90 (151): iti na roke/na roko (komu). Sosednji jeziki: hr. ići na ruku komu, čemu ‛ravnati v korist koga, česa, delati uslugo komu, želeti biti koristen komu, čemu’; frl. – [al è un om a la man, it. è un uomo alla mano /je človek pri roki, na roko/ ‘vljuden, prijazen, ljubezniv človek’]; it. –; nem. j-m zur/an die Hände gehen /iti na roke komu/ (T: 336) ‛pomagati komu’ in j-m zur Hand gehen /iti na roko komu/ ‛biti v pomoč komu’; madž. a kezére játszik /»igrati« nekomu na roke/ 22 ‛pomagati nekomu, narediti kaj v dobro koga’. Drugi jeziki in narečja: slov. nar. mu je ˈšo nḁ ˈruːəka IT: 196 23 in jət nə roko ‛poma- gati (komu)’ MB: 271; hr. nar. ić na ruku komu ‛pomagati komu’ MMM: 291. 22 Tak dobesedni prevod bi imel tudi ruski frazem. 23 IT glej Tominec 1964; primer je pretranskribiran v sodobno nacionalno transkripcijo. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 68 Jezikoslovje Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 Vera Smole, Geolingvistična predstavitev izbranih frazemov s sestavino roka … 69 3 Dodatna analiza Analiza gradiva je potekala še v smislu tipološke delitve zbranih frazemov po dveh osnovnih kriterijih: 1) po primerjalnem glede na obstoj frazemov v dveh zvrsteh slo- venskega jezika, tj. v knjižni in narečni zvrsti, in 2) po primerjalnem glede na obstoj frazemov v drugih (zlasti slovanskih in stičnih) jezikih (in narečjih). Za kartografi ra- nih deset frazemov je tovrstna analiza vključena v komentar (glej razdelek 2), zaradi prostorske omejenosti prispevku pa tu navajam samo dodatnih nekaj najbolj tipičnih frazemov iz vsake skupine, dobljenih po prvem (znotrajzvrstnema) kriteriju. 3.1 Razširjenost frazema v zvrsteh slovenskega jezika. Po tem kriteriju smo frazeme razdelili na: 1. knjižne, 2. splošnoslovenske ali skoraj splošnoslovenske, 3. pogoste, 4. redke, 5. področne in 6. lokalne frazeme. 3.1.1 Knjižni, v narečjih neživi ali zelo redko rabljeni frazemi, 24 taki so npr.: (9) biti na dosegu roke ‛biti zelo blizu’, (10) ugrizniti roko, ki te ščiti ‛biti nehvaležen’, (12) biti kot brez rok ‛biti neroden, ne se znajti’, (15) biti na svojo roko ‛biti svojeglav, trmast’, (48) umiti si roke kot Pilat ‛ne sprejeti odgovornosti za slabo dejanje’ in (56) podpisati z obema rokama (kaj) ‛popolnoma se s čim strinjati’. 3.1.2 Splošnoslovenski ali skoraj splošnoslovenski frazemi 25 so npr.: 26 (4) biti od rok ‛biti daleč, težko dosegljiv’, (7) biti v dobrih rokah ‛biti lepo oskrbovan’, (18) delati/narediti kaj z golimi rokami ‛delati/narediti kaj brez pripomočkov, orodja’, (19) pasti v roke komu ‛dati se ujeti’, (22) priti v roke kdo komu ‛obračunati kdo s kom (kot pretnja)’, (25) iti (dobro) od rok ‛hitro, uspešno delati’, (27) imeti pri roki ‛imeti blizu’ in (28) biti pri roki ‛biti blizu’, (37) iti komu na roke ‛narediti kaj v dobro koga’, (51) v roke vzeti koga ‛ošteti, ustrahovati koga’, (58) priti praznih rok ‛priti brez darila’, (64) vzeti pamet v roke ‛spametovati se’, (73) imeti polne roke dela ‛imeti veliko dela’, (74) meti si roke ‛veseliti se dobička’. 3.1.3 Pogosti frazemi 27 so npr.: (5) imeti zlate roke ‛biti dober in priden delavec’, (14) jesti iz roke komu ‛biti poslušen, vdan komu’, (20) dati proste roke komu ‛prepustiti odločitev o načinu dela komu’, (21) imeti proste roke ‛delati po svoje, brez navodil, zahtev drugih’, (39) narediti na svojo roko ‛narediti po svoje, brez posvetovanja z drugimi’. 24 Kot redke pojmujem frazeme, ki se neoznačeni v narečnih govorih pojavijo razpršeno v manj kot desetih točkah, tj. v manj kot eni tretjini krajev. Običajno v istem pomenu v govoru obstaja drug, bolj rabljen frazem. 25 To so frazemi, ki so lastni (skoraj) vsem v raziskavo vključenim narečnim govorom, najmanj pa pet- indvajsetim, in predvidevamo, da tudi večini tokrat v raziskavo nevključenih govorov. Dodatno bi jih lahko razdelili na zgradbeno in leksično enake ali zelo sorodne in na bolj ali manj variantne. 26 Navajam samo knjižne frazeme brez narečnih variant. 27 To so vmesna skupina frazemov, ki so v narečjih še vedno dovolj pogosto rabljeni, da jih ne moremo imeti za knjižne, hkrati pa niso prisotni v večini (obravnavanih) govorov; številčna zastopanost v govorih bi bila več kot šestnajst (več kot v polovici govorov) in manj kot štiriindvajset, hkrati pa odsotnost frazema ne predstavlja strnjenega areala, ampak je ta razpršena. Za večji del teh frazemov je značilna tudi zgradbena ali/in leksična variantnost (te tokrat ne navajamo). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 70 Jezikoslovje 3.1.4 Redki frazemi, 28 npr.: (8) biti na desno roko ‛biti na desni strani’, (40) položiti roko nase ‛narediti samomor’. 3.1.5 Področni frazemi, 29 npr. (11) z rokami (-o) narediti, z ritjo podreti ‛biti nekon- struktivnega značaja oz. truditi se, a ne uspeti’, (34) imeti dve levi (roki) oz. (34a) imeti stran obrnjene roke ‛biti len’, (38) narediti z levo roko ‛narediti na hitro, ne se potruditi’, (54) ponuditi roko (komu) oz. (54a) dati (eno) roko (komu) ‛pomagati (komu)’, (67) tam, kjer bog roko ven moli ‛v gostilni’, (68) položiti roko na koga ‛udariti koga’. 3.1.6 Lokalni frazemi, 30 npr.: T03: imeti srečno roko ‛dobro se odločiti’, imeti dol- ge roke ‛krasti’, imeti krvave roke ‛biti morilec’, vzeti se na roke ‛biti ob poroki brez premoženja, a imeti poklic (ženin)’; T04: biti hitrih rok ‛hitro poprijeti za delo in ga dobro opraviti’; T05: dati kaj za dobro roko ‛priložnostno podariti, darovati kaj (npr. ob praznikih, ko ob raznih običajih hodijo otroci, ... po hišah)’; 31 T06: biti (kaj) odvisno od rok ‛prihodnost je odvisna od pridnosti, marljivosti’; T08: imeti trdo roko ‛biti škrt, neradodaren’; T09: manjkati ene roke (komu) ‛ne moči narediti vsega pričakovanega’; T13: ne znati ponucati ‛porabiti’ rok ‛biti neroden’; T16: biti hitrih rok ‛krasti vse od kraja’; T18: imeti vajeti v svojih rokah ‛delati po svoje, brez navodil, zahtev ...’; T19: iti od rok ‛izgubiti kaj (npr. živino zaradi bolezni)’; T21: dati vse iz rok ‛radodaren biti’; T29: ne biti z glavo tam, kjer so komu roke ‛nepremišljeno delati’; T30: roke stran/v kraj dati ‛pri miru pustiti kaj’; T31: podariti mrzlo roko komu ‛biti komu sovražen, biti z njim v slabih odnosih’ 4 Variantnost frazemov Ta se v narečjih kaže na več ravninah: 32 4.1 na semantični, npr. (38, karta 08) narediti z levo roko ‛narediti na hitro, ne se potruditi’ ali ‛narediti z lahkoto’; (5) imeti zlate roke ‛biti dober in priden delavec’ ali ‛biti dober po srcu’ ali ‛biti radodaren’, 4.2 na morfosintatktični, npr. gledati pod/na roke komu/koga ‛nadzorovati koga pri delu’, 28 Mednje bi lahko prišteli vse tiste, ki smo jih opredelili kot knjižne, poleg njih pa so še taki, ki se pojavljajo manj kot v polovici krajev v razpršenem arealu (zato ne morejo biti področni), so iz govorjenega jezika in ponavadi časovno zaznamovani (starinsko, novo). 29 To so frazemi, ki imajo ali izrazite narečne sestavinske ali pomenske dvojnice na strnjenih arealih ali so dokaj pogosti, a odsotni na strnjenem arealu, ali so redki, a zavzemajo strnjen areal. 30 To so frazemi, ki jih v naboru frazemov ni bilo in so bili v tej raziskavi zapisani samo v enem kraju. Zaradi relativno redke in neenakomerno porazdeljene mreže točk je možno, da se z nadaljnjimi raziskavami ugotovi, da so področni – prim. opombo 29. 31 Prim. Marc Bratina 2005: 266: dət zə dobro roko ‛darilo otrokom ob božiču in novem letu’. 32 Fonetično-fonološko puščamo ob strani, saj je ta za slovenske narečne govore samoumevna. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 Vera Smole, Geolingvistična predstavitev izbranih frazemov s sestavino roka … 71 4.3 na leksični in/ali besedotvorni, npr. imeti roke kot led/smrt/pasji nos ‛imeti zelo mrzle roke’, 33 (20) dati proste/fraj/svobodne roke komu ‛prepustiti odločitev o načinu dela komu’, (59) biti dobrih/odprtih rok ‛radodaren biti’, sprejeti koga z odprtimi/raz- prtimi rokami ‛razveseliti se prihoda, obiska koga’, 4.4 na morfološki, npr. (34) imeti dve levi/-e roki/-e ‛len biti’, (37) iti komu na roke/na roko ‛narediti kaj v dobro koga’. 5 Zaključek Zbiranje narečnih frazemov je zahteven in dolgotrajen postopek, a ga je možno neko- liko skrajšati z izdelavo nekakšnih vprašalnic z relativno obsežnim naborom frazemov in njihovih pomenov iz knjižne in/ali drugih zvrsti istega jezika (ali celo iz drugega sosednjega in/ali sorodnega jezika), po katerih raziskovalec vodi pogovor z narečnimi govorci, pri čemer je potrebno vzeti v zakup vse pomanjkljivosti takega postopka. Kljub običajnejšemu urejanju frazeološkega gradiva po leksikografskih načelih – ali pa prav zato – smo se tokrat odločili za njegov geolingvistični prikaz z namenom ugotoviti morebitne prednosti oz. novosti, ki jih lahko taka obravnava prinese. Po do- sedanjem kartografi ranju dobre polovice zbranih frazemov s sestavino »roka« (iz tega je narejen izbor desetih kart) je mogoče reči, da se ne pokažejo samo narečne variante in areali določenega frazema, ampak je iz pogostosti odgovorov možno sklepati na živost frazema v slovenskem jeziku na splošno. In kar je še pomembneje: glede na različno zgradbo frazemov (od predložnih zvez do večstavčne povedi) in njihovo stal- nost kot inherentno lastnost je s primerjavo s sosednjimi oziroma kulturno vplivnimi jeziki možno kot na dlani opazovati, kateri stični jeziki in kako globoko – prostorsko in miselno – so segli v slovenski jezikovni prostor. Ugotovitve sestavinske in pomenske prekrivnosti slovenskih frazemov s frazemi iz sosednjih jezikov so na osnovi samo desetih frazemov nerelevantne, vseeno pa vsaj za knjižni jezik in osrednja narečja nakazujejo dokaj enakomerno prekrivnost in ve- liko kombinatornost: z vsemi sosednjimi jeziki je ta v štirih primerih in nikoli z enim samim, a je obenem številčno povsem enaka prekrivnost z nestičnim makedonskim jezikom. Opazimo tudi dokaj velik vpliv romanskih jezikov (italijanščine in furlanščine) na zahodne slovenske narečne govore, čeprav se to v naših primerih večkrat odraža v odsotnosti ali zgradbi frazema kot pa v drugačnem, romanskemu enakem frazemu. V ariantnost slovenskih narečnih frazemov je prisotna na vseh jezikovnih ravninah. VIRI IN LITERATURA HFR [= Hrvatski frazeološki rječnik] MENAC, Antica, FINK-ARSOVSKI, Željka, VENTURIN, Rado- mir, 2003: Hrvatski frazeološki rječnik. Zagreb: Naklada Ljevak. IVČENKO, Anatolij, WÖLKE, Sonja, 2004: hornjoserbski frazeologiski słownik/Obersorbisches phraseologisches Wörterbuch/Verhnelužickij frazeologičeskij slovar’. Budyšin/Bautzen: Domowina-VerlagGmbH. 33 Pri primerjalnih frazemih pride na ta način do nastanka novih frazemov. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 72 Jezikoslovje LK = KARNIČAR, Ludvik, 1990: Der Obirdialekt in Kärnten: Die Mundart von Ebriach/Obir- sko in Vergleich mit den Nachbarmundarten von Zell/Sele und Trögern/Korte (Phonologie, Morphologie, Mikrotoponymie, Vulgonamen, Lexik, Texte). Graz 1986. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften. K-90 = KRŽIŠNIK, Erika, 1990: Sestavina ROKA v frazeologemih slovenskega knjižnega jezika. XXV . seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta. MB = MARC BRATINA, Karin, 2005: Frazeologija vasi Rakitovec. V: Meje in konfi ni (zbrala in uredila V . Rožac Darovec), Koper, str. 261–288. MMM = MENAC-MIHALIĆ, Mira, 2005: Frazeologija novoštokavskih ikavskih govora u Hrvat- skoj : s rječnikom frazema i značenjskim kazalom s popisom sinonimnih frazema. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje: Školska knjiga. ZM = MURGOVSKI, Zoze, 1994: English-macedonian dictonary of idioms/Anglisko-makedonski rečnik na idiomi. Skopje: avtor. KEBER, Janez, 2003: Frazeološki slovar slovenskega jezika. Poskusni zvezek. Ljubljana: Založba ZRC. PEEV, Kosta: frazeološko gradivo za makedonske dolnjevardarske in egejske govore (lastni arhiv). SSKJ = SSKJ 1970–1991: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: SAZU (izd.) – DZS (zal.). IT = TOMINEC, Ivan, 1964: Črnovrški dialekt: Kratka monografi ja in slovar. Ljubljana. SUMMARY A Geolinguistic Survey of Selected Phrasemes with the Component roka ‘Hand’ in Slovene Dialects The fi eldwork in 32 different locations from various dialectal areas was carried out in a classic manner of material collection with the intention of geolinguistic presentation, i.e., with a questionnaire consisting of 75 semantically explained phrasemes with the component roka ‘hand’. For geolinguistic presentation using iconic technique, ten phrasemes that were more interesting from various aspects were chosen. They are followed by a commentary with the analysis of dialect variation, some dialectal examples, an outline of the relationship between standard vs. dialectal phraseme(s) and a comparison with the phrasemes existing (or not) in the neighboring and some other languages and dialects. Despite the usual organization of phraseological material according to lexicographic prin- ciples – or because of it – the author decided on its geolinguistic presentation with the goal of determining the possible advantages and/or innovations that can follow from such a treatment. Not only does the mapping undertaken heretofore of some half of collected phrasemes with the component roka (from this, the selection of ten maps has been made) reveals dialectal variants and areals of individual phrasemes, but from the frequency of responses it is also possible to draw conclusions about the vitality of the phraseme in Slovene in general. And what is even more important: considering a varied structure of phrasemes (from prepositional phrases to mul- ti-clausal sentence) and the stability of their inherent feature, the comparison with neighboring and/or culturally infl uential languages makes it possible to observe what contiguous languages and how deeply – spatially and mentally – reached into Slovene linguistic area. Additional analysis of material was carried out in the sense of a typological classifi cation of collected phrasemes according to two criteria: Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 Vera Smole, Geolingvistična predstavitev izbranih frazemov s sestavino roka … 73 1) By the comparative criterion, based on how common the phrasemes are in two varieties of Slovene, i.e., in Standard Slovene and dialects, the phrasemes are classifi ed into the following categories: (1) standard phrasemes, e.g., (10) ugrizniti roko, ki te ščiti ‛to be ungrateful’, (2) general Slovene and near-general Slovene phrasemes, e.g., (37) iti na roke komu ‛to do something for the benefi t of someone else’, 3. common phrasemes, e.g., (32) živeti iz rok v usta ‛to barely have enough to survive, just making ends meet’, (4) rare phrasemes, e.g., (40) položiti roko nase ‛to commit suicide’, 5. regional phrasemes, e.g., (54) ponuditi roko (komu) or (54a) dati (eno) roko (komu) ‛to help (someone),’ and (6) local phrasemes, e.g., vzeti se na roke ‛to be without property at the time of wedding, but having a job (groom)’. 2) After comparing the existence of phrasemes in other (particularly contiguous and Slavic) languages (and dialects), the author came to the following conclusions: The examples of congrui- ty in elements and semantics between Slovene phrasemes and the phrasemes from contiguous languages are, based on only ten phrasemes, irrelevant, but nevertheless they show a uniform congruity and a high degree of combinatorics, i.e., in four cases it occurs with all neighboring languages, and it never occurs with only one. The congruity is numerically identical with non- contiguous Macedonian. One can also notice a fairly strong infl uence of Romance languages (Italian and Friulian) on Western Slovene dialects, although this is more commonly refl ected in the absence and constructions of phrasemes than in a different, Romance-like phrasemes. The variegation of Slovene dialectal phrasemes is present on all linguistic planes. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_4.pdf | DOST. 15/03/24 10.43 Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)