Izhaja Tsaki četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom na celo leto . S fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. „ '/, „ . -fl.80k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 fl. 30 k. b % » • — fl. 62 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k. SLOVENSKI Podučiven list za slovensko ljudstvo. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oznanila se prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k. Poduk v gospodarstvu bogati deželo." Stv. 17. V Mariboru 23. aprila 1868. Tečaj II. Tiskova pravda ..Slov. Gosp." Končna razprava kazenska pri e. kr. okroz-nej sodnifi Celjskej. (Dalje.) Dr. Prelog: Na ravno zaslišano tožbo moram pred vsem izreči, da se ona po mojej misli opira na skoz in skoz krivo prestavo. — Prosim, da bolj počasi govorim, ker sem ves zagovor premišljeval slovenski. — To dokazati naj se mi s ti m dovoli, da nektere besede, stavke navedem. Brž v začetku n. pr. pravi tožba: „v tako imenovanej nstavnej državi Avstriji" („im sogenannten Verfassungsstaate Oesterreich"). Slovenski stoji: „imenovanej pravnonstavneju ne pa „tako imenovanej". — Dalje „z mutastimi psi" — in vendar stoji „mutastega psa" — tedaj edinobroj; državni pravnik pa je morebiti zatoraj prestavil v večbrojnik, da je lože našel paralelo med slovenskim državnim poslancem, sicer pa ta stavka nikakor nista v tej ozkej zvezi. Da nas Nemci „šiloma tlačijo, jedo" („gewaltsam unterdrückt, gefressen werden"); tu stoji; po vsi mogočnosti požirajo Nemci", — to bi vendar vsak, ki zna slovenski, prestavil „kolikor morejo, kolikor se da" in te izreke so vendar kaj razločne! „Požirati" se ne pravi „zatirati" („unterdrücken, fressen").— „Vlada bečka, ki se naj varje" („die Regierung in Wien, welche sich in Acht nehmen möge"); če stavek dobro umejetn, misli tožba na „žuganje", in vendar je v teh besedah le „svarilo, opomin" izražen. „Zaskali" ni „Stachel" „krivim postopanjem" je g. tožnik zopet tako po nemčil, kakor mu je ravno ustrezalo, namreč „rechtswidrig"; pri nas to pomenja „nicht richtig, verfehlt". „Ogrom no" seje spravilo s „furchtbar" („strahovit"); a ogromno se pravi: „gross, weit ausgedehnt", ne pa „furchtbar". „Skup no delajoči" pomenja: zusammenwirken, das Zusammenwir ken der Arbeiten," ne pa „Verbindung". „Zbrisati" pa pomenja „auslöschen" a ne ausreihen." To na priliko so pre-greški v prestavljanju in reči moram, da bode slavna sod-nija že iz teh lehko razvidela, da je še več takih. Reči moram pa tudi, da slavna sodnija v tej prestavi lehko nekako sistem o najde; vse tiste besede namreč, ki niso dobro prestavljene, so se tudi v ostrejšem smislu prestavljale in tako vse kaj drugega p omenjaj o, in večidel sostavke ostrijo. Če bi se stavki ne bili razkladali v tem ostrejšem pomenu , bi nikakor ne bilo mogoče jih pod paragraf spraviti; sicer pa so nekteri izreki debelo zlikani in vendar bi vsak, ki je jezika zmožen, rekel: v tem ne najdem ničesar, kar bi bilo tožbe vredno, če bi bil g. državni pravdnik svojo tožbo slovenski osnoval in besede v tem pomenu jemal in v tej vrsti postavljal, kakor stoje v „Slov. Gospodarju" ne bi mogel noben, slovenskega jezika zmožen pravdnik najti pregreške soper postavo. Naj to posamezne napčno in v drugem pomenu prestavljene stavke, razlaga moj g. zagovornik, — jaz hočem le o enem stavku govoriti: „Naj pazi vlada" se je vzelo v smislu „žuganja" („Drohung"), čeravno pomenja le „svarilo" („Warnung"). Da s tim pisatelj nič hudega mislil ni, kaže že to, da izvira „žuganje" iz sovraštva in zaničevanja, a svarilo iz prijateljstva, iz ljubezni! — Da je pisatelj v tem stavku prav lepo in globoko premišljeno svarilo izrekel vladi, kaže zadnji stavek: „Avstrija vsehne brez morja." Pisatelj namreč opisava, kako z vso močjo pritiska Lah na primorju slovensko narodnost; znano je nam vsem, kako si prizadeva laška vlada vse Primorsko polaščiti, kako se zemljišča ubogih seljakov po eksekucijah prodajajo in ktera kupujejo po sramotno nizkej ceni — Lahi — kadar bode Jaška vlada enkrat večidel Primorja pokupila in polaščila, lehko Avstriji o priliki ječe: „To sliši „Italiji uuiti" , to nam moraš odstopiti." Če tedaj bečka vlada soper to „Tali-jjančanje" skalnato jez postaviti in Avstrijo obdržati hoče, [ naj podpira slovenske Primorce z vsemi močmi, dase ubranijo I temu laškemu nasilju; kajti, da so Slovenci zmirom Avstriji izvesti bili, da še zdaj so in vedno bodo, mislim mi ni treba i dokazovati in rečem, kakor je že pred 20 leti veliki Slovan I rekel: če bi mi Slovani Avstrije ne imeli, bi si j m oralo prizadevati, dajo v s t v ari m o!" Mi Slovani j in posebno mi Slovenci moremo le v Avstriji se obdržati in ¡pisatelj je namerjaval to izreči, da je potrebno Slovane v Primorju ohraniti, ker so trden zid proti navalu laške vlade, ktera koperni morje odvzeti in tako Avstrijo še bolj spraviti v medlevico. Že zdaj po zgubi Beneškega naše trgovstvo veliko trpi in kaj bi še le bilo, če ob vse morje pridemo. To jpomenjajo besede „Avstrija usehne brez morja" („wird sich ohne Meer"). Iz tega tudi sledi pomen besedi „da se krvavo ne zaskali"; kajti če Avstrija morje zgubi, potem „zieht sie sich diesen blutigen Stachel bei". A ta misel je gotovo dobra in kdor tako piše, mora biti dober patrijot. Vidi se tedaj iz vseh teh posameznih stavkov, da je vse to le za dobro vlade, ne pa proti njej pisano. Sicer sem prepričan, da g. državni pravdnik, ki je posamezne besede tako prestavil, da ves stavek poojstrijo, ni vsega razumel; Jem teže mu je tedaj moralo stati na tenko prestavljati. Če pa kdo besede in celih stavkov ne zapopade, kar sem zdaj dokazal, kako more on potem soditi ? Prvosednik: Vsa tožba je sestavljena v smislu tega članka; da se pa vsaka beseda drugače tolmačiti da, se nahaja v vsakem jeziku in da zatoženec le na svojo korist tožbo razlaga, si lehko vsak misli, vendar pa zarad tega se še ne more sklepati, da tožnik ni umel sostavka. — Ali mi morete pisatelja tega sostavka imenovati? Dr. Prelog: Nikakor ne! Prvosednik: (k perovodji obrnen): Zapišite to. (Dalje prihodnjič.) Gospodarske stvari. Nekoliko dobrili nasvetov za vinorejce. Lepe naše vinske gorice nam zakrivajo še obilen vir blagostanja našega, kteri se more le takrat izdatno odpreti, kedar bodejo vinorejci poleg izvrstnega obdelovanja vinogradov tudi z vinom še bolj umetno, skrbljivo in koristno ravnali. Sreča za vinorejce, da je desetina in tlaka preč, in če dače v misel ne vzamemo, tako nas nič ne zadržuje v vinstvu napredovati, kakor nevednost in nektere škodljive navade. Dragim slovenskim vinorejcem bi rad na srce položil, da bi boljše na prvi in naš naj veči dohodek pozor jemali, to je, na vino. Vino moremo tako si pripraviti, da ga lehko v daljne dežele, še črez morje pošiljamo, drugač bo zmiraj v ceni zaostalo, mi bomo kupca čakali, sosedi, posebno Ogri bodo nas pa prekosili, zato učimo se, ali kde? Nam Slovencem zelo manjka vinorejske, še bolj s to zjediujene kmetijske šole, obeta se sicer prva v Mariboru, kedaj se bo vendar vstanovila je še vprašanje in ali bo nam koristila, je tudi dvomljivo. Veselo bi bilo, če bi se naši iskreni slovenski fanti le nekaj potrebnih naukov v vinoreji, sadjoreji in sploh v kmetijstvu učili, in to v slovenskem jeziku. Ni tukaj prostora, o vsem tem veliko govoriti, želim samo nekaj zarad vina, vinskega pretakanja in sačnice prinesti. 1. Da bo vino za daljno izvažanje pripravno, moramo vsa vinska opravila dobro poznati in vestno storiti, med drugimi opravili je zlo imenitno tudi pretakanje, preden pridemo do tega ne smemo tudi prave poti zgrešiti, zato jo kratko tukaj zaznamvam, začne se že pri trgatvi ali bratvi. Belo vino more biti čisto, sladko, močno in popolnoma zavreto, da tako naredimo, se naj belo in rdeče grozdje posebej trga, pred trgatvo je tudi dobro podbirati, da se slabo, gnjilo grozdje odpravi, in mošt iz takega je podbirina, ob trgatvi se naj dvakrat bere, naj pred sladko, zrelo, potem slabejše grozdje, česar o dobrem letu sicer ni potrebno, tudi jagode se samo v bolj slabih letih od pentljig odbirajo. Grozdje se ne sme vkupej kvasiti, ampak hitro se naj spreša in mošt v čisto posodo naliva, tisti mošt pa, kteri na zadnje teče, pentljiščak (Stingelmost) imenovan, se naj posebej spravi, ker je bolj zagolten, ker tropine pri razsekanju pešk in pentljig na krnici dajo lesno kislobo in zagoltuost iz sebe, pri mehkih vinih iz nežlahtnega grozdja, ta sicer ne škoduje, ali iz takega mi tudi ne dočakamo ljubkega, tankega vina za daljne kupce, skušeni vinorejci, post. na Renu, dodajo sicer moštu nekaj presnih izprešanih mešičkov brez pešk in od žlahnega grozdja, ali to je druga, trdijo, da je vino potem bolj dišavno in trpeče, kar je tudi res, saj je le v kožicah dišava, zato poskusite na polovnjak 6 — 10 bokatov hlastin pridavati. V slabih letinah, in vsakrat, če je grozdje uežlahtno, blatno, gnjilo, je ukazano naliti mošt že prvokrat v 24—48 urah pretočiti, da se odžlezi, moje skušnje so to dobro potrdile. Naliti in za vrenje pripravljen mošt se toliko zapre, dane more od zunaj zrak vanj stopiti, nastavi se namreč zapiravna cev ali druga priprava, da se nastopi j eni mehurčki, ako so prid-jani, ne skisajo, splesnijo, in okusa ne kvarijo, drugač ravno velike vrednosti taka priprava nima, naj se le druga opravila dobro store. Vrenje mošta moremo pospešiti, da bo vino prej zrelo, če hočemo nasproti mošt sladek ohraniti, naj se vrenje zadržuje, k temu nam pomaga mrzlo vreme, mrzla klet in druga sredstva. Za dobra močna vina je vender ukazano, da hitro vre, čisto, in starega okusa postane, na ta namen ne sme biti klet mrzla, okna se morajo o solnčnih dnevih odpirati, po noči zapirati, in nove iznajdbe še učijo, mošt v posebne tople, še zakurjene hrame spravljati, da hitro in močno zavre, in 1 ali 2 leti prej godno za kupčijo postane in se tudi kmali denar dobi. 2. Kadar v jesen glasno vrenje mošta vtihne, vsedajo droži na dno, ktere potem zelo vkvarjajo prijeten okus, milino, tenkobo in sladkobo vina, dobro je, da ga hmali okusimo, ne, hočem reči pretočimo, ali ravno to je škodljiva navada, da naši vinorejci premalo na pretakanje drže, še trdijo, da so droži za vino koristne in za živež, čeravno je samo sladkor za živež, dokler je tega kaj v vinu in drožju, tako dolgo se požlahnuje. Naj boljši čas za pretakanje je jasno, mrzlo vreme, malo pred časom, kadar se gorkota v vino-hramu premenuje, prvokrat že jesen začetka decembra, ali gotovo februarja in marca. Po prvem pretakanju že se mora pučel snažno zapilkati, ne ravno celo trdno, ker še tiho vrenje nastopi. Za naša bela vina je naj boljše, večkrat pretakati, to je pred binkoštmi in pred ko je grozdje mehko enkrat. (Konec prihodnjič.) Kaj jc storiti da kroglega graška miši ne pojedo ? Vsem gospodarjem in gospodinjam je zadosti znano, da miši krogli grašek, kterega si gospodar poseje, naj rajše požerejo; mislim zatoraj da bode vsem gospodarjem prav všeč došlo, ker je zdaj ravno čas grašek sejati, če jim povem pomoček, po kterein si grašek obvarjejo, Pomoček pa je ta: Prej ko grašek seješ, ga namoči 12 uri v vodi, ktera j e z žveplom zmešana: v žvepljeni vodi namočenega graška se miš ne dotakne, in tako namakanje še ti prinese tudi drugo korist, namreč, grašek se lepo scimi in hitro in lepo raste. Domače stvari. Jabolke se lahko dolgo časa ohranijo, če se na peceljnu in popku s voskom ali keljem zamažejo, vsaka posebej v papir zavije in na hladnem čvrstem zraku v temnem kraju hranijo. Naj dalje pa se ohranijo, ako so v popolnoma suhem pesku v kakem sodu tako zakopane, da se druga druge ne dotika, sod pa tako zadelan, da zunajni zrak ne more vhajati. Ž. Ne popolnoma suha otava ali detelja se naj lože ohrani, ako se osoli, na pol s ovseno ali s ječmeno slamo zmeša in tako nakopi. Dolgo rabljene nesnažne ali mastne steklenice (flaše) si naj lože očistiš s žagovino, ktera se v nje nadeva in h kteri se malo vode prilije in se tako dolgo v steklenici trese, dokler steklenica ni celo čista. Steklenice zgubijo po takem pranju vsako naj močnejšo duho. Naj boljše ščene (mladi pes). Glasovit^ zoolog Brehm trdi, da se naj boljše ščene tako spozna: Če kusa vrže več ščeničev in želiš naj boljše odgojiti, rasnesi vse daleko od ležišča na različna mesta, ktero bo kusa naj^prej pobrala in spet v ležišče odnesla, to je naj boljše. Če to ponoviš, bo mati vsikdar ono isto ščene pobrala in spet v ležišče nesla. Tako ščene je naj boljše. D a b i k i a 1 i j u n c i ne u i d e j o a 1 i s i c e r n e d i v-jajo — se priporoča to-le : Šopek repa prevezi z vrvjo (štri-kom), potem rep napogni čez hrbet in ga priveži za rogove tako, da bik brez bolečin ne more pobesiti glave. Tako privezana živina mora zmiraj glavo pokonci! držati, in je tako pohlevna, da jo vsak otrok lahko pelje. Kauino olje ali petrolje je koristno na tri strani: 1. Petroleum je svečava in da kaj lepo luč, nevarno je tedaj le, ako se varno ž njim ne ravna in dobro očiščeno ne kupi, ker se sila rado vžge. 2. petroleum je zdravilo zlasti pri garjah živinskih; enkrat se namažejo garje ali lišaji, in večidel se že ozdravi živina. 3. petroleum prežene bolhe in uši na zelju, repi itd. Ena žlica petroleuma se vlije v škropilnico in z vodo dobro premeša, in s to vodo se poškropi repa, zelje itd. „Novice." iNavodi k narodnemu gospodarstvu. Del III. (Dalje.) 20. Vsakdo naj bi se po mogočnosti svoje poslovanje obširno proučil: kmet naj bi dobro poznal zemljo, ktero obdeluje, naravo in življenje različnih rastlin in živali, kako jih naj boljše ploditi in gojiti, zakaj in na kakšen način rabiti in obračati, na kratko, znati bi imel umno kmetovati. Mehanik, obrtnik, rokodelec ima na tenko poznati robo, ktero prestvarja, trgovec blago, s kterim mu mogoče ¿trgovati: ima vedeti, kako in kde se stvari pripravljajo, kde so naj boljše, in si jih po dobri ceni naj leži dobiva, in kakšno blago more sopet kam drugod naj boljše zabarantati in zamenjivati. 21. Zvedenemu delavcu, ki bitnost in naravo stvari, z kterimi se peča, pozna, je delo celo ugodno in prijetno, nikakor ne kakšna težava ali butara, ktero nam sila nalaga. Omenimo n. p. kmeta, ki naravne postave, po kterih rastline rastejo, kakor tudi bitnost in lastnosti posebnih rastlin nekoliko pozna in jih opazuje; temu je delo veselje, ker po njem načinja vedno nove pokuse v naravoslovstvu, bistri svoj um in nabira novega znanja: to ima pa še drugi posledek; umetno delo mu ni samo na veče veselje, temoč tudi na veči dobiček, ker po dobrih skušnjah svoje delo le za dober prid obrača. 22. Naj bi tedaj vsakemu človeku mogoče bilo si zato potrebnih vednosti in znanosti pridobiti; k temu pa je prva in glavna potreba, da se vsakdo naj manj dobro brati, pisati in računiti nauči; kdor toliko zna, se more z pomočjo dobrih knjig sam z svojo marljivostjo več učiti, kar mu je za do-tično poslovanje potrebno, ali se za kaj druga izurjati, kar bi ga veselilo. Zato naj bi bilo dovolj potrebnih in pripravnih šol ter učiteljev, za ktere naj bi občinstvo ali vlada skrbela in potrebam pomagovala. Ko so se šole vstanovile naj bi se stariši, kterim dobra odgoja otrok ni mar, po postavi silili otroke v šolo in k uku pošiljati, da se jim tam da po- trebna odgoja. Zanemarjanje potrebne odgoje naj vlada ostro kaznuje, ker ona ima skrbeti za dobro in čast svojih državljanov kakor vsaki familijn oče za ude svoje obitelji. 23. Ostro je treba na odgojivanje mladine paziti, posebno tam, kder se je dozdaj zanemarjalo: mnogo starišev, ki se sami niso nič učili, tudi nečejo nikakoršnega učenja in omike za svoje otroke; da, še celo branijo jim kaj več vedeti, kakor sami znajo, misle da staro kopito, po kterem so se jikovi dedeci in preddedeci ravnali, je naj bolje; kazen naj takšne nevedneže na boljšo pot prisili, če jih noben prijazen nauk in nagovor dotičuih duhovnih pastirjev k temu pripraviti ne more. Otroke takšnih starišev pa, ki bi res tako ubožni iu revni bili, da bi ne mogli otrok v šolo pošiljati, naj bi občina odgojiti dala iu za nje skrbela, ker gotovo ji je leži, boljše in častnejše, si dobre občinjane odgojiti, ki ji bodo potem na čast in korist, kakor pustiti da odrastejo ne-vdneži v vsem, kar je dobrega in poštenega, in ji zato bodo brž na škodo in sramoto. Dajte mladim nedolžnim ubožcem potrebno odgojo , pomagajte jim , in ne bode vam treba za-grešenih beračunov in zastaranih izvržencev rediti in nečast in sramoto, ktero vam delajo, plačevati. -e-zmrn^-i- Zgodovinski spominki za prosto slovensko ljudstvo. Spisal Davorin Trstenjak. Ponikla. Fara in srenja Po ni ki a leži v jelšanskem (Erlachstein) okraju kraj južne železnice,^, kjer je tudi železniČina postaja, in sicer prva od Poličan. Šteje črez 2000 duš. Crkev prostorna je posvečena sv. Martinu, zraven farne crkve še ima podružnico sv. Ožvalda. Ker crkve v čast sv. Ožvaldu posvečene so prestare, kakor postavim v Ptuju, ktera že stoji črez tisoč let, smemo klepati, da je v Ponikli že v začetku 10. stoletja crkev stala. Gotovo je, da je leta 1241 na Ponikli že bila imenitna fara. Tistega leta je umrl grajščak vojniški z imenom Wilhelm. Ta je po krivici in z silo vzel Zajckloštru več posestev, podložnikov, in je po-» škodoval jegove dohodke. Na smrtni postelji ga obišče jegov spovednik Otto, fajmešter pri N o vi crkvi, in ga nagovarja naj kloštru povrne poropane reči. Vilheltn se je spokoril, in je v pričo priora Zajcklošterskega, in faj-meštra poniklanskega vse sopet povrnil kloštru, kar mu je po krivici vzel bil. (Juvavia, pag. 260 — 282): Leta 1509 je cesar Maksimilian I. na novo ustanovljenemu kolle-giatnemu kapitulu v Rudolfovem ali v novem mestu na dolnjem Kranjskem poniklansko taro, ktera je tedaj obsegala vso šmarsko (jezersko) dekanijo, daroval za miznino *) Men-saldotation), in tako so novomeški korarji dobili patronat črez poniklansko faro in druge fare šmarske dekanije. Pon i ki a, Ponikva pomenja dolinat svet, v kterem voda hitro v zemljo pvonikne. Takošnih imen je več po gornjem in srednjem Štajeru, tudi na Kranjskem. Ponikla ostane zmirom imenitna, ker so se 26. novembra 1800. v tej fari in sicer na SI o mu narodili nevmrljivi škof in slavni slovenski spisatelj Anton Martin Slomšek. Rojstni dom stoji na malem gričku in se lehko vidina desni strani, kedar se človek po železnici iz Celja v Maribor Eelje. Upati smemo, da na rojstnem domu bodo vrli Poui-lani svojemu slavnemu rojaku kakošen spominek postavili. Ponikla je že bila za Rimijanov naseljena, ker se je blizo farne crkve našlo več starinskih reči iz one dobe. V pismih devetega stoletja se že tudi imenuje ves blizo Ponikve Ho-tunje (Chotuna). -E^säSBesH- Politični ogled. G. Reverterá, dosedajni avstrijski poslanec na ruskem dvoru, bo prej ko ne zapustil državno službo; pravi se, da pride na njegovo mesto vitez Vetsera, dozdajni opravnik v Carigradu. Skupni vojni minister je ukazal, da se mora prva tretjina onih potrebščin, s kterimi bi se imela armada do konca tega leta priskrbeti, že oddati dotičnim komisijam do konca aprila, zadnja tretjina pa do konca avgusta. Sama znamenja, — da ostane mir! Ogrska potrebuje 100 milj. 500 tisoč gld. na leto, minister obeta, da se bo znižal davek pri tabaku, pri soli (na 2 gld. 40 kr.) in od podedovanega blaga. Mi pa bomo srečni, če se nam le davki ne bodo poviševali! Na Bavarskem se pripravljajo za pristop južno-nem-ške zaveze k severno-nemški. Badenska je tudi dobila postavo o odgovornosti ministrov in svobodomiselno postavo za tisk. Danska zahteva od Pruske, da jej naj odstopi Alsen in Sundewit (tedaj tudi Duppel). Pruska vendar noče o tem nič čuti, in bati se je, da se spet pograbite. Danska je naznanila na Dunaj in v Pariz, da se ne bode na podlagi pruskih predlogov dalje pogovarjala. V Parizu se glasi o vojski zmirom bolj širijo in pravi se, da se vojski z Prusko ni izognoti, čim prej se toraj začne, tem bolje. Napoleon se razgovarja s svojimi generaii o vojski iu jeni potrebi. Lepo priliko za vojsko, bo mu morebiti jlalo — Schleswig-Holsteinsko! Po Španskem se zlo razširja neki list, čegar moto se glasi.: Proč z Burboni, živila demokratična vlada. Cruogora hrepeni po vojski, vse je že z orožjem in z drugimi vojnimi potrebščinami pripravljeno. Iz Kandije se je naznanilo 5 hudih bitek, v kterih so bili Turki spet.prav živo tepeui. Turško. Turkom se od dana do dana huje godi, bolezen namreč zmirom močneja prihaja : v Bosni vre čedalje bolj: Kreto bi sultan že rad odstopil Grkom, ako bi mu bila porok angleška in francoska vlada, da, se mu po tem ne bodo vzele druge dežele, R u m e n i j a in Egipt se boste menda kmalu za samostojne oklicale ; v Evropi tedaj, kakor v Afriki in Aziji, kjer se tudi Perzijanci pripravljajo na boj soper Turka, žuga polmesecu toliko nevarnosti, da bode bolezni težko prestal. i\ovičar. — Po novem postavnem načrtu o politični uravnavi se bodo mesto okrajnih uradov upeljala okrajna glavarstva (Bezirkshauptmannschaften), ktera bodo obsegala dva tri in še več zdajnih okrajnih uradov. Na Štajerskem je bilo dozdej 63 političnih okrajnih uradov, na mesto teh bo zdaj napravljeno samo 15 okrajnih glavarstev, ktera bodo imela svoje sedeže v sledečih mestih: V Gradcu, Feldbachu, Hartbergu, Vajcnu, Štanjcu, Lipnici, Bruku, Judenburgu, Muravi, Licenu, Celju, Mariboru, Brežcab, Ptuju in Slovengradcu. Leta 1850 je bilo 10 političnih okrajnih glavarstev, ktera so imela svoje sedeže še, zvun imenovanih mest v Lojbnu, Irdningu, Ljutomeru, Radgoni. — Slavna čitalnica v Ljutomeru je g. dr. Jan. Blei-vveisa izvolila za svojega častnega uda in mu poslala krasno diplomo. — Gospod vitež dr. Miklošič je podaril Matici 19 zvezkov svojih knjig in g. prof. Šembera svojo knjigo,Napadu! Slovane". Slava! — V državnem zakonskem listu je izišla 15. t. m. postava o davku na sladkor in žganje, ktera se prej ni mogla razglasiti, ker je vlada morala čakati, dokler ni izdelal tudi ogerski zbor jednako postavo o onem istem predmetu. — Od c. k. miuisterstva pravosodja je došlo prašanje v Ljubljano, ali ni tamo poslopja, ktero bi bilo pripravno za jetnišnico in sicer za 400 hudodelcev. — Iz vseh krajev Češke in Moravske še zmirom prihajajo protesti proti davku na premoženje. — Francoska vlada je prodala danski 45.000 pušek na iglo. — Ljubljanska kupčijska zbornica je volila za predsednika g. V. C. Zupana, za podpredsednika pa g. Janeza, Horaka; oba enoglasno. — Roj v topovi (kanonini) cevi. V kasarninem dvoru v Frauenfeldu (v Turgavskem) se je vselil roj v cev dvanajstfuntnega topa. No bučelarji, kaj rečete k temu novemu panju? — Pravi se, da se bodo sklicali deželni zbori meseca junija, ne bodo vendar dolgo zborovali, ker kesneje se bodo spet sklicale delegacije. — „Slovenska Matica" ima zdaj že 1364 članov iu više od 30.000 gld. premoženja. — Pred kratkim so se zbrali v Beljaku učitelji iz četireh dekanij, ki so se posvetovali, ali bi ne bilo času primerno, da bi se osnovala velika učiteljska družba za celo Koroško? Namen nove družbe bi bil: 1) duševno izobraževanje udov in po tem povzdiga šolstva; 2) z druženo močjo tiščati na to, da se materi-jaluo stanje učiteljev zboljša. Pravila družbe „Volksschule" so se pretresala; večina §§. se je potrdila, nekaj pa se jih je po okolščinah izpustilo ali prestrojilo. »Slednjič se je izvolil odbor šestih udov, da konečno pravila izdela, jih oblastniji poda, po dekanijah povabila k pristopu razpošlje in prvo občno skupčino razpiše. Vsako leto bodeta dva občna zbora: po veliki noči in v počitnicah. Vsaka de-kanija izvoli svojega „opravilnika", ki ima želje, pritožbe itd. posameznih učiteljev zapisovati in od časa, do časa na-znanovati glavnemu odboru v Beljaku, kteri vse vredi in po tem občnemu zboru predlaga. Posebnega plačila se ne od-rajtuje; samo resnični stroški se vsako leto posebej nadruž-nike razdelijo: Vstop se mora „pismeno" odboru naznaniti. — Taka družba bi mogla tudi na Štajerskem gotovo mnogo koristiti! Po novi postavi za vojake, ktero hoče ministerstvo predložiti državnemu zboru bode moral biti vsak vojak od 21. leta do 31. in sicer 5 let v liniji, 5 pa v reservi; do 35 leta bi trajala služba brambovska; služba v črni vojski (Land-sturm) hipa trajala od 18. do 41. leta. — „Slovaške novine" v Pešti kličejo svojim rojakom: Če se pitanje narodnosti ne bo skorej rešilo, če ne dobimo popolne ravnopravnosti, če ne dobimo za svoj narod iz deželnega zaklada nobene podpore; če ne bodo naše šole čisto slovenske; če se nam ne bo po župnijah brez izjemka slovenski uradovalo, potem smo v kratkem prisiljeni ustaviti plačanja davka. Ne puščajmo se dalje za nos voditi! kar se je Židom dalo, naj se dacie tudi nam! — V Bolonji je bil veliki nemir med delavci. Vojska je morala mir delati. Zdaj so se delavci sicer na delo po vrnoli, vojaki pa še vendar skrbno po mestu opazujejo. — „V i do v dan" piše, da se turški vojaki zlo zbirajo na Srbski meji. Tudi na Črnogorsko mejo jih je mnogo poslano. — V Draždanih je druga zbornica po dolgem besedovanju odobrila vladin predlog, da se naj odstrani, smrtna kazen. Pet delov ljudi. Evropa z Uralskim in Kavkaskem 183.500 Dm. 2?5 mil. ljudi Azija z indiškimi otoki 793.900 „ 720 „ „ Afrika z otoki vred 543.500 „ 200 „ „ Amerika sevrna in južna 751.100 „ 89 „ „ Avstralija z ocejanskimi otoki 162.600 „ 4 „ „ 20. t. m. se je spet začel državni zbor in prvi dan je bilo tudi na dnevnem redu, naj bi se uravnala tarifa železnice, in predlog vladin o dač i za žganj ico in pivo. 21. t. m. pa se je v seji drž. zbor. posebno zlo zahtevalo, da se železnična tarifa mora znižati, minister kupčije je obljubil, da se to bode zgodilo in še je pristavil, da se bode napravila posebna postava za to, če društvo že lesnice tega ne bi hotelo samo ob sebi storiti. •— Dualistični časniki se obotavljajo razglasiti poročilo Skenejevo o davku na premoženje — kakor pravi „Debate" iz blagozakona , v resnici pa samo zato, ker jim ni všeč. Tudi nam ni všeč. Iz poročila izvemo, da pride v Cislajtauiji na vsako glavo poprek 11 gld. 82 kr. davka na leto, po deželah korone češke celo 13 gld., med tem ko pride na pr. na Pruskem le 6 gld. 60 kr., in na Ogrskem tudi ne več kakor 6 gld. 66 kr. na glavo. Da te številke niso po tem, da bi se ljudstvu prikupilo ministerstvo, ali kdor bo za nje glasoval, je reč celo naravna. Deželni poslanci so to med prazniki izvedeli od svojih volivcev in si bodo toraj komaj upali za Brestelnove predloge glasovati. To mora ali bi vsaj drugod moralo ministerstvo popolnoma podkopati. Javen zliod v Londonu pod Russelovim predsedstvom je sklenol podpirati Glcdstona, da se odpravi irska državna crkev. — Drugi shod tirja ženskim volilnih pravic. „Slov. narod." — Piše se, da je imelo potovanje princa Napoleona namen razdreti zvezo med Prusko in Rusko. — 22. t. m. je v Budi cesarica srečno porodila cesar- ljenja prosil. Pravi se tudi, da se bode novo šolsko poslopje za to šolo na sofijinem trgu stavilo, in da je neki mestni odbornik že za to zemljišče kupil, in za ta' namen srenji prikazal. V nedeljo t. j. 26. t. m. bode v čitalnici spet beseda s plesom. "V Ljutomeru, 20. aprila. Zabava, ktera je bila odredjena na 3. maj , odložena je na neizvesten čas. Kdaj da bode, dalo se bode naznanje po slov. časopisih. Citalnišld odbor. Tržna cena pretekli teden. jevicino. V Mariboru. Tukajšni srenjski odbor je namenjen v četverorazredni dekliški šoli vpeljati telovadstvo in šolo sploh za 2 razreda pomnožiti. Učilo se bode prihodnjič tudi risanje, prirodopis, fisika, geografija in povestnica in zvun-redno dva jezika in sicer, kakor se glasi, francoski in slovenski (?) — Mestni odbor je že temu višega dovo- Pšenice vagan (drevenka) . Kži „ .... Ječmena „ .... Ovsa „ .... Turšice (kuruze) vagan Ajde „ Prosa „ Krompirja « ■ . . Govedine funt .... Teletine ,, .... Svinjetine črstve funt Drv 36" trdih seženj (Klafter) 18" v » • 36" mehkih „ . 18" . " » • Oglenja iz trdega lesa vagan „mehkega,, ,, Sena cent .... Slame cent v šopah „ „ za steljo Slanine (špeha) cent Jajce, sedem za Cesarski zlat velja 5 fl. 56 kr. a. v. Azijo srebra 114.50. larodno drž. posojilo 62.65. Loterijne srečke. V Trstu 15. aprila 1868: lO 15 59 Prihodnje srečkanje je 29. aprila 1868. •s C 3 o s 5 S >rz > -3 O £ > S fl.| k. fL| k. |fl.;kJ fl. j k. 5 70 5 85 6,40 '5 30 3 80 445 4 20 3 60 8- _i 3,80 3 ,50 1 80 195 2¡10 2 _ 3 20 3 30 3 40 3 20 8~ 3 20 3 50 2 80 3 — — - 3 20; — !—. 1 40 120 1 30 1 10 -- 20 — 24 — 23 — 25 _22 — 26 _22 i_ 26 - 28 — 26 — 24 — 25 11 - -- 8 — 10 — ■—'— 4 80 7 — -- 5 30 7 _ —1 — 3 .50 --- _ — 80 —¡60' — 50 — 65 — 60 - 50, — 50 — 55 1 80 —'—! 1 — l 5 1 20| — !90! — 65 _ 90 1-li -,70 — 50 — 60 40 — 34 - 36 — 31 _ -10;! -1 7 -10- 7 63 JPri p o r* o 6lb a. Mnogoletna prodajalnica „prt tM