Domoli
V Cfutbilani, 24. marca 1937
Let	Štev. 12
Velikonočno razmišljanje slovenskega kmeta
Ni ga danes za slovensko narodno gospodarstvo važnejšega vprašanja kot vprašanje, kako zopet poživeti naše kmetsko denarno zadružništvo. Ena milijarda in pol hranilnih vlog leži zamrznjena, ali popolnoma ali vsaj deloma, v naših kmetskih zadrugah. Do <100.000 vlagateljev, večinoma malih, čaka, kako bi prišlo do svojega denar ja. Ker je bil obtok denarja 1. 1931 prekinjen in ker je rastlo zlasti radi različnih uredb o zaščiti kmetov nezaupanje vlagateljev, ne morejo te zadruge izplačevati starih vlog in ne morejo priiegniti nase novih viog. Strahotno pa jih je zadela zadnja uredba o zaščiti kmetov, ko morajo izročiti kmetske dolžnike Privilegirani agrarni banki in pri tem 25% od dolga gladko odpisati. Ta denar bo odtekel v Privilegirano agrano banko, plačal pa se bo nazaj šele v 15. odnosno 20. letih. To so strahotne rane, ki jih je doživelo naše zadružništvo. Te rane so največje v Sloveniji. Na jugovzhodu naše države ne poznajo denarnega zadružništva v naši obliki. V majhni meri to poznajo na Hrvatskem in v Dalmaciji. Pri nas pa smo bili v stiku z za-padno Evropo in smo imeli razvit zapadnoevro-pejski kreditni sistem. Zato je udarec, ki ga je prizadela denarna kriza in ki so ga prizadele razne ureditve kmetskih dolgov, pri nas vse drugače zadel, kot v drugih delih države.
A/as kmečki kredit
Ko trpe zadruge, ko se čiani načelstva tako-
rckoč bore z vlagatelji, ko se otepajo nasilnežev in ko vidijo solze v resnici potrebnih, marsikdo nič ne pomisli, da bi se, če se zrušijo naše kmet-
denarne zadruge, zrušil tudi kmetov kredit. Naš kmet se je rešil odejruštva, ker je dobi! poceni [>osojilo v kmetski zadrugi. Ta pa je mogla dati poceni kredit, če je pritegnila nase kmetski odvisni denar. Kdo naj danes da kmetu posojilo? In če ga bi dobil, po kakšni obrestni meri W more dobiti? Resno se je bati, da zajadra iaš kmet prav sedaj v gospodarski krizi v novo nesrečo, v kremplje oderuhov. Z našimi zadrugami trpi v resnici ves kmetski stan in prav bi •"'o, če iij se naš kmet tega tudi v resnici za-Vedai. Tako pa le prevečkrat doživljamo nepremišljeno zabavljanje na zadruge, namesto, da s svoje strani vse storili, da bi znova skušali ®arue;e poživiti in njihovo delo na novo vpe-
Z načelstvi zadrug naj bi ves kmetski stan s«rbel, da nov kmetski denar pride na novo v zadruge. Res, danes ni ogromnih vsot na kme-; • 'oda one male vsote, ki so, je treba zbrati " na novo naložiti kot nov denar, ki je vedno a*oi izplafljjv. Ne pozabimo, da je v dobi denarne krize v Sloveniji šlo v državne zavode
preko 200 milijonov našega denarja kot nove vloge. Namesto da bi ta denar poživljal naše gospodarstvo, je šel drugam, v druge svrhe. Z nezaupanjem sami sebi kopljemo grob, zlasti pa grob vsakemu kmetskemu kreditu.
Ali bodo kake spremembe
v uredbi
Če na tem mestu govorimo o uredbi, vsak ve, da govorimo o uredbi, o kateri govori ves kmetski stan, t. j, o uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Raznesle so se različne govorice, da bo uredba izpremenjena in da bo kmet plačeval zopet zadrugi in ne Priv. agrarni banki. Te govorice ne drže. Prišlo je v noyem finančnem zakonu, ki stopi v veljavo s i. aprilom, do par izprememb, toda te izpremembe niso bistvenega pomena.
Za kmete je na vsak način važna izpremem-ba, ki izpreminja § 26. uredbe. V tem paragrafu je namreč rečeno, da mora tisti kmet, ki jc bil 20. aprila 1932 denarnim zavodom dolžan več kot 25.000 Din, prositi za zrtižanje na sodišču in sicer do konca decembra 1936. Precej kmetov je bilo, ki so ta rok zamudili. Nekateri so se zanašali na razne govorice o izpreinembah uredbe. Drugi za to stvar sploh zvedeli niso. ker je

j-'- v.'.',	;
' v • •	r, "

'V
: ' §r p


sfe, X ■ " -
f. . - • " f
...»'•SSi^-v'-	»^S**!^**^ 'Sj^-^tMatOfs/rm.-.V'/ •"" -
bilo premalo časa in ni bik) r javno razglašeno. Bili so dalje 'ti, k' ,tvar napačno razumeli, ker so mislih,	.čuna, koliko so
dolžni po času, ko je izš .nja uredba, in ne, ko je izšla prva. Priznaj .io pa, da so bili tudi taki, ki iz nemarnosti niso prosili in so mislili, da mora kdo drugi to zanje storiti. Vsi ii imajo sedaj priložnost, da prosijo pri sodišču za to znižanje do 1. junija 1937. Sedaj se nihče ne bo mogel izgovarjati, da mu stvar ni bila znana. Kdor je tedaj dolgoval 20. aprila 1932 pri de» narnih zavodih čez 25.000 Din, pa še ni prosil za znižanje, naj to takoj stori. Tisto znižanje ne gre v škodo zadrugi, ampak samo v breme države.
Druga izprememba uredbe je v tem, da je podaljšan rok, do katerega morajo zadruge napraviti vse obračune in izročiti vse kmetske upniške listine PAB. Pokazalo se je namreč, da je čisto nemogoče vse, kar zahteva uredba, izdelati v času, ki je bil doslej določen. Podaljšaao je torej vse do 1. junija 1937. Ob tej priliki je tudi rečeno, da se morejo do tega dne kinetje-dol& niki sporazumeti z zadrugami, da tem plačajo svoj dolg.
Ni pa podaljšati rok, do katerega morajo kmetje plačati prvi obrok. Kdor tedaj še ni plačal prvega obtoka, ga bo pač moral plačati, kadar bo dobil tozadevni poziv. Ker je zadnji čas, da zadruge obračune izroče S. junij, je tudi čas, do katerega morajo v najskrajnejšem času po-poslati pozive kmetom za plačilo , 1. junij.
Pogled v bodočnost
Gbupavanje in samo tarnanje nikoli ni vodik) iz nikake nesreče. Iz težkih položajev s« da priti le z novim vztrajnim delom. Ne smemo pozabiti, da je kmetski stan prebole! že marsikatero hujšo krizo, kakor je sedanja denarna in gospodarska kriza. Res je, da danes tuintam na Slovenskem zmanjkuje kruha, res je, da se včasih tudi trdna kmetska hiša ie z največjo težavo ubrani velikemu pomanjkanju, toda ne pozabimo, d:i so bili časi, ko je po naših krajih nastopala ptava lakota. Pa so minili tisti časi in bodo minili sedanji časi. Tudi naše zadružništvo je že doživelo težko krizo. Takoj po vojni je padla malodane na nič avstrijska krona. Vlagatelji so skoro vse izgubili, toda v nekaj letih je vztrajno dolo naše zadruge spet postavilo pokonci in so delale v korist kmetu, so podprle toliko naših kulturnih ustanov, naših društev, naših knjižnic in naših domov. Prebili bomo torej gospodarsko krizo in prebilo bo naše denarništvo denarno krizo.
Dolžnosti države in Narodne banke
Pri tej priliki ne pozabimo znova klicati državi, da je ena velikih njenih dolžnosti poskrbeti za likvidnost naših zadrug, za nov obtok denarja. Tisti, ki more to napraviti, je država
i'
Rana našega kmeta
Pravijo, d« je tisti človek tvoj pravi prijatelj, ki ti naravnost v obraz resnico pove. Kdor bi takšnemu prijatelju iskreno ia odkrito be-eedo zameril, se obrnil od njega in odšel k njim, Vi ga samo hvalijo, četudr vedno pohvale ne zasluži, bi ne ravnal pametno. Kakor popotnik bi bil, ki ga ljudje občudujejo in poveličujejo njegovo vztrajnost, da na dolgi in težki poti še ni omagal, on bi jih pa z nekim ponorom poslušal in se — ves siroten — trkal po prsih; pa bi stopil predenj človek ia bi mu naravnost povedal, da je zgrešena pot, ki po njej hodi; naj se ustavi in krene v drugo smer; popotnik bi se pa ujezil nanj, češ da njegovo pot v nič devlje, in bi po stari poti odrinil dalje.
Takšnemu popotniku je nekako podoben slovenski kmet, bodisi posameznik, pa tudi kmečki stan. Težko pot ima za seboj in komaj komaj se počasi s skrajnimi silami rine naprej. Oni, ki bliže pogledajo njegovo pot ia vidijo težave, ki jih je moral že premagati, pa mu iz resničnega priznanja ali pa tudi zgolj iz narejene ljubezni zapojo slavospev in hvalijo njegovo silo, niso njegovi edini in morda niti ne najboljši prijatelji. Vsaj tako dobri so tudi tisti, ki ga na poti ustavijo: »Kmečki človek, postojl Tvoja pot ne pelje do pravega cilja, kreni po drugi.« Ce mu jasno dokažejo, da je prav, kar trdijo — kje bi se našel kdo, ki bi jim to zameril, zagodrnjal in odrinil po svoje naprej!
Neverjetno, gotovo pa pretirano se bo zdelo marsikomu, če zapišem, da slovenski kmečki Človek tiči do vratu v liberalislični miselnosti Nimam tu v mislili političnega liberalizma, o katerem ni tu mesta, da bi govorili, ampak liberalizem kot pojav, kot miselnost v gospodarskem in poklicnem udejstvovanju kmečkega Človeka. Ta svoječasno kot rešilni evangelij opevana popolna prostost posameznika (libe-rslis = prost), ki je pripomogla človeštvu do marsikaterih pravic (n. pr. 1. 1848.1), se je sča-
soma zajedla v vse odtenke človeškega življenja in udejstvovanja in se polagoma vgaezdila tudi v kmečkih domovih. Tu je našla že zavoljo posebnega načina kmetovega življenja ugodna tla: kmet je na svojem gruntu sam zase, nekako ločen od drugih ljudi — sam svoj gospodar. Vajen jc krojiti si življenje po svoje, brez ozira na sosesko. Z drugo besedo bi se to reklo, da z ozirom na način njegovega življenja ne najdejo ugodnega razvoja nagnjenja, ki jih imenujemo socijalna. Zato je razumljivo, da je nauk preteklih desetletij — liberalizem — četudi ne v političnem življenju, vsekakor pa v miselnosti kmečkih ljudi bohotno pognal šn se razvil. Ir. tako je prišlo, da se je pričela kmečka skupnost in smisel za skupne korake usodno razdirati. Rušiti gc je jela vaška vzajemnost; nekoč vsej vasi ali srenji skupne zadeve so se umaknile volji posameznikov; skupna srenjska zemljišča so bila tečno razdeljena in z meiniki raztrgana, vsak posamezen kmet pa se je začel bolj in bolj ograjevati od vseh strani, da bo čim bolj sam zase. Iz teh tudi obdelanih tal pa je pričela krepko rasti samo-pašnost (egoizem), ki ni v nobeni stvari, v nobeni akciji videla več drugega kakor zgolj lastni dobiček. Kar je merilo na tak učinek, od katerega bi imela korist skupaost, ne pa prav izrazito posamezniki, se je vedno težje dalo izpeljati, ker ie bolj in boij rsstel odpor samo-goltmb posameznikov, ki nikakor niso bili voljni kaj prida žrtvovati, ne d« bi imeli takoj sami od uspeha dobiček. In tako se j* zgodilo, da je danes slovenski kmet vsak sam zase, v kolikor ga je pa mogoče dobiti za skupno delo, je pa računati na uspeh le, če se mu dokaže, da bo imel od skupnega podjetja prav on ti k o in tako korist. Kakor hitro pa spozna, da prav ajemu ne kaže kaj kmalu dobiček, se za pod-vzetje več ne zanima in mu ob prvi ugodni priliki obrne hrbet
Na drugi strani se kažejo sadovi libera-
v zvezi z Narodno banko. Narodna banka uživa posebne predpravice od strani države, da more izdajati denar in da mora obenem od obresti tega denarja s primernim dobičkom voditi vse narodno gospodarstvo v državi. Niso pa v državi samo industrijci, trgovci, obrtniki, večino v naši državi tvori kmet. Zato je dolžnost Narodne banke, da priskoči kmctskeimi stanu na pomoč zlasti takrat, kadar je posebno prizadet ln če so prizadete njegove zadruge, če grozi kmetu radi nelikvidnosti kmetskih posojilnic pomanjkanje kredita in novo oderuštvo, je dolžnost Narodne banke, da priskoči na pomoč in kmeta resi. Storiti more to s primernim posojilom. Danes je tes potreba že velikih vsot, da bi se vzpostavi! naenkrat obtok denarja. Ko bi Narodna banka svojo dolžnost izvršila davno poprej, bi b.lo treba veliko, veliko manj Se vedno pa n, nikakega dvoma, da more Narodna banka to naprav,«, če bn vladala pri njej res dobra volja. Ne bm™ nehali o tem govor « £
2l^°;'-telipri'l!llli ™ -erodajnh mestili, dokler država in z njo Narodna b,4tka ne storita svoje dolžnosti.
Naša dolžnost
_ Dolžnost našega kmeta pa je, da se zave kaj pomem, če njegove denarne ustanove ne bi' več mogle delati. Zave naj se, da so kmeteke posojilni« v resnici njegove posojilnice Njegov denar je vložen in kmetska posojila so se
dajala iz teh posojilnic. Ker so tedaj njegove, mora naš kmet svojim zadrugam vrniti zaupanje, ki ga jim je odvzel v času prevelike zbeganosti. Kako naj se vrne to zaupanje? Najprej naj poudarimo, da pri naših zadrugah ni bilo sleparjev, ki bi denar zapravili. Da je prišlo do nezaupanja, so bili vzroki fisto drugje. In ker so zadruge dei.-le pošteno, se jim sine zaupati, kot se jun je zaupalo poprej. Zato naj bi ves novi kmetski denar znova tekel v kmetske posojilnice kot nova naložba, ki jc vedno razpolož-jiva. Tisti, ki imajo naložen star denar, naj bodo potrpežljivi. Vemo, da je najtežja stvar priporočati potrpežljivost, pa je vendarle potrebno. Zaradi tega, če kdo vsak uradni dan pntiska aa voditelje denarnih zavodov, ne bo oenarja v denarnih zavodih pr?v nič več Ko sc bodo razmere ublažile in umirile, bo zopet vsakdo, kadar po potreboval, lahko dvignil To velja glede starega denarja, starih vlog Nove v.oge k, naj bi jih zbrali naši kmetski zavodi Z***?« vedno sproti na razpolago. Tako bodo prišli denarni zavodi do nove™ poslovanja, takojse bo zopet polagoma zdravila ta te?!«, rana, 1« danes mori naše kmetsko gospodarstvo <" vse gospodarstvo Slovenije.
te™ P/;-k10 tedai naše	zadruge s
reba kmetskega stanu, ker bi trpljenje 7zdm
v čKl-1*1? ?&U,tva ^'o novo l večje trpljenje kmetov samih
listične miselnolati v prizadevanju, da jaVi„ skupne ustanov* skušajo kmečki ljudje fcgjjj kor se dš izkoristiti v svoj prid — U tudi m škodo ustanove same in njen#ga članstva. Bo-•t« rekli, da je ta trditev pretiran«! Le poi" di te po deželi ia sprašujte gadružae dslsv« kje tičijo največje »tire, da recimo skupne prodajne in nabavne z*drage kar ne morejo k stalnih stisk le Isitr!
Nekje (kraja in organizacije ne imenujemo —■ če bi pa kdo ne verjel, mu v uredništvu lab-ko postrežemo) je bilo neki zadrugi naročeno, naj zbere en vagon goveje živine po določeui ceni. Vse je bilo tečno dogovorjeno zlasti glede plačila in določen je bil čas za nakladanje, Dan poprej sporoči zadruga, da živine ae bo mogla naložiti, te se cena ne dvigne in kupnina takoj pri nakladanju ne plača. Izvozno podjetje, ki je zelo znano in solidno, je imelo vsled tega velike neprilike. Da se jc vagon živine vendarle mogel vsaj pozneje odposlali, je podjetje naročilo mešetarjem t tistem kraju, naj nakupijo vagon take in take živine pod istimi pogoji, kakor jih je imela poprej zadruga, Me<-šetarji so šli na delo in gladko zbrali dovolj živine celo po nižji ce:ii (sami so vendar tudi morali »zaslužiti«!), in sicer od prav istih »zadružnikov«, ki so poprej zadrugi onemogočili dobavo enega vagona živine. To je v dejanja smisel za skupnost! Jasno je, da je zadruga zgubila svoj kredit in je vprašanje, če je ta slučaj ne bo končnoveljavno pokopal.
Zgodilo se je v drugem kraju, da je prav tako bilo s tamkajšnjo zadrugo dogovorjeno in vse natanko utrjeno zaradi dobave enega vagona živine. Ta živina je morala dosegati določeno težo in biti sevega lepa — namenjena je bila za inozemstvo, ki je zelo izbirčno in vagon vrne, če ni živina takšna, kakor je v dogovoru določeno. Zadruga je pri svojih članih zbrala en vagon živine po predpisih. Ko je bila na določen dan živina prignana, se je ugotovilo, da večina prignanih živali ne ustreza zahtevi. Kmetje so — hoteč v ugodni priliki zadrugo izkoristiti, —■ prignali drugo živino, kakor je bilo dogovorjeno Morda je vsak sam zase mislil, da bo edini imel malo slabše Zivinče in se bo že kako pomešalo — videlo se je pa, da jih je bilo večina, ki so hoteli skupno, lastno organizacijo izkoristiti. Izvozno podjetje je moralo nakladanje odkloniti — zadruga jc pa zbrano živino sama prodala, precej zgubila in zašla v velike težave
Dva resnična slučaja sta to, ki zadosti otipljivo kažeta, kako je miselnost slovenskega kmečkega človeka samoljubna, egoistična. To samoljubje izhaja iz liberalističnega mišljenja: če vse vrag vzame, samo da hnam jaz koristi Toda kdor hoče našemu kmetu dobro, mora vse storiti, da se ta miselnost z naših kmetij prežene. Skoda je prav nič ne bo — nasprotno. Saj v njej ni nič duha iz Kristusovih postav in nič starega slovanskega vzajemnega <luha> ki je bil vprav za naše stare prednike značilen in uspešen. V liberalistični miselnosti jc smrtna klica slovenskega kmečkega doma, ki se bo v bodoče vse manj in manj mogel ločen in sam zase boriti za pravice. Cira bolj razte-pen in neenoten je kmečki stan, tem slabše »e godi vsakemu poedinemu kmetu. Zato je skrajni čas, da zakličemo glasno: »Kmet slovenski, poglej sam vase in s koreninami izruvaj iz svojega srca plevel, ki je pognal iz tujega liberalnega semena. Kadar bo njiva tvojega srca opleta, vsej nanjo žlahtno seme ljubezni do bližnjega, iz katerega bo zrastla zavest po slovenski kmečki skupnosti, ki ji ne bo kos nobena sik!«
Zakaj prinaša maše kmetijstvo tako mmlo dobička
Naše kmetijstvo preživlja težke čase. Cene kmetijskih pridelkov so tako nizke, da ne prejema kmetovalec niti najmanjšega povračila več za svojo delo. Tudi drugod po svetu niso rožnate razmere, toda za kmečko ljudstvo je marsikje preeej boljše, kot pa pri nas.
Vzroki, da se pri nas kmetijstvo tako slabo izplača, so različni. Navedemo naj samo nekaj najglavnejših.
Naša posestva so v splošnem majhna; večja posestva so le bolj redka. Približno 58% vseh kmečkih posestev v Sloveniji ima sploh manj kakor 5 ha zemlje; posestev z 5 do 20 ha zemlje je 34 odstotkov. Posestev pa, ki .obsegajo več kot 20 ha zemlje je komaj 8 odstotkov. Ker prevladujejo majhna posestva, je kmetovanje precej otežkočeno; mnogi manjši posestniki so prisiljeni iskati še postranskega zaslužka, ker jih domača gruda ne more zadostno preživljati.
Tam pa, kjer pridelujejo nekoliko več, je zopet težko vse pridelke primerno prodati. Svetovni trg ne potrebuje dosti od nas; domači trg pn slabo plača in tudi bclj malo potrebuje. Poleg tega pa mi svojih pridelkov dostikrat ne prodajamo sami, ampak gredo skozi roke raznih posrednikov in prekupcev, ki pri tem prav lepo zaslužijo, mi pa trpimo znatno škodo.
Značaj naših slovenskih kmetij je radi posebnih zemljiških in podnebnih prilik izrazito živinorejski. Krma za živino se tudi pri nas v veliki meri prideluje na polju. Dasi-ravnoje polje v primeri s travniki in pašniki razmeroma zelo majhno. Travništvo je za naše gospodarstvo velikega pomena; dobro urejeno travništvo je prvi predpogoj za uspešen razvoj živinoreje. Posvečamo pa mu vse premalo pažnje. Travnike vso preslabo negujemo in zato dobimo tudi take majhne pridelke sena. Mnogo travnikov je poleg tega kislih in zamočvirjenih. Seno s takih travnikov je seveda slabo in živini bolj škoduje kot pa koristi. Dokler bomo zanemarjali travnike, pa tudi na kakšne večje uspehe v živinoreji ne moremo računati. Vedno se moramo zavedati tega, da je značaj naše kmetije v Pivi vrsti živinorejski. Težišče vsega pridelovanja torej ni na polju kot živežnem dobavitelju, nego v živinoreji in mora ta tudi v bodoče osi al i temelj našega gospodarstva. Žito se more pridelovati končno skoraj povsod, živinorejo ali pa sadjarstvo pa se ne more povsod kar tako gojiti, ker te panoge zahtevajo vedno svojevrstno podnobje.
Zemlje imamo sorazmerno malo in še •a je ponekod precej slaba; zato se naš kmet [rudi, da jo čim bolj izkoristi Posebnost naših krajev jo druga poljska letina, t. j. pridelek strniščnih sadežev. Med te sadeže spada strniščna ajda, strniščna repa in pa strniščno korenje.
Toda kljub temu, da je zemlja ponekod le bolj slaba, bi se dalo marsikaj izboljšati.
Km® 11® i
Vaia stanovska ©rgonizadž« S«
Kmečka zveza!
Z izboljšanem, današnjemu času in trgu odgovarjajočemu pridelovanju, z melioracijami, umnim gnojenjem, s pravilnim izkoriščanjem hlevskega gnoja bi lahko lastnosti zemlje izboljšali in a tem pridelke na isti površini znatno dvignili.
Naša zemlja je zelo izčrpana, ker se je iz nje samo jemalo, vračalo pa se ji ni ničesar, ali pa premalo. Še sedaj gnojimo dostikrat nezadostno in nerazumno. S hlevskim gnojem često nepravilno postopamo, gnojnico premalo izkoriščamo in tako se izgubljajo najboljše rastlinske hranilne snovi.
Tudi v drugih krajih nimajo ravno naj boljše zemlje, toda kljub temu vidimo kako lepe uspehe so dosegli; pridelke imajo mnogo boljše kot pa pri nas. K vsemu temu je v veliki meri pripomoglo pravilno obdelovanje zemlje in pa zadostno gnojenje. Da je potrebno k vsemu temu nekoliko strokovnega znanja, ni treba posebej omenjati. Marsikaj bomo morali tudi pri nas še spremeniti, da pridemo res do znatnega zboljšanja.
Svoje pridelke mora kmet pod ceno prodajati, medtem ko mora razne potrebščine: kot orodje, stroje, umetna gnojila itd. drago kupovati; vse to vodi do osiromašenja. Velik

udarec našemu kmetijstvu so zadali tudi razni državni in samoupravni davki; te občutijo v enaki meri tudi vsi ostali stanovi, vsled cesar trpi naše celokupno narodno gospodarstvo. Tako je postala Slovenija popolnoma pasivna pokrajina, dasi ravno tega nekateri Se dandanes nalašč nočejo uvideti.
Ker je prebivalstvo že tako obubožano, da si z lastnimi sredstvi ne more več nabaviti prepotrebne hrane, tudi kmetijskih pridelkov na notranjem trgu ne moremo povoijno prodajati.
Edina rešitev za naše kmetijstvo, od katerega je odvisno vse oatalo naše narodu® gospodarstvo, je samo — široka samouprava.
PRIVILEGOVAHfl AGRARNA BANKA D. D.
Centrala ¥ Sesgradis — Fllllale: LinbUana. Zagreb In Saralevo
Osnovna glavnica: 700,000.000 dinarjev — fondi: 43,000.000 dinarjev
Privllegovnna agrarna banka je ustanovljena potom posebnega zakona a unlogo. da z ugoJnim ln cenenim kreditom pomaga izključno ln ssino kmetom ter njihovim zadružnim ustanovam lu organizacijam.
V	sedmih letih svojeg« delovanja je Prlvllegovan« »Krama banka vlof.il« v kmetijstvo (1.355,000.000-) eno milijardo trlstopetinpetdeset milijonov dinarjev posojil pod zelo ugodnimi pogoji, tako v pogleda obrestne mere, kakor tudi v pogledu posojilne dobe.
V	vednost dolžnikom kmetom:
l>o Uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov z dne M. septembra 1930 !. banka sedaj prevzema tndi vse stare dolgove kmetov pri bankah, hranilnicah, kreditnih zadrugah in pri nrlpomočnlh skladih In n« ta način bo lmnka osredotočila pri sebi največji del kmetskega kredita. l>ri tem prevzemanjui dolgov je banka v bistvu samo posredovalec, med dolžnlki-kmoti in njihovimi prejšnjimi upniki. To, kar prejema od kmetov v odplačilo njihovih dolgov, mora banka dat; prejšnjim upnikom kmetov, a poleg tega mora dati tudi prispevek drŽave, ki v nafto jSem slučaju znaša "krog polovice zneska, ki ga dajo dolžnlki-kmetje. Cim bo bunka končala a prevzemanjem dolgov po Uredbi, ho ponovno začela s kreditiranjem kmeta.
Vie dolgove kmetov navedenim ustanovam, ki no presegajo vsote 25.060.- dinarjev, bo banka sama zm-Fnfa ža M%, oni kmetje pa. katerih dolgovi znašajo več kot 25 000.-- dinarjev, morajo vložllH prošnjo za rnižanio dolga pri pristojnem sreskein sodišču. Is rok je efeor potekel31. 12. MM. .. toda s Flnan«n m zako-no m za leto 1537/38 Js podaljšan do 1. junij« WT.
Prav tako oc pa lahko vsak dolžnlk-kmct do 1. Junij« 1937. leta sporazume s svojim dosedanj m upnlkom, in Vjornu Izplšč« svoj dolg. držač se določil odsl. 1 čl 5 ifredbe, s prlst«vkoni, d« se v to »vrho vrnjene listine ne morejo več Izročati Trlvltegovani agrara!
"""v« ti način a« Je ugodilo večkrat povdarjeni želji.
kmetom kot bodočim prosilcem posojila.
Uredb« o likvidaciji kmetskih JoIrov	kmetu
«»«tM ol*IS°v", V! so v skladu s razmerami knietakega gospo d arstva. It azen znižanja dolg« so amanjSujo tudi
obrestna mer« na manj kot polovico poprej običajnih obresti ia prav tako se predvideva rok IS lpt z« izplačevanje Je tako znižanere« doi*». Ruto. da b! dolžniki-kmetje mogli dohiti takšne olajšave. je držav« prevzel« na sobe znistn® obveanostl, a prejSnj! upniki kmetov bodo morali prenašati ea del odpise glavni«« ln zmanjšanje obresti reduciranega dolga. 8 tem dokazano, koliko je s to Urodbo storjeno «« kntcia-dolžnik«.
Zato ima sedaj kmet veliko dolžnost, d« svoje taka zmanjšane obveinmit! izpolnjuje. Brci kredita kmetijstvo danes ne nore uspevati In kmetje živeti, g svojo točnostjo pri izpolnjovanjn obveznosti Sod« kmetje povrnili zaupanje v svojo kreditno ziaoSsrat in bodo dobili nove Izvore kreditov.
Rok bi plačilo pr<re anuitete Js dospel t. novembra MM. let«, 'fiati doiinlk, ki ul teg« obroka poslal banki r Beograd «11 podnižnlol v Ljubljani, mor« to iskel storiti le to po obračunu, k! mu gs Je poslal« astmo.
kateri Je dolgoval (banke, hranilnice, zadruge).
Ako dolžnik tega obr«čun« ni dobil, mora poslati podružnici banke v Ljubljani deset! del od polovica dolga pri bankah, hranilnimi) in zadrugah, če dolu pri teh zavodih nr, preaoga vsote dinarjev 25.000.—; za doli nove tem zavodom pa, ki so vooji od dinarjev &.000.---. so mora poslati deseti del vsega dolg«. Ko bo bank« izvršil« končni obračnn, bo morebitno preplašilo vrnila dolžniku ali g« pa odobril« njegovemu računu. Dolžniki naj pošiljajo denar podružnici v Ljubljani n« čekovni rsčun St. 10.250. Na čekom položnici (n* hrbtu) jo treba označiti: ime ln priimok dolžnika (tudi očetovo ime), na čigar lane m rtolff sl«si, kraj Bi valuta s hišno Številko ln src« ter niszlv ln sedež upmšKd uctauove, ki JI Je dosedaj kmet «1«Igov»l,
Uredb« o likvidaciji kmetskih dolgov tt»Je velite olajšave, tsd« oti« Jc tu« stroga napram nemarnimi ln nerednim dolžnikom. Dolžniki, ki ne oodo plačali
kateregakoli obroke svojci« po Uredbi zni/nnega dolga, bndo morali plačati takoj ves svoj dolg, « tet« uc botio storili, doloia Uredba, da so proti nemarnemu dolžniku uvede kratko in hitro izvršiloo postopanje n« vso premično in nepremično imovino.
Vestni dolžniki u* boiio uSlvalt pri bank! največjo zaščito lu pomoč pri svojura bodočem delu »a vo»ol*> Sanjo svojega gospodarstva.
Hupujtc pri Mah, I tirajo s „Bomnl|Hba"!
3>
KAJ JE NOVEGA
Slctgoslopljene velikonočne praznike _
želita vsem naročnikom, inserentom in prijateljem
uredništvo in uprava
»Domoljuba4
zahvala
Podpisani Mlakar Franc, hišar, vas Pance h. št 12, župnija Lipoglav, občina Dobrunje, potrjujem, da sem danes v gotovini resnično prejel po č. gospodu Martinu Pečariču, župniku na Lipoglave v, 1000 (tisoč) dinarjev, ker mi je kot »Domoljubovemu« naročniku pogorela sta-novanjslca hiša.
Lipoglav, dne 17. marca 1937.
Mlakar Frasc s. r.
osebne vesti
d Naš kralj Peter II. je nedavno obolel na hripi, a je sedaj že zdrav. Mati kraljica Marija je bivala dalje časa v Londonu in se je vrnila v Belgrad, nato pa odpotovala v Romunijo, ker je njena mati romunska kra-ljiea-vdova Marija liudo zbolela.
d Z redom st. Aleksandra. 1. stopnje je odlikoval bolgarski kralj notranjega ministra dr. Korošca, ki je leta 1927 odpotoval v Sofijo, da pripravi temelj za bratski sporazum. 34 letni Franee Koprive in Emil Bizjak, 36-letni samski ključavničar, doma iz Podgdre pri Gorici.
d Za častnega občana občine št Rnpert na Dolenjskem je izbral tamošnji občinski odbor v priznanje zaslug za elektrifikacijo našega bana dr. Natlačena.
d Za sterejšino litijske gasilske župe je bil izvoljen Datinar Jožef, banski svetnik iz Kresnic, Za dosedanjega Lajovica Franca ia Šmartna je glasovalo samo 7 odposlancev.
d 7 Ueiiev ima ie na hrbtu vrli mož in gasilski voditelj Jože Arhar v Št. Vidu nad Ljubljano Na mnoga leta!
d 50 let ie deluje kot velezaslnini gasilec Ivan Tomšič v Verdu pri Vrhniki ohrani Se mnogo let!
domače novicb
Bog
d Sirota slovenske zemlje so bile na Jože-fovo fantovske akademije. Posebno svečana je bila fantovska akademija Ljubljanskega okrožja zveze fantovskih odsekov, ki se le začela ob pol 11. v novi frančiškanski dvoran,. Med odličniki, ki so prireditev obiskali, smo videl, knezoikofa dr. Gretij, Ro?.mJma, bana dr. Natlačena, načelnika prosv. oddelka banske uprav« Sušnika in d.«*«. Program |e b, zelo pester in zanimiv. Slavnostni govor
je imel g. dr.. Blatnik, ki je v lepih besedah obrazložil pomen praznika in pomen stremljenja in gibanja med slovenskimi fanti.
d Slovesna služba božja nadškofa dr,
Ujčiča. Dne 19. marca ob pol desetih dopoldne se je zbralo v ljubljanski stolni cerkvi veliko število vernikov, med njimi zlasti mnogo odličnih predstavnikov ljubljanskega javnega življenja. Tu je daroval svojo prvo pontifikalno mašo novi belgrajski nadškof dr. J. Ujčič. Slovesni službi so prisostvovali tudi predstavniki naših oblasti z divizionarjem gen. Toničem ter županom dr. Adlešičem na čelu. V prostoru j)od kupolo so se zbrali ostali odličniki, med katerimi so bili zlasti številno zastopani nadškofovi tovariši in prijatelji vseučilišča. Ostali de! cerkve so skoraj do zadnjega kotička napolnili Ljubljančani, ki jim je prisostvovanje pri prvi nadškofovi slovesni maši pomenilo obenem tudi slovo od prev7.v. nadškofa. Nadškofu so pri daritvi pomagali stolni prošt Nadrah ter kanoniki Vole, Klinar, Zupan in Žerjav.
Referati! — 10. april!
jGlej drobne novice!)
d Božji glas. Dve bogati rodbini iz okolice Požarevca sta odšli med samostanske zidove. Jeseni je stopil v samostan Leška pri Tetovu trgovec Stojimirovač, ki je bil dolgo let jetičen. Ko je obiskal ta samostan, pa se jc začelo njegovo zdravje izboljševati. Ko je ozdravel, je sklenil, da bo šei trajno v samostan. Isto je sklenila tudi njegova žena z otroei. Mož je šel v samostan Leška, žena s štirimi otroci izpod desetih let po v samostan Kučevište pri Skoplju. Vse svoje imetje je prepustil raznim cerkvam in samostanom. Te dni je njemu »Jedil Radoslav Nikolič iz Moj-lovca pri Požarevcu. Šel je v samostan Lesko, njegova zena pa v samostan Kučevište. Tudi ta dva sta vse svoie imetje razdelila cerkvam.
d Svarilo dekletom, ki hočejo v tujino. Okrožnemu sodišču v Belgradu je prijavilo dekle Katica Cindrig svojo težko zgodbo. Služkinja je iskala službo in jo nazadnje po neki posredovalnici tudi našla. Prišla je k
milijonarja indHstiijeu na A vali, vladar p;
se je morala dati pred vstopom v službo pregledati Ker je zdravnik ugotovil, da je zdrava, je dobila službo. Tako se je pa začela zgodba, ki kaže na podle izrodke v tako imenovani »visoki družbi«. Dekle je moralo služiti v užitek umobolnemu sinu bogatega in-dustrijca. Ko so se je pa naveličali, so jo vrgli na cesto.
d Nad 50.000 kosil in velerij poleg števil, nih drugih podpor jo brezplačno razdelila v preteklem letu Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega v Ljubljani. Kdor so ubogega usmili, na obresti posodi Gospodu.
d 118 kg težkega soma s« ujeli pred kratkem v Donavi pri Ze.munu.
d Za okrog 20 milijonov Din sadja je porabila preteklo leto Ljubljana.
HRANILNICA lilffli BAN0VSNE
CELJE — UUBUKHA — NARtBOS
OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA
DO WL
ZA VLOGE IN OBRESTI JAMC1 DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO
d Organizirane tatice. V Osljekti so zaprli tatinsko družbo, v kateri so bile same ženske. Družba je bila spretna In eno , leto kradla po raznih trgovinah, ne da bi ji prišli na sled. Ženske so Imele razne pomočnike v trgovinah za svoje prijatelje, ki so jim pripovedovali vsako podrobnost. Obenem so imele tatice dobro organizirano družbo, ki je razpečavala nakradeno blago.
d Napil se je in začel streljati. Pop v Rakincih pri Smederevu v Srbiji je bil na neki zabavi, ki jo je tam priredila »zadružna omladina«. S svojimi tovariši se je napil in sredi predstave razgraja!. Tako vedenje je razburilo gledalce. Toda pop je divjal še dalje in začel končno razbijati tudi korarce, stole in mize. To mu je bilo že premalo, pa
Prijateljska voščila
Velikonočne praznike bo veliko naših bratov in sestra obhajalo izven doma in v tujini. Človeku srce nikdar ne zahrepem po domači uši in družini tako zelo, kakor ob naših lepih krsčanskih praznikih: o Božiču ia Veliki noči. Marsikdo, ki ga je življenje iztrgalo iz domače družine in k domačega kraja, ob teh svetih dneh posebno živo začuti, kaj mu je dom. Kako rad bi človek v takih trenutkih premagal daljave in stopil na rodna tla, da bi stisnil roko svojim domačim in znancem in da bi obhodi! kraje, koder je potekala njegova mladost. Kako rad bi stopil v svojo domačo cerkev, na katero ga veže toliko prelepih spominov Pa neštetim to ni mogoče.
Mnogo, zelo mnogo jih je, ki se ob takih prilikah spomnijo našega lista ia žele pokra njega sporočiti znancem, prijateljem in zlasti svojnu domačim iskrene pozdrave in voščila za praznike. Velikonočna voščila smo prejeli iz
vseh krajev sveta. Oglasili so se naši izseljenci, ki si služijo kruh v Severni in Južni Ameriki, v Afriki in v raznih evropskih državah. Posebno so številni pozdravi naših slovenskih fantov, ki bodo te praznike preživeli v Vojaški službi.
Prav žal nam je, da imen vseh teh ne moremo natisniti, ker nam manjka prostora. Prepričani pa so lahko vsi: oni, ki žive v tujini, kakor tudi oni, ki jih dolžnost veže aa razne kraje naše lepe domovine, da jih domači niso pozabili. Bolj kakor kdajkoli bodo misli slovenskih ljudi edine v teh dneh. In ena želja se bo porajala v srcih vseh: da bi prihodnje praznike v sreči, zdravju in zadovoljstvu obhajali na svojih domovih in da bi v domači cerkvi poslušali velikončno Alelujo.
V vsako hišo Domoljuba;
potegnil revolver in začel kar na slepo streljati. V neposredni bližini se je nahajal 10 leten deček, ki ga je strel smrtno zadel, jo je padel Se drugi strel, pa se je zgrudil smrtno ranjen a«5si kmet Pop Bleznakovič se je Šele tedaj Navedel svojega grozodejstva ter se je hotel še sam ustreliti. Toda premislil se je in se prijavil oblastem.
d Nad tele s* se spravili. Posestnik Slapar i Vranka nad Blagovico je zaslišal v nedavni noči, da je v hlevu zamukala krava. Nekaj časa se mož za to ni zmenil; ko pa se je mukanje proti jutru le glasneje ponavljalo, je šel pogledat. Krava je imela v jaslih vsa polno mrve, pa se je vzlie temu ozirala otožno okrog sebe. Kdo ji je dal sena, ko vendar on polaga živini rezanico? Tedaj je zapazil, da v kotu zraven krave ni* več teleta. Takoj je poklical domače, ki so pričeli žival iskati. Šele zjutraj, ko se je zdanilo, so odkrili sled, ki je peljala do bližnjega kamnoloma. Na kraju, zavarovanem s skalami, so naSH kri, kar spričuje, da so tele tamkaj zaklali* Od tam pa ni več sledi za neznanimi tatovi.
d Velika tatvina, Neznani vlomilci so na-vrtali veliko blagajno zagrebške tvornice Tekstil-Mautner ter odnesli iz nje okrog pol milijona dinarjev v bankovcih. 30.000 denarja v srebru so pusti<i v oiagajni
d Proračun donavske banovine je finančno ministrstvo zavrnilo, češ, da je kar za celih 30 milijonov din previsok.
d Delavcem — pričam se ne sme odtegnit! mezda. Pisali smo že, da sa delodajalci obvezani po zakonu plačati dnevno mezdo onim delavcem, ki so vabljeni k sodišču kot priče in zato dotični dan ne delajo. Delodajalci, zlasti v tem pogledu prednjačijo velika industrijska podjetja, ps trdovratno kršijo zakonita določila in za dotični dan, ko pričajo na sodišču, delavcem odtegujejo dnevno mezdo, Treba bo res pritiska, da se podjetniki prlmorajo k spoštovanju zakona. Pred malim kazenskim senatom je n. pr. te dni nastopi! kot priča pri nekem podjetju stalno zaposleni delavec. Po pričevanju je pripomnil: »Pro-«im primerno odškodnino za odhod zaslužka, ker mi bo podjetje za ta dan mezdo odtrgalo.« Senatni predsednik: »Sodišče vam ne more primati odškodnine. Tovarna vam more po Mkonu plačati. Ce ne, pa jo lahko tožite.« Delavec pa je pravilno pripomnil: »Ce tovarno tožim, me takoj vržejo na cesto.«
Rekrtiti! — 10. aprili
^____(Glej drobne novieel}
d Kraja na, iebelo. Veliko tatinsko in »Mnilsko tolpo, v kateri je bilo več kakor '•» ljudi, so polovili orožniki po Dravskem P°!iu in Halozah. Med njimi je tudi mnogo %nov. Ta tolpa je kradla po Dravskem Nju, Halozah, Slov. goricah in Ptujskem
• J11 Tolpa je imela svoje vozove, konje in '«dt avtomobil, s katerim so odvažaSi nakra-flen® blago. Na sled pa so jim prišli tako, da odkrili v Halozah skladišče nakradenega ^m. Skladišče je bilo v gozdn. Vrednost ,a8«> kar so ga orožniki našli, pa presega Rednost 100.000 din. — Pred prihodom Napoleonove vojske v naše kraje je bila vsa ta-ratna slovenska dežela polna '/lomilcev in '«'ovajev. Ko so Francozi prevzeli oblast, so sakeg«, ki je ukradel za več kot 6 «?oldinar-km ,Vrocln(,8ti. na mestu ustrelili. Pa je bil malu red in mir in ključavnice pri vratih j tak(? rekoč odveč.	i
d Belgrad je najbolj tuberkulozne« mesto v Evropi. Tako so trdili belgrajski občinski
svetniki, ko so te dni obravnavali obč. proračun za 1. 1937/38.
Rekrutil — 10. april!
(Glej drobne novice!)
d 400 italijanskih turistov je prišlo ono soboto h posebnim vlakom iz Trsta v Ljubljano. Od tam so se napotili v razne turistične kraje Slovenije, Pozneje pride v Jugoslavijo ie več italijanskih gostov.
d Dovog semenskega in navadnega krompirja v Ljubljani je bil te dni izredno velik. Nekega dne so pripeljali 8000 kg krompirja na 85 vozovih in vozičkih ia raznih krajev Gorenjske, Dolenjske in od ižanske strani. Semenski krompir je bil dražji, po 0.80 do 1 din kg navadni pa po 0.75 din kg. Na Vodnikovem trgu je živilski trg pregledala posebna komisija tržnega odbora odnosno nadzorstva. Proučujejo vprašanje, da bi branjev. ke, ki so nameščene ob robeh trga, prestavili na prostor ob Vodnikovem spomeniku.
d 148 km na uro. Ono nedeljo okoli 18 se je pojavil nad Ljubljano in okolico silen vihar. Z raznih streh je metal na ulice opeko. Drugod je trgal z barak lepenko in jo je močan vihar nosil daleč naprej. Na ulicah takrat se nahajajoči«! ljudem je obračal dežnike, pa tudi klobuke je ljudem meta! z glave. Po nekaterih nasadih je polomil drevje. Vihar je trajal nekaj minut. Kako silen piš je vladal, je očitno iz dejstva, da je aerodrom-ska vremenska postaja zaznamovala brzino vetra s 148 km na uro. Ponoči je bilo nebo izredno zvezdnato. Videle so se mnoge zvezde, ki jih sicer oko težko zapazi. Lepa je bila večernica, dalje polarnica, Orion in drugo ozvezdje.
d Pijača, potem pa — pretep. V torek, dne 15. marca zvečer se je zbrala v gostilni Kovače« v Velovleku pri Ptuju manjša družba, med kateri mi je bil tu želareki sin Josip Rojs is Vintarovskega vrha. Ko so nekaj časa popivali ,so se pričeli prerekati in sledil jo pretep. Pretepači so pograbili vse, kar jim je prišlo pod roko in tako je nekdo tudi iztaknii na dvorišču gnojne vile ter z njimi začel udrihati po Rosju, da je obležal v mlaki krvi in je kmalu izdihnil. Pokojni Kojs je že tretji brat, ki j® prišel ob življenje na enak način.
d Ne prvi m scadnfi, Glavnega blagajnika beigrajtke električne centrale so z&prli, ker j® poneveril nad milijon občinskega A« To s® je moglo zgoditi ie zato, ker nihče m« izvaja! kontrole nad njim, Nadrejeni so kar »lepo zaupali. Osem let je spravljal denar v svoj žep, ne da bi sploh kdo zasledoval, odkod j« dobival toliko denarja, da je tnege! živeti v največjem razkošju in zraven svojim prijateljem posojati še denar. Pri preiskavi je priznal, da je ponevsril !,400.000 Din.
d Najmodernejši hotel v dršavi hoče postaviti lastnik ljubljanskega hotela »Slon« g. Koritnik, ln aicer na mesta, kjer stoji sedanje poslopje, ki ga bodo začeli podirati menda že meseca maja.
d Nepoboljšljiv tat. Pred ljubljanskim sodiščem je sta! 82 letni oženjeni delavec Lojze Debevc, stanuješ v Dravljah, ki je znan kot drzen vlomilec v stanovanja, odkoder najrajši odnaša različno moško in žensko perilo ter obloko. Državni tožilec ga je obtožil štirih večjih in manjših vlomov. Bogat plen je septembra lani odnesel iz stanovanja Nežo Ar-kove v Ljubljani. Za 3000 Din perila in obleke jo nabral in odnesel domvo. Lojze je nepo- I
Vciruffe && mwr<£iž-
n iker perila
O
TekštnI® j«!
Njegova dela so črna kot noi. Prebiva v vsakem kos« parilo, ki 8» pere I® z merteebm iti SSetko.
RADION
mu je napovedo! boji
Prihodnjič zveste več s kako M«, sikov! mehurčki v Radiom* odpravijo iz perila najtrdovratnejga nesnago!
boljšljlv tat. Bi! je že 7 krat kaznovan zaradi tatvine, -enkrat celo na 3 leta robijo, Zdaj Js bil obsojen na 2 leta robijo. Tatvin® je odloča© tajil, vendar mu sodišče ni verjelo.
<1 Velike množine saharin« se uplenili orožniki pri nekem kmetu na Dobrovijah psi Braslovčah.
d ?iw slovensko šolo v Južni Ameriki pripravljajo, in sicer v argentinskem Bummm Airesu. štlo bodo baje prevzele slovensk« žalska sestre in Maribora.
d Svoje bivie delete fe mat&evaL Ogorčen je bi! Arnavt liijaz Bečirovič Kosovske Mi« troviee, ki je ustrelil svojega najboljšega pri-jatclja Muratn zato, ker je zapustil svoje d®»
klc. S tem dekletom se je svoj čas zastopil Hijaz. Toda prijatelj mu jo je prevzel. To novo poznanstvo pa ni ostalo brez posledic. Cim je Murat to zaznal, je dekle zapustil. Ilijaza pa je to ujezilo šn se je čutil dolžnega, da maščuje čast svojega bivšega dekleta. Počakal je svojega prijatelja in ga ustrelil.
Rekruti! — 10. april!
(Glej drobne novice!)	_
d Ne prvi ne zadnji iz vzhodne ljubljanske okolice. Orožniki iz Spodnje Hrušice so oni ponedeljek zvečer pripeljali v sodne zapore triperesno deteljico, ki je 12. marca ponoči vlomila v zaklenjeno kašfo posestnika Janeza Jagra v Podmolniku, občina Dobru-nje. Vlomilci so mu odnesli mnogo masti in suhega mesa kakor tudi razno posteljnino. Jager je ime! nad 1000 din škode. Sled za vlomilci je vodila v Zgornji Kašelj. Tam so orožniki napravili hišno preiskavo pri Ani Godčevi in našli še skoraj vse nakradeno blago. Aretirani so bili: 38 letna Ana Godčeva,
d Glavna zadružna sveža. Dne 16. marca je bila seja širšega upravnega odbora Glavne zadružne zveze. Sejo je vodil namestnik zadružnega predsednika Glavne zadružne zveze, notranjega ministra dr. Korošca, prvi podpredsednik, minister brez portfelja Djordjevič. Na seji so bili odposlanci vseh Zadružnih zvez v Ljubljani. Na seji je bilo sklenjeno, da se ustanovi jugoslovansko-bol-garski zadružni odbor s sedežem v Belgradu in Sofiji, v katerem bodo zastopane vse Zadružne zveze Jugoslavije in Bolgarije. Na seji so razpravljali in pretresali tudi vprašanje novega zadružnega zakona ter določila finančnega zakona, v kolikor se tičejo zadružništva ter druge notranje zadeve.
d To se pa res požeruhi. Več kot 50 kg težko tele je pojedlo za večerjo šest fantov v Orašju v Bosanski Posavini. Ti fantje so se bili zmenili, da si bodo pripravili obilno večerjo, vendar niso zaklali gosi, temveč kar celega teleta. Zvečer so ga spekli in ga v kratkem pospravili. Fantje nišo jedli zaradi stave, pač pa zaradi velikih potreb svojih želodcev. Za normalnega človeka pomeni to
rekord. Zanje pa je to menda nekaj vsakdanjega.
d Odposlanstvo tobačnega delavstva iz Ljubljane je prišlo te dni v Belgrad posredovat v raznih za tobačno delavstvo perečih vprašanjih. Odposlanstvo sta sprejela tudi oba slovenska ministra in obljubila svojo pomoč Tudi mi želimo tobačnemu delavstvu čimveč uspeha, čeprav se nekateri tam zaposleni rdečkarji ne vedejo napram našim somišlje nikom in sedanji vladi posebno prijazno.
d Kakor v iilrau. Nekdo je napadel na ulici v Zagrebu mizarskega pomočnika Janka Petriča. Ko se je še približal stražnik, jo je napadalec potegnil v beg. Za njim pa so jo ucvrli še drugi ii policaj. Ko je napadalec uvide!, da jc le preveč zasledovalcev, je vzel svoj nož in Mčel z njim mahati okrog sebe. Pritekel je v diru do nekega vrta, preskočil ograjo, skočil spet v neko vežo, odtod pa v drugo ulico. Skakal je iz veže v vežo, nazadnje pa je splezal na neko streho. Toda ni mu šlo tako, kakor je računal. Prijeli so ga vseeno.
d Slošen družinski pretep z žalostnimi posledicami. Krvavo so se stepli vsi družinski člani posestnika Antona Berta v Novem Be-čeju. Berta je bil svoj čas bogat človek, pozneje pa je zašel v dolgove in potem v revščino. Številni otroci so se radi tega z očetom in materjo stalno prepirali. Tako so se spo-rekli tudi v nedeljo. Dva starejša brata sta napadla mater, a mlajša dva sta začela pre-tepavati svojo sestro. Ko so bile ženske odpravljene, so se stepli bratje med sabo kar z noži. Mlajša brata sta ubile enega, drugega pa težko ranila. Sedaj pa sedita že zamreženimi okni.
d Korpu? sntniin les mlšičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne Fraaz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje.	Ogl. mg. 8. br. S0.4M/85.
d Rekruti! — 10. aprila boste vpoklicani v voj. službo! Težka in častna služba! Dobro se pripravi nanjo! Nikar ne pozabi vzeti s seboj o o v i v o j a S k i m o 1 i t v e n i k , ki ga je spisa! in priredil bivši vojni duhovnik Jernej
Slavnemu francoskemu marSalu ia odličnemu k«. toliku Focho nameravajo postaviti v Parizu spomenik, kskr&nssjja vidimo na sliki- Njegovo truplo, ki je dosed&j počivalo na pokopališču, so sedaj položili poleg rakve, kjer počiva veliki Napoleon
Hafner. V prvem delu (str. 1—166) so navedeni! številni odstavki iz »Pravil službe* ter vzornoj vojaško čtivo. V drugem delu so zbrane najpotrebnejše molitve. Cena 52 Din. Izdala ga je Katoliška akcija, dobi se (od 25, marca dalje) i v Misijonski tiskarni (p. Domžale).
d Ljubljanski občinski sret ie imel dne 18. marca redno sejo. Odobrili so računski zaključek za 1934 in za prve tri mesece 1935. Občinski svet je svoj čas sklenil, da bo zamenjal nt-ko svoje zemljišče na Barju v izmeri 15.294 kvadratnih metrov za neko zasebno zemljišče in to podaril trnovski župniji, ki bi postavila tam cerkev. Trnovska župnija pa je prosila, naj bi mestna občina raje podarila svoje prvotno zemljišče, ne pa zamenjanega sveta. Na predlog odbora je nato občinski svet sklenil, da tej prošnji ugodi toda župnija mora postaviti cerkev vsaj v treh letih, sme pa nezazidani svet uporabiti za raiue kulturne namene, ne sme ga pa prodati. -— Glede sveta za kraljevi spomenik so sklenili: Mestna občina da za deset let kavarni »Zvezda« v najem kavarniški vrt v parku proti letni najemnini 120 Din, društvo »Kazina« pa odstopi restavracijski vrt za postavitev spomenika. — Tramvaj bo v bodoče vozil od kolodvora de Most v obeh smereh, kakor pred zgradbo krožne proge. Sprejet je bil predlog da i'5! konkurenčnih ozirov uvede sedaj voznina od Št, Vida do magistrata in obratno za ceno 2 Din. — Sledila so poročila raznih odsekov in samostojni predlogi.
d 6,085.400 litrov mleka je bilo uvoženega v letu 1936 v Ljubljano, Vsak dan torej pripeljejo v Ljubljano okrog 20.000 litrov mleka. Ljubljana plača za mleko na leto okrog
Vsi, ki trpite
na kurjih očesih
pridite, da Vam jih a koreninico in brez bolečin odstranimo Takoj Vam ho odleglo. Zopet lios'" prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne ure ob delavnikih od 7.80 do 18.»; ob nedeljah o« 7.30 do 12 ure. » kopališču hotelu Slon -- Frančiškanska ulica 3.
SiSUPS SSt	SStt
£1	vlade' ko prihaja na vojno ladjo »Pola.	J
)8 milijonov dinarjev. Seveda n« dobe vsega zneska okoliški kmetje, saj se velik del prime »znih posrednikov in prekupcev,
d Na občnem zborn mariborskih graličar-
so odžagali svojega dolgoletnega predsednika, socialista Viktorja Eržana, Člani ne puste izrabljati strokovne organizacije v politične namene. t
d Nemška podmornica na dna našega morja. Za podmornico, ki jo je odkril pri otoku Visu neki ribič in iskalec morskih gob, vlada v krogih bivših mornarjev- veliko zanimanje. Nekateri pravijo, da je to nemška podmornica »T. I. 16«, ki je bila leta 1916 spomladi potopljena po aeki francoski vojni ladji. Potemtakem je z njo vred utonila tudi vsa posadka. Po nekih podatkih je imela podmornica osem torpedov in dve torpedni cevi. Ker so podmornico odkrili v naših vodah, pripada naši vojski Gotovo pa kljub temu še ni, če ja najdena v resnici prava podmornica aH pa samo kaka druga ladja.
Referati 1- 10. aprili
(Glej drobne novice!)
d Ne bo nam zmanjkalo kamene soli
Novi skladi kamene soli, ki so jih odkrili v okolici Tuzle, so tako bogati, da jih bodo lahko črpali na enostavnejši rudarski način. Do sedaj so namreč v sklade vrtali, nakar je zaradi velikega pritoka vode pritekala solna raztopina, ki so jo potem prečiščevali. Na ICO litrov te raztopine je prišlo 32 kilogramov drobne soli Novo odkrita ležišča pa so tako debela, tudi do devetdeset metrov, da bodo to sol enostavno lomili. Pridobivanje sqii je v rokah monopolske uprave,
d Za romanje na Trsa i in izlet na prekrasni otok Rab o binkošlih se odloči vsakdo, ko prečita pojasnila, ki jih pošlje vsakomur zastonj uprava *Po božjem svetu«, Ljubljana, WoIfova ulica 1.
<i Vsem zagrebikrm Slovencem ln Slovenkam želi vesele velikonočne praznike Tomše Joža, prodajalec Slovenca, Domoljuba in Bogoljuba, Zagreb, Tel. 89-98, Tržnica Sv. Rok, Kučerina 30.
d Opozarjamo na reklamno prilogo pooblaščenega prodajalca srečk drž. razr. loterije M, S Serdarušiča v Belgradu, ki je priložena celotni današnji nakladi.
dPosetite manniaktnrno trgovino Kmečki nagazin, Ljubljana, Krekov trg 10, ki Vas postreže najbolje.
d Kmečka žena — mesečnik za gospodinjstvo in vsa dela, ki jih opravljajo žene in Okteta v kmetskih in delavskih hišah, je začel
so se
Italijansko časopisje poroča, da se je v Saracehi dogodila nesreča, ki je zaradi straS-M okoliščin zasejala strah po vsej okolici. V ^aracehi je namreč urtirla 97 letna starka in prišlo na njen pogreb več sto ljudi iz vasi ln okolice. 80 najodličnejših pogrebcev je prišlo v hišo, kjer je pokojnica ležala na mrtvaškem odru. Ker je bil prostor majhen, so bili tako stisnjeni, da je bila glava pri gla-V|- Naenkrat so slišali tisti opazovalci, ki so 'u«aj čakali, strašno pokanje in hreščenje. Ko so šli pogledat, kaj se v hiši dogaja, so na SVoie začudenje opazili, da so se tla v sobi ™ te/o tolikih ljudi udrla in da so vsi, z mrličem vred izginili v globino podzemeljske
Šolo še zieiela v zrak
Strašna nesreča je te dni obiskala mesto Taylor v severnoameriški državi Texas. Sredi pouka je v tem mestu v neki šoli eksplodiral kotel, ki so ga rabili za centralno kurjavo. Večina inženjerjev ter drugih strokovnjakov je mnenja, da je nastala eksplozija zaradi tega, ker je plin, ki je služil za centralno kurjavo, predrl šolske stene, grajene iz slabe opeke, šola se je dobesedno zrušila.
Šolo je obiskovalo okrog 1500 šolarjev, večinoma otrok delavcev in inženjerjev, ki ao bili tam okrog zaposleni. Učenci, ki so zahajali v to šolo, so bili stari povečini od 8 do 15 let. Število žrtev je znatno povečal požar, ki je nastal takoj po eksploziji in ki je otroke oviral pri
begu iz poslopja. Eksplozija je razdejala in razmetala daleč naokrog cele žeiezne konstrukcije, šolsko opremo in zidno opeko. Kose cementa, težke po 50 kg, je vrglo celo 400 m daleč. Največ otrok je bilo ubitih od drobcev kamenja iu opeke. Mnogo se jih je zadušilo v pari, več jih je tudi zgorelo.
Po poslednjih podatkih znaša število smrtnih žrtev nesreče v Tayioru 455. Okrog 100 otrok in učiteljev je bilo hudo ranjenih. Vse mesto je zagrnila globoka žalost. Po vseh cerkvah so se darovale zadušnice. Stotine otroških krat so bile v cerkvah zasute s svetjem in zelenjem. V dotičnem delu mesta ni skoraj družine, ki bi ne bila prizadeta po strašni nesreči.
izhajati. Celoletna naročnina znaša samo 20 dinarjev. Prvo številko pošljemo vsakemu na ogledi Če i aja, jo obdržite, če ne ugaja, jo vrnite. Pišite dopisnico na naslov Uprava lista Kmečka žena v Mariboru, Koroška cesta 5.
d »Spanci so se vrnili. Tudi v Sloveniji najdeš tupatam navdušene oboževalce španskih komunistov tako navdušene, da so nekateri pustili celo delo ter šli na Hmauice brezvestnim agentom, zapustili domače kraje ter se podali na dolgo pot proti zrevolucionirani Španiji. Pa niso prišli daleč, toliko, da so videli široko morje. " >." '.*.' ' .'V ' • '
\-'A -i1, ..".v , ki so bili vsi prepričani, da samo njih še manjka španskemu rdečkarskemu komandantu Caballeru, potem bo pa takoj zmagal. Naše oblasti pa so jih lepo odvrnile od njih namere ter poslale vsakega v njegov domači kraj. Zdaj pa ti »Spanci« trdovratno molčijo in nikomur ne povedo, kakšne so Španske vasi. Opravka bodo imeli s sodnijo, ob delo in službo so, ne verjamemo pa, če so se vrnili v Slovenijo bolj pametni kot pa so bili pred približno tremi tedni, ko so odhajali v »Španijo«.
CVIČEK
pravi dolenjski dobite v
Eentrnsln! vinarni v liubllanl.
d Šolo m gasile« bodo odprli v kratkem za vso državo v Banjaluki. V tej Soli bo stabio po 50 gasilcev. Upravo šole bo vodik vrbaaka banovina, denar pa bo dalo ministrstvo za telesno vzgojo v raznimi podporami in drugimi prispevki.
d Upravna sejffi »Gasilske »veze« je bila te dni v Belgradu. Sprejeti so bili predlogi o
kleti, o kateri sploh nikdo več ni imel pojma. Pri reševalnih delih so našli, da je bila ta klet starodavna grobnica,' kjer je ležalo več sto okostnjakov »n posameznih mrliških glav iz davnih časov. Pogled je bil pretresljiv, ko so se živi kotalili med okostnjaki ter na vse načine vpili na pomoč, medtem ko so jih zasipale kosti davnih mrtvecev. Nesreča bi lahko še postala hujša, kajti sveče od odra so prižgale nekatere obleke ponesrečencev. Le največjim naporom vseh se je posrečilo pogasiti in izvleči pogrebce iz strahotnega podzemlja. Dvanajst so jih mori.',: prepeljati v bolnišnico zaradi teleanih poškodb in tudi zaradi omračenja urna.
zvezinem proračunu v znesku 1,893.000 din. Med drugimi zadevami so bile rešene tudi pritožbe razrešenih funkcionarjev Gasilske zajednice Bulca, Cererja, Majerja, Pristovška ia drugih, in sicer tako, da razrešeni proti razrešitvi nimajo pritožbene pravice. Na koncu seja je bilo ugotovljeno, da so prvič po preureditvi gasilstva složno in stvarno razpravljali zastopniki gasilcev iz vseh krajev države.
IZ BOMACE POLITIKE
d Hrvati zahtevaj« finančno ssunasiojnost. »Hrvatski dnevnik« je v eni svojih številk razpravljal o našem notranjem položaju. Dejal je, da ne morejo Hrvati nič izgubiti, temveč samo pridobiti. Nato zavrača mnenje, kakor da bi bili Hrvati nestvarni in kakor da bi hoteli doseči le neke izjave, ker da jim ni za stvarne potrebe. To mnenje je popolnoma zmotno, piše »Hrvatski dnevnik«, ker tudi Hrvati vedo, da je treba za graditev cest, mostov itd. denarja. Zato zahtevajo in bodo zahtevali finančno samostojnost.
d »Samouprava«, napol uradno glasilo sedanje dr. Stojadinovičeve vlade, prinaša članek o italijanskem zbližanju. Piše o poteka dela za to zbližanje, utemeljuje potrebo za zbližanje ter pravi, da so vsssti o bodočem prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo vzbudil« po vsej Evropi veliko zavisti in veliko napačnega razlaganja. Toda ta zavist, in ljubosumnost ne bo zavrgla obeh sosednih držav, da ne bi uredili svojih razmer in spornih vprašanj prisrčno. Čs je kje aa svetu oaoda namenila dvema državama, da se v zameno dopolaju-oziru, potsm sta to nedvomno Jugoslavija in jeta, bojisi v političnem aii gospodarskem Italija.
d Pri ljudeh, ki jih pogosto sadBeguj« aspeka, vstal česa r faftsija vrenje v ielajca in čr&všh, pospešuje se temsljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Fr«ffl»-J®se-fcv«e« grenke vode, zaužite zjutraj na šeSča. Z uporabo »Fran«-Josefove« grenke vod« ae naglo odstranja belina z jezika, ki s« nakopiči v«led zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek.	Ogi. W!8» 8- br. J0.474/8S.
d Velika ssasluga župana dr. Adlcšiča. Mestna hrani'niča v Ljubljani jo začela s 1. marcem izplačevati na zahtevo že vse hranilne vloge v višini do 10.000 din. Izplačevanj« vlog je mogla hranilnica povečati, ker 88 zopet vr@ča zaupanje v zavod, kar najbolj zgovorno dokazuje povečani dotok novih vlog, dočim stari vlagatelji svojih vlog ne dvigajo.
7*
ReknsiU — 10. aprili ____________(Glej drobne novieel)
d Deset oseb ranjenih, Dne 20. marca jc na cesti v Parižljah pri Braslevčah pri posestniku Plavcu zgodila avtomobilska nesreča, pri kateri je pa le srečno naključje hotelo, da ni prišlo do smrtnih žrtev. Na braslovški sejem je prišlo nekaj sejmarjev iz Celja, katere je pripeljal avtomobil, last ge. Keden, trgovke v Gaberjih. Okrog 4. popoldne so «0
Srečno, čepra v ie bil star 101 leto
d Dobro je povedal. Belgrajski vsauči-liiki profesor dr. Arandjelovič je napisal v belgrajski »Pravdi« članek, v katerem pravi; »Zamislimo si nas Srbe v hrvaškem po-Sožaju. Zamislimo si povsod v naši preteklosti Hrvaško namesto Srbije, Hrvate namesto Srbov. Recimo, da je v Jugoslaviji več Hrvatov ko Srbov, da je kralj Jugoslavije Hrvat, a ne Srb, da je katoličan, a ne pravoslaven, da je prestolnica Zagreb, a ne Bel-grad, da so predsedniki jugoslovanske vlade Hrvati, a ne Srbi, da sedita vlada in skupščina v Zagrebu, a ne v Belgradu, da se država upravlja v zunanji in notranji politiki iz Zagreba, a ne iz Belgrada, kaj mislite, da bi bili mi potem še »integralni Jugosloveni«, kakor smo sedaj?«
Rekrntil — 10. april!
(Glej drobne novice!)
Iz Londona poročajo tole novico, ki je pač vredna, da se zapiše: Globoko objokovan od svoje 81 let stare žene in od svojih otrok, izmed katerih je eden star 69, drugi 60, tretji pa 6 let, je v mestecu Burnham Markei na Angleškem umrl 104 ieia stari Jurij Skeet. Žena in trije otroci zgoraj omenjene starosti so šli za pogrebom, »amo najmlajša hčerka, ki je komaj dopolnila tretje leto starosti, se še ni zavedala izgube, ki jo je zadela. Jurij Skeet je bil najbolj originalen Anglež, kar jih je živelo w njegovega Časa. Rodil se je leta 1833. Ko je bil 29 leta star, se je leta 1862 prvič oženil g svojo prvo ženo. To je bilo pred 75 leti. Poročena sta bila celih 62 let in sta živela ves čas v zelo lepem
zakonu. Rodila sta se jima dva sinova. Tudi žena je doživela visoko starost, saj je umrU Šele leta 1925. Tokrat je bil njen mož, ko j« postal vdovef, star že 92 let Toda 92 letni možak se je hotel Se drugič oženiti. Tokrat pa je vzel zelo mlado nevesto,-ki je bila šele 19 let stara. S to ženo je imel leta 1931 enega sina in leta 1934 Se hčerko. Ko se mu je rodila zadnja hčerka, je bil ie 101 leto star. Drugi zakon ni bil nič manj srečen, kakor -je bil prvi. Sam je večkrat rekel tako in tudi njegova mlada vdova je sedaj po njegovi smrti in poprej večkrat rekla, da se še nikdar ni pokesala, da ga je vzela. »Bila sva srečna skupaj. Nikdar se nisem pokesala, da sem postala njegova Žena.«.
d Dr. Mačkova »Gospodarska sloga« v Zagrebu je določila mezde za kmetske delavce za bodočo delovno dobo. Delovna doba znaša 10 ur. V teh 10 ur se ne vračuna odmor, temveč veljajo mezde za resnično izvršenih 10 ur dela. Mezde se določajo takole: za obdelovanje vinogradov 15—20 Din, za one, kf žveplajo po 20—22.50 Din na dan brez hrane. Kosci po 25 Din s hrano, brez hrane po 85 Din. Drugi kmetski delavci po 15—20 Din, z dobro hrano po 12—15 Din. Otroci izpod
14. leta ne smejo delati težkih del, za lažja dela pa dobe 12 Din na dan.
d Moče živeti v rdečkarskl Španiji V Novi Sad se je te dni vrnil iz Španije alaičičar Fraojo Žnuj. Pred petnajstimi leti je odšel v Španijo z namenom, da bi od tam ušel v Ameriko. Toda premislil se je in ostal kar v Španiji, Kupil ai je majhno posestvece in oženil. Pripoveduje, da je vladala v Španiji zadnja leta velika brezposelnost, ki je imela za posledice neprestane nemire. Državljanska vojna ga je spravila v Madrid, kjer je moral delati pri utrjevalnih delih. Skušal je večkrat pobegniti, a se snu ni posrečilo. Moral je zato v koncentracijsko taborišče. Nazadnje pa mu je le uspelo, da se je izmuznil ter še! peš v Francijo, dalje v Italijo in domov.
fl«TimiiMiiinimm«ini»nm^
dva para konj in teko skušala spraviti voz naprej na državno cesto. Eden je stal pri konjih in pognal, drugi, Miha Tratnik, pa je podpiral voz, da se ne bi prevrnil. Trenutek nato te je voz prevrnil in pokopal pod (sabo Mihael* Tratnika ter mu »tri lobanjo. Pa le zgorel bi bil kmalu ponesrečenec, ker je voz stri svetilko in je nastnl ogenj.
d Hud« nesreča ae vsenčiliikUt stopnicah. Dne 17. marca sta se na belgrajski tehnični fakulteti smrtno ponesrečila akademika Tir-nanič in artilerijski kapetan Evgen Djarmo-nija. Obema je n* stopnicah spodrsnilo ter jima je pri padcu počila lobanja. Kapetana Djarmonijo so takoj prepeljali v vojaško bolnišnico, kjer je kmalu podlegel dobljenim poškodbam, dočfm se Tirrsanič Se vedno bori s smrtjo in ni nobenega upanja, da bi ga ohranili pri življenju. Evgen Džamonija je bil eden najbolj znanih smučarjev. ^
d Pet oseb j« agoreSo. V noči od onega petka na soboto je v vasi Mrači pri Zenici začela goreti hiša kmet« Rajna Menčiča. V hiši je spodaj stanoval najstarejši sin Ramo s svojo ženo Habibo, zgoraj pa oče, mati in triji otroci v starosti 20, 15 in 13 let. Okrog II. ponoči sc je sin Ramo zbudil, ker ga je dušil dim. Hitro je skočil t postelje in videl, da je hiša v plamenih. Zbudil je svojo ženo Habibo in se z njo rešil »kozi okno. Zunaj je začel klicati očeta, ki se je pokazal pri oknu. Ko je oče videl, da gori, je takoj poklical ženo in vse tri otroke. Skušali so se rešiti po stopnicah, pa ni bilo več mogoče, ker je bila že vsa hiša v plamenih. Ko »o se nato skušali rešiti s skokom skozi okno, se je naenkrat zrušila hiša in pokopala pod seboj očeta, mater in vse tri otroke. Sosedni kmetje so prihiteli na pomoč, pa je bilo ie prepozno. Vsled silnega vetra se je vnela tudi staja, iz katere se je kmetom posrečilo rešiti živino. Zjutraj je prišla sodna- komisija, • ki je ugotovila, da je požar nastal na ognjišču, kjer ogenj ni bil popolnoma pogašen, pa ja je ponoči veter razpihal. V pogori«ču so našli zogljenela trupla vseh petih članov nesrečne družine.
d Trenja v »Narodni odbrani*. Zaradi protizakonitega postopanja osrednjega odbora »Narodne odbrane« v Belgradu, je bil te dni izredni občni z,bor krajevnega odbora v Novem Sadu, na katerem so vsi govorniki ostro napadali poslovanje osrednjega odbora, predvsem predsednika in glavnega tajnika. Na občnem zboru j« bila sprejeta zahteva, ki jo bodo poslali vladi s prošnjo, naj ona razčisti razmere, ki vlrdajo v »Narodni odbrani« ter naj postavi na čelo glavnega odbora komisarja.
NESREČE
d Pogorel je kozolec cestarja Franca Poglajena na litijskem polju,
d Vos mu je stri lobanjo. Oni večer »ta peljala preko Gorjancev dva para konj okrog
25 hI vin® za gostilničarja Murna v Kandiji. Na klancu pred Suhorjem na Lokvici je okrog polnoči prišlo do nesreče, ki je zahtevala mlado življenje. Konja, katera je vodil posestnikov sin Tratnik Miha iz Irčc vasi pri Novem mestu, sta zašla iz glavne ceste in zdrčak kakih 25 m globoko v dolino in tam srečno pristala. Ko je drugi kočijaž videl, kaj se je zgodilo, je hitro skočil prvemu na pomoč. Vpregla ata
Z Stalijo se homo sporazumeli?
»Echo de Park«, glasilo francoskega generalnega štaba, objavlja v svojem listu uvodnik o pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo: »Slišali smo, da bo v kratkem podpisan neke vrste »gosposki sporazum« aied Jugoslavijo in Italijo. Besedilo italijansko-jugo-slovanskega »gosposkega sporazuma« bo, tako pravijo, zelo nedolžno. Tc<Sa Jugoslavija, kjer je Italija pred sankcijami pokupila 25% vsega s k voza, bo s to pogodbo le dobila izgubljena tržišča nazaj. Zdi se, da bo Jugoslavija v pogledu trgovinskih odnošajev od Italije dobila iste ugodnosti, kot jih sedaj že imata Avstrija in Madžarska, ki sta, kot je znano, podpisnici ritn«kih zapisnikov iz leta 1934 in 1038, ki so tudi političnega značaja.«
»To, kar se sedaj dogaja, dokazuje, da ae Italija ni marala sporazumeti z Jugoslavijo tako dolga, dokler je slednja bila včienjena v okviru francoske politike. Sedanja vlada v Belgradu je započela politiko bolj samostojnega in neodvisnega zunanjepolitičnega udej-stvovanja. In takoj je bila Italija pripravljena dati, kar je prej vztrajno odklanjala..« Nekateri listi spravljajo v zvezo a to pogodbo tudi nedavno potovanje francoskega poštnega ministra Janiilierija v Jugoslavijo, ki naj bi Jugoslavijo skušal ohraniti v okviru francoske politike, —■ Nam se zdi, da si je sedanja dr. Stojadinovičeva vlada v zunanji politiki osvojila načelo: »Z vsemi prijatelji, a nikomur hlapci.«
vračali sejmarji, deset po številu, nazaj proti Celju. V Parižljah aa križpoti je šofer Pajtler j0že nameraval voziti po cesti, ki pelje skozi vas Topovje. Ženska, ki je sedela poleg njega, pa je rekla, naj zavije na cesto, ki vodi skozi Polzelo Šofer je avtobus hitro zaokrenil. Ker je bila cesta tam nekoliko nagnjena, avto ni mogel takoj zaviti na sredo ceste in je zaje! z veliko silo v brzojavni drog. Avtomobil, ki je bil visoko naložen, je izgubi! ravnotežje in se nagni! ter prevrnil na njivo. Rozalka K., trgovska pomočnica iz Celja, ki je sedeia poleg šoferja, je hujše poškodovana, ostali potniki so pa k sreči odnesli le lahko poškodbe aa prsih, rokah in nogah. Sprednji del avtomobila je zelo poškodovan, brzojavni drog se je pa tako nagnil, da so se potrgale žice. Na kraj nesreče je bil takoj poklican banovinski zdravnik dr. Voušek iz Polzele, ki je ranjencem nudil prvo pomoč.
Med. univ. tir. JOtC Mtiftlf
zdravnik
ot?ori I, aprila t. I. privatno zd.avuiško prakso v Vidmu pri Krikem $t«v. 90.
d Lonec * vročo vodo *o prevrnili, V vasi MihovliBnskem jarku pri Kiapini se je prevrnil veStk lonec vroče vode « štedilnika in je voda poparil« tri otroke, ki so se igrali v bližini. Dva sta v strašnih bolečinah kmalu umrla, tTeticiJ® pa so prepeljali v bolnišnico. Otroci so v razigranosti, ko so bili v kuhinji, sanr prevrnili lonec.
4 Zajel k» je HKeiisi vihar. Posestniku Anionu Mavtnerju pri Sv. Dulju na Ostrem vrtm pri Mariboru j* unirlu njegova lena in iho5. »e je pcWi k sorodnikom, da jih obvesti o žalostnem dogodku. Na poti pa ga je zajci snežni vihar. Zašel je v globok gozd, omaga! in zmrzni!.
d Ostra pločevina |e zasula dva detev««. V mariborskih železniških delavnicah sta bila zaposlena pri popravilu vagona ključav-ničarja Ivan Topoičnfk ln Josip Salamon. Na tleh vagona, v katerem sta delala, se je nahajal velik kup pločevine. Nenadoma pa so «e podnice vagona vdrle in ostra pločevina je zasula oba delavca. Topolčnik je dobil težko notranje poškodbe ter so ga morali peljati takoj v bolnišnico, doSim je ostal Salamon v domači oskrbi.
Rekrtitii — iO. aprili
(Glej drobil« novicelj
d Tovorni avto iz šmaren pri Kamniku je P" mostu, ki vodi čez kamniško železniško Progo pri Ježici, zadel ob leseno ograjo, jo P°drl in padel na železniški nasip. Pri tem ie bil Rotar Jožef ubit, njegov bral Franc Imdo ranjen, gofer pa je odri««! le lahke poškodbe.
d Padel je 4 metre globoko. V Lokavcu P« Sv. Ani v Slov. goricah se je smrtno ponesrečil 56 letni posestnik Jože! Triller. Po-tajnik se j© v .skednju povspel na pod, da bi Pripravil živinsko krmo. Naenkrat so se mu spodmaknile deske ter je padel 4 m globoko
skedenj, deake pa »a njega. Pri padcu je "daril z glavo ob pod in se tako poškodoval, da je kljub zdravniški pomoči v par dneh umrl.
d Drog ga je zadal. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali Karla Zajdela, elektroieh-jjjta iz Trbovelj. Bil je popoldne zaposlen j>ri
V vsako hST»DomoUulja<<! I
električnem daljnovodu. Postavljali so droge. Rden izraed drogov se je pri delu nagnil in ga niso mogli več zadržati, tako da je padel po licii. Prš tem je butni! ob Žajdels, ki ga je močno poškodoval po glavi.
d Ha«* železniška nesreča se je dogodila pretekli teden blizn Banje Stijcne v Bosni. Potniški vlak. ki je peljal iz Belgrada, je v tuneio trčil v motorno derezino, v kateri so se vozili orožniški poročnik Bane Basta, • žel, uradnik Herbert Goiaz in šofer Resad Kule-iiovič. Udarec je bi! strašen, da je vrglo prva dva kar na lokomotivo. Vsi trije so bili mrtvi. Vsi trije so se z derezino peljali po progi in nadzirali stanje materiala svojega okrožja. Orožniški poročnik pa js pregledoval orožje železniških čuvajev.
d Ko st« razstseljevala skale. Avtobus iz Žužemberka je pripeljal v ljubljansko bolnišnico dva grozno raznsrcvaijuna ponesrečenca. Bila sta to Franc Mscarol in njegova mlajša sestra, 31 -letna Angela, oba iz Bogdanje vasi pri Žužemberku. Oba sta razstreljevala skale. — Fraiic Macarol je napeljal vžigalno vrv do skal, toda do eksplozije ni hotelo priti, zato je stopil bližje, da bi pogledal, zakaj vžigalna vrv ne gori. V tistem trenutku je strašno eksplodiralo. Franc in Angela sta obležala pod kopo kamenja, vsa krvava ia razbita, Franc, ki je bi! bližje eksploziji, je bil takoj nezavesten, Angela pa je omedlela tudi zaradi silnih bolečin. Drugi delavci so izvlekli oba ponesrečenca izpod kamenja in ju naložili na avtobus, ki ju je prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Poškodbe obeh so strašne Oba sta dobila pretres možgan, oba bosta najbrže izgubila trajno vid in sta tudi gluha. V bolnišnici je bi5 Franc do večera še vedno nezavesten, Angela pa je pokazala siccr nekaj znakov zavesti, zaradi slepote in gluhote pa ne more izpovedati nič podrobnega o nesreči.
d Pri zaprtja, motnjah v prcbsTl vzemit« zjutraj ®s prazen 2eJodec feotarec naravn« »Fraaz-Jo-el greacice«.
NOVi mOBOVS
d Grob tarfi na« ai bo končal. Na Trojanah je umrl župan Franc Kralj. — V Domžalah j« preminul znani industrijalec Ivan Kuralt. — V Toplicah na Dolenjskem je odšel po večno plačilo vrli mož, bivša župarc Adolf Pečjak. — Na Bučki je zapustil solzno dolino zaveden katoliški mož 84 letni posestnik in gostilničar Anton Komljanec. — V Novem mestu so spremili k večnemu počitku Josipino Jakac roj. Colarič, mater znanega akademskega slikarja, — V Viž-
marjih je umrla Pavla Hafner roj. Mušič. — V Orehovci pri Št. Janžu na Dolenjskem je zapustil solzno dolino Lairiovšek Jernej. — V Celju so pokopali soprogo brzojavnega mojstra Nežo Planten. — V Dol. Logatcu so djali v grob Kato Štrban roj. Maček. — V Št. Janžu na Dolenjskem je zapustil solzno dolino posestnik in trgovec Tvan Prijatelj. — V Podbrezjah na Gorenjskem je umrla 73 letna Marija Kozjek. — V Lučah je zaspala v Gospodu poštarica Marica Pustoslemšek. — V Celju je umrl mestni računski svetnik v p. Fraujo Kalam, — V Polj-čanah je zapel mrtvaški zvon Ignaciju Zorku iz Lušečke vasi. — V Ljubljani so umrli: Angela Rozman iz Sp. Dtipelj, krovski mojster Franc Fujan, Angela Brecelj, Angela Bajer, višji revi-dent drž. železnic v p. Ivan Stroj, Marija Kavčič roj. Kozjek, Frančiška Marenčič roj. Gram, železniški nadsprevodriik v p. Ivan Malenšek, 81-letna Marija Vi ran t roj. Steklasa, diiak Vladimir Bole in zvaničnik drž. železnice Alojzij Malinič. Daj jim, Gospod, večni mir!
f Župnik Franc Raičet
Dne 30. marea 1937 je umrl v ljubljanskem Leonišču g. Franc Rajčevič, bivši župnik in sedaj beutticijat v Vogljah pri Krauju. Pred nekaj dnevi so mu odrezali levo nogo, sedaj pa je zaspal v Gospodu za oslabljen jem srca. Pokopali so ga v St. Jurju prS Kratlju. — Povsod, (kjer j® g. župnik RajževiS služboval, je bil »eio priljubljen, goreč dušni pastir, izredno dobrodelen, v vsakem ozirii zlata, odkrita duša.
Pisec teh vrstic imam g. župnika Rajceviča v najlepšem spominu iz tistih časov, k® je kaplanota! v Vipavi. Bil sem v 2. gimnazijskem razredu in prišel o božiču v Vipavo na počitnice. Pred zopetnim odhodom v ljubljansko si)id, sem ee šel poslovit tudi od gospoda takratnega vipavskega gospod« kaplana. Zet« me je bil veset, !e to mu je bilo neznansko žal, da je iiiiel tisto popoldne popolnoma prazen žep.,. Naslednje jutro okrog osme sem čakal pred hišo na poštni voz, ki je takrat vsak dart redno poiovsri iz Gorice mirno Vipave do Postojne, kjer je bila železniška postajs. Poštni vos je pridndral. in s« ustavil pred našo hišo. Kar prisopiha pola znoja na obrazu gospod Rajčevič. Izredno ve .3, da me je Se doma ujel, mi izroči 1 goldinar. Denar jo !dobil — sedaj iallbog že pokojni gospod — s*v mašo, ki jo je daroval tisto nepo®aib»o jutro !na bližnjem Gradišču. Blagemu g. župniku Fraa-cu Rajfcevičn naj bo Gospod obilen plačnik 1 S.
u iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinaiii—niiiiiiNii1"*" *.......mi mnni—T"
rt 2v«ia selekeijskih organi^Mij sa sivorjavo dolonjako govedo v Ljubljani vabi na redno skupščino, ki bo v nedeljo, dne i. aprila ob 10 pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg. Orionil red običajen. — NaiSsIsrtvo.
n Najdenega j« bilo v K«aa»ik« pri »Kamaar »k«i» domu« aa cv«tno soboto aekaj deniurja. Dobi ga izgubitedj pri iupn«n uradu v fimartimi r Tu-
Franjo Neubauer:
Velikonočno jtilro
Zvonovi prav zgodaj so vstali, da Tebi, Gospod, zapojo, ki vzdramil »e v temi »i groba in z lastno se dvignil močjo,
ln pevci hi pevke hitijo, vstajenja Ti himno zapet. Neso Te, Zveličar, v sprevodu, a Ti blagoslavljaš naš svet.
Na žitih in travicah rosnih demanti neSteti blcste: Pomlad na prirodo ie bujno veselja izlila solze.
Na oknih žarijo Ti luči, saj Ti si svetlobe vladar, vstajenje je Tvo)e razlilo čez zemljo najjasnejši žar.
Ti Kralj ti moči in svobode, priboril si zmago vseh zmag, pred Tabo jc zbežal v temine človeitva največji sovrag.
Vsi gremo pogumni za Tabo, izginil je strah iz srca, saj vemo, da Ti zmagovalec ostaneS da konca svetal
Gustav Strniša:
Vesela Velika noč
Kristanova Klara je bila veselo, pošteno dekle. Oče je bil vaški krojač in dal jc je v bližnje mesto, kjer se je izobrazila ter postala trgovska pomočnica, a kasneje blagajničarka.
Klara je bila v službi zelo vestna in marljiva ter si je marsikak dinarček prihranila, samo da je včasih s skromnim dtrilom razveselila svoja starša.
Pa se je mladenki nasmehnila, sreča. Gospodarjev sin Filip se je jel zanimati za njo in sklenil jo je zasnubiti. Se je moral za nekaj mesecev k večjemu podjetju v inozemstvo, kakor je zahteval njegov strogi oče, a potem bi mu izročil podjetje.
Oba mlada človeka sta delala račun brez krčmarja, Filipov oče bi se pač tako hitro ne vnel za sinaho brez premoženja. Mladenič jc svojo izvoljenko sam prosil, naj ostane zadeva tajna, dokler se on ne vrne iz tujine, in pristala je na njegov predlog.
Bistremu očesu starega trgovca pa ni ušlo in kar slutil je, da njegov sin preveč simpa-tizira s Klaro, ki je bila sicer dobra trgovska moč, a to je bilo tudi vse. Da bi jo pa kdaj mogel smatrati za svojo sinaho, kaj takega starcu ni sploh moglo v glavo.
Velika delikatesna trgovina Filipovega očeta, gospoda Filipa Mraka starejšega je stala na prometnem kraju mesta in večkrat je moral k njemu čistilec oken, mlad gizdav človek, ki je imel več pomočnikov in je s svojim podjetjem dobro uspeval. In prav ta človek, ki so ga vsi nazivali z gospodom Cikom, je bil za mlado Klaro usoden, Nekega dne ji je kar na lepem pričel govoriti o svoji ljubezni in ji ponujati zakon.
Dekle ga je zavrnilo in užaljen je odšel. Prav tiste dni je bil gospodar zelo nataknjen, razburjen je hodil po lokalu in se ujezil za ■vsako malenkost. Klaro je često molče opazoval, a rekel ji ni ničesar.
Spet je poteklo nekaj tednov. Trgovec Mrak je nenadoma jkoraj pobesnel, Divjal ie
JO'
po trgovini, stiskal pesti in rentačil, da so ga vsi začudeno gledali in se spogledovali.
Uslužbenci so premišljevali, kaj je gospodarju, n nihče ni mogel prave ugeniti.
Počasi se je šel spet pomiril in uslužbenci so kmalu pozabili njegovo slabo voljo in spet mirno vršili svoje delo.
Nekega dne, ko je ravno odšel čistilec oken s svojim uslužbencem, je pa gospodar kar pri-rohnel v trgovino,
—	Da se kaj takega godi pri meni? Da imam take ijudi v službi in da toliko časa vse to molče gledam in trpim? Ne, zdaj mi je dovolj! Zdaj napravim vsemu temu konec!
Nekaj časa je dirjal po lokalu, a potem je odšel v svojo pisarno in poklical k sebi Klaro.
Mladenka je bila radovedna, kaj ji bo gospodar povedal. Že nekaj časa je čakala, da ji bi poviša! plačo. Toda zdaj si ni mogla tega misliti, saj je bil preveč razburjen.
Nič hudega sluteč je vstopila,
—	Zaprite vrata! se je zadri gospodar in jo sovražno pogledal.
Vprašaje ga je pogledala in zaprla. Šef je skočil kvišku:
—	Vi, ki sem vas smatral za najboljšo, za najbolj zanesljivo in najbolj pošteno, vi, vi ste čisto navadna tatica!
—	Gospod šef!
—	Tiho! Zagovarjati se vam sploh ni treba. ker se tudi ne morete. Dolgo sem molčal, ker sem upal, da je to le hipna zabloda, ali morda moja lastna pomota! Ne, vi kradete, in sicer kar na debelo!
—	Ali gospod!
—	Nič sli! Fovejti mi, kdo razun mene in vas ima ključe od trgovine. Med uro, ko je lokal zaprt in imate večkrat opravka v trgovini, ko pregledujete blagajno in računate, med uro ste mi kradli meso in delikatese. kako ste jili odnašali, ne vem, a kradli ste, to je gotovo, saj tu morem upoštevati le sebe in vas, a sam si ne bom hodil jemat blaga!
Klara je sklonila glavo. Njena visoka, vitka postava je vztrepetala, temne velike oči so se napolnile s solzami, ko je pridušeno odvrnila!
—	In vendar sem nedolžna. O tatvini ne vem ničesar!
—	Vidite, ia vaša trma, ta laž se mora še bolj obsojati kot vaša tatvina. Motite se, č« menite, da boste s tem pri meni kaj dosegli Cez tri tedne ie prvega, prav za veliko noč. Do tedaj glejte, da zginete!
Pokazal ji je hrbet.
-— Da, preje bi šla, a ostala bom dotlej, morda se mi le posreči dokazati mojo nedolžnost, je odgovorila Klara in potrta zaprla za seboj vrata.
—	Mama, Kiara ni tatica, veruj mi! je hitel mladi Filip, ki se je vrnil 14 dni pred Veliko nočjo domov.
—	Saj je vendar dokazano, je uporekala gospa Mrakova sedeča v visokem naslanjaču vsa bela in svetla v siju mlade zore, ki jc si-pala skozi okno svoje mlade sije in jo ob-žarjala.
■— Jaz jo Ijubiiu in zasnubil jo bom!
—	Ne uniči svoje in naše sreče! Sam veš, da taka ženska nima prostora v naši pošteni hiši!
Sin ni oporekal. Vedel je, da je vsak zagovor zaman in odhitel je po stopnicah v trgovino pozdravit uslužbence. Ko jc podal roko Klari, je zardela, Začutila je v desnici listek, ki ji ga je stisnil in hvaležno ga je pogledala. Da, on je pač že vse izvedel, toda verjel ni, ji je švignilo v glavo.
Mladenič je kmalu odšel, a sama je prečkala listek;
—	Vem, da nisi kriva! Zvečer Te pospremim domov, da vse premisliva. Pozdravljena! Tvoj Filip.
—	Kar vedro vode mi zlij na glav«, da »e misli razbistre. kajti nobene pametne »e ne spomnim, je smehljaje dejal mladenič svoji iz-voljenki
—	Vedro? je vprašaje ponovila Klara in se potrkala s prsti po čelu. Morda si mi ravno s to besedo pomagal, da mi je prišla prava misel, je odvrnila dekle in jela staršema in Filipu nekaj zaupljivo pripovedovati in razlagati.
—	To pa ni napačna domneva, jo je pohvalil mladenič, ko je kmalu nato odhaja! domov,
—	Veliki petek! Iz stolpov so zabrnele ragle in oznanjale opoldansko uro. Trgovine so se počasi praznile in zapirale.
Komaj je Klara zaklenila vrata vpričo šefa in hotela oditi, je ie prišel čistilec oken s (Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj)
Vstajenja dan
Zgrni miado se zelenje, skalni grob je zdaj odprt! On je vstal in šei v življenje, v mrak beži pogubna smrt.
Zaduhtite Mu cvetlice, v.stal iz groba je častit; zarja Mu obseva lice, rane krije sončni svit.
Pojle Mu krilatci drobni pesem gajev in polja, ker Se vedno svet iiudobni vpije: uKrlžaj, križaj Gak
Vsa priroda :<e prebuja, mno/»'j src pa le še spi... 0 zapojte: »AlelujaU in vstanite tudi vi.
Sveti Sonce z visočine na velikonočno plani — Smrti senca naj izgine, cije naj vslajenja dan.
Umbarskl.
n A z N o
Krojači v itevHkafe,
Nek predarlski krojaški pomočnik se je dalje časa Ifudil, da je izračunal Ste-»1.0 šivov, ki so potrebni m moško obleko. Za moško obleko 6rednje velikosti je treba skupno 74.308 Šivov, in sicer 35.679 Šivov z ročno in 38.719 šivov s strojno živanko. Za suknjič je največ dela, ke«-e .feba zanj 22.014 ubod-Wv z ročno in 20.279 s strojno šivanko. Hlače zalivajo »samo« 7786 roč »'« in 10.048 strojnih šivov, Ob teh številkah šele ™»no, koliko podrobno Oe.o vršijo krojači.
V belgijskem Gongu v liriki pridobivajo naj-™ijo rudo za radium, najdražjo kovino na svo-™> ki jo rabijo v zdravstvene avrhe. Iz enega '•(tona te rude se prido-™ samo l Kr radiuma, . 'J® Pa vreden lepo vso-10 '0.000 dolarjev
R»sburje„. Zdravnik: •v«rovati ie morate ved-„ 1 da se ne razburite.« «°n,k: »Ali Se kaj dru-gospod zdravnik 7» si« »Vn bPo1«<* o® piti
S t"™0 vodo1' Bol-t'e » mi '® ncm°go . m'sel na to me rajouria,«
L, Ganghofer:
17
Romt n iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznič
S hripavim krikom se je vrgel ribič na kolena in iztegnil obe roki čez enodebelnik ven v temo; njegovi prsti so še ujeli rob tonečega čolniča. Tedaj je za vreščala Reka: »Pomagaj mi, ujela sem jok
»Rotica! Rotica!« Zigenotove roke so se potopile v kipeč val, začutil je zamah z roko in hlastnil po njej. Ihteč glas, potem je stal v čolnu, dvignil z drhtečimi rokami sestro k sebi in jo položil nato Reki v naročje. Nobene besede ni spregovoril, le stok se mu je izvil iz težko dihajočih prsi.
Čoln je z obodom treščil ob skalno steno. Zigenot je omahnil — toda njegove roke so že ujele veslo; odbil se je od stene, in v silnih zamahih je gnal gugajoči se čoln skozi vihar in valove. Ce je blisk ognjeno razžaril vodo, je videl v enodebelnik« pred seboj sedeti Vacernanovo hčer z bledim, okameneiim obrazom, okoli katerega so se od vetra razpuščeni lasje zvijali kakor rdeči zublji; in pred njo je na dnu enodebelnika ležaia Edeirola, oklepajoč se Reke okoli ledij, pritiskajoč obraz v njeno naročje, pridušeno ihteč v pljunkajoči vodi, ki so jo na-metali valovi v čoln.
V ločju, ki je obdajalo Tresov otok, je enodebelnik zastal; toda sunek z veslom ga je zopet oprostil — in zdaj so rdeče razsvetljena vrata ribičeve hiše kanala v temi pot proti produ. Ko je dekla na obrežju čula fleska-aje čolna, je prodirno krikniia in stekla proti hiši,
Škripajoč je zavoail enodebelnik na. pesek in val g& je zagrnil. Zigenot je skočil na breg; skrbeče se je sklonil čez Edelroto, jo objel z obema rokama in dvignil sestro, ki se ji je % obleke scejaia voda, k sebi na prsi. Vacema-nova hči je vstala in skočila iz čolna. Prižela si ia roko na prsi in zastrmela tja čez hrumeče jezero. Jarko ae ja posvetil blisk.
»Reka!« je zaskrbelo Zigenota. »Ali te kaj boli? AH se ti je kaj zgodilo?«
»Meni? Ne!« je trdd odgovorila, »Toda svoja kragulja sem izgubila. Zanju mi je žal bolj, kakor bi mi bilo zame.« Okrenila se je, in se med bobnečim gromom namerila proti viharno šumečem« drevju.
»Reka!« je zavpil za njo ribič. »Ali nočeš počakat^ dokler ne pridem z baklo?«
»Našla bom pot sama!«
Zigenot je tesneje prižel drhtečo sestro k sebi, in jo urno odnesel v hišo. »Mati!« je zaihtela Edelrota, ko jo je brat spustil na tla; zgrudila se je pred materjo na kolena in se ji privila na prsi, globoko sopeč, kakor bi se čutila šele sedaj varno in rešeno. Mahišlda je objela svojega otroka, pritisnila lice na Rotičino glavico in jokala od vročega veselja.
Zigenot je strmel nemo na obe; bil je prstenobled in njegove oči so gorele. Tedaj ga je prijela mati za rsko, jo stisnila in se mu nasmehnila; on je pa odmaknil roko in odkimal. »Otroka sera ti domov samo prinesel, rešila ga je Vacemanka!« Pograbil jo dolgo borovo baklo, ki !e slonela tam v kotu, jo prižgal na ognjšču in zapustil izbo. Zureč se je prispel do brvi če« Aho. Držati je moral plamenico daleč od sebe. da bi mu vrtinci viharji) no zanašali buhtečga ognja v obraz. Ko je stopil v temni je pri svitu plamenice ugledal stopati med drevjem Vače j ev o hčer — šla je po stezi, ki je vodila do skalnih'
10» "
jvojim pomočnikom. Mladenka inu je le nerada odprla, ker ji je bil mladi vsiljivec zopern, ssi ji še n« cesti nI da! mitu, če jo je srečal in neke nedelje se ii je šiloma hotel pridružiti, ko je šla na sprehod, .
—	Le odprite gospodu I je ukazal Sef in odšel.
Odklenila je vrata ia odhitela. Pa ni šla daleč. Že ji je prišel nasproti gospodarjev Filip. Pokimala mu je in takoj je vedel kako in kaj.
Le četrt are se je mladenka zamudila in $„ je bila spet v trgovini.
—	Nekaj sem pozabile, je omenila Ciku j» hitela k svoji blagajni,
Cik jo je le mimogrede ošvrkni! nejevoljno t očmi in se potem lotil manjše šipe, dočirn je večjo čisti! njegov pomočnik.
Ko sta delala je ona hitela mimo in bežno ie trenutno dvignila cunjo pri velikem vedru, ki ie stalo nekoliko na stran in sta ga čistilca pač potrebovala. Hitro je cunjo spet spustila in hitela v ozadie, kjer je pozvonila.
Že je prihitel šef s sinom, a od druge strani pa stražnik, kajti vsi so bili Že pripravljeni in (amo čakali na njen zn&k.
Zdaj je stari šef debelo zijal. Čistilca sta imela še dve vedri, a v obeh to že bile naložene razne delikatese, d očim je v veliki keblici na dnu široko ždela velika Sunka.
—	Nisem in nisem mogel kaj takega verjeti, tudi spomnil se nisem na ia dva ptiča, se je opravičeval šef in skoraj v zadregi pogleda! Klaro.
Ko pa je zvečer sedel pri večerji, je predlagal, naj bi vse, k«r »ta riakradia čistilca, ki bosta Veliko noč pat praznovala v zaporu, poikii za praznike Klari in njenim staršem.
Mladi Fiiip je molža!. Za Veliko soboto j« P» k očetu in mu odkrito dejal;
—	Poštenjak *» in dobro veš, da krivice, Id se je storiia gospodični Klari, tista naša da-
rila ne bodo zabrisala. Dovoli mi, da mladenko snubim „pri njenih starših I
— Ti pa znaš izrabiti priliko, je požugal »£e sims, a na velikonočno nedeljo je sam snubil Klaro za svojega Filipa,
Tisti prazniki so bili ssa obe družini pn<& najsrečnejši, posebno pa za Klaro, ki je zdaj ie hvalila Boga, de ji Je posla! to nesrečo, ki ji je pni največ pripomogla do ženina.
Strmn 12
po BO
VINI
Iz raznih krajev
Vransko. Pror.čun zdrufa«« občin« Vransko ta "leto 1937-38 predvideva skupno 179.795 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Izmed runah postavk je določeno m vzdrževanj« in popravilo občinskih cest ter mostov 16*10 Dm « ob5mski ubožni sklad 25000 Din itd Kako dobro gos podan novi občinski odbor, se vidi ia «egm d« 1« kljub visokim izdatkom, ld so za veliko ndmieno obtao potrebni, zniisl občinske dokMe na 80%, dočim so znašat« tedaj za bivšo triko obgno 88% m bivši občini Jaronios in Prekop« p* 8S?o. In vendar je pri tem ostmi Se ves pribitek u preišni«g» proračuna, ki zruiia okrog «>.000 Din, nedotaknjen in se bo lahko poraba za odplačilo dolg* za vodovod. I* toga se vidi, kako prazen je M strah tržanov pred udružilvijo vseh bivših občin v eno, češ, da se bodo potem zaradi »družitve morale zvišati občinsko doklade. Zgodilo sc je ravno obratno. Ravno tako pa zdaj lahko okoličani vidijo, da je bi! svaj čas navadni »volilni šlager«, čei, tržanom boste morili pomagati plačevati dolg za vodovou, če se boste združili s trgom. Kljub tesnil dolgu so se doklade še lahko znižale. Kakor kaže, bo vodovod skoraj v dveh letih plačan, ako oe K prišlo kal izrednega vmes Ta kratek pregled zadostuje, d® lahko visk spozna, da znajo tudi »hribovci« — kakor »e nekateri Iržaai gasmehljivo izražajo o novem občinskem odbora — zelo bro gospodariti na občini. To bo moral vsak pameten človežt priznati, kdor seveda n« gle4» sm občinsko gOipoSaistvo skozi ima strankarska očala ki mu n« dopuščajo, da bi tudi nasprotniku, če dobro gospodari, priznal uspeh«. Zato n» volile« lahko zadovoljni, da so pri preteklih volitvah zaupali vodstvo občine Pečovnikovi listi.
Kuka pri Krškem. V nedeljski večer, ko se je prvič oglaSal misijonski zvon, je taSlo v zaton življenjsko sonce 66 letnemu Alojzu Obrč iz Za-bultovja. Bil je več let privezan na bolniško posteljo. Ohranimo pokojnika, ki je bil v življenju vedno pripravljen priti na pomoč bližnjemu, v blagem spominu! — V Brezju pa je uinrla Anto-
nija Skuti. Veftni mirt — Misijoca srno so lair lepo udeleževali. Naj bi gorečnost, ki je v teh dneh vzoUmtela, tudi trajua ostala ter rodila bogat« sadove. Gg. misijonarjem s* njihov trud ta žrtve naša prisrčna nalivala! — Blagoslovljene Velikonočne praznike želimo potom »Doi^^juba« vsem prijateljem. Onim pa, ki jih »»odo praznovali ločeni od domačega krova, kličemo Se prav posebej: Vesela Aleluja!
8«*«. V nedeljo, 14, 1 m. je po daljši botaaai titati v 83. le-iu starosti PsUr Svet-Ib, po domače Dime, as Rovih. Bil je samski, ogled«« m napreden j!oajx»d»r, od vseh spoštovan in globoko veren. D<*Stier je mogel, je šel vsak dan v cerkev, četudi bolehen ia z veliko težavo. Naročnik »Domoljuba« m »Bogoljabs« je bil od i»četka in jih jc skrbno prebiral, do-Jtlar mu niso njegov« oči opeiale. Od ustanovitve, tke« 40 let je £9 čla® mačelslva^ domače hranilnice m za&nine elektrarne. Posebno ljubezen in skrb je imp! do domače farna cerkve, veliko j® žrtvoval i» lepoto hiše božje, pred tremi leti jo j« da! aa svoje stroške preslikati. Njegovo delo je veJi&o	feandsro m umetniško n» steklo
slikano okno v prezbiteriju. Kadar je bila le kaka potreba pt« cerkvi, je bil ou prvi, ki je pomagal. Pa tudi do revežev je bil zelo usmiljen. Skoro ni biio ne«, d« bi edeo ali včasih te več revežev ne prenočevalo pod njegovo streho. V nebesih so zapisana vsa njefonra dobra dela in Bog snu jih j« gotovo bogato poplačal, vsaj se je dobro pripravil n« kjiitev h t«ge sveta. Vsi ga bomo ohranili v dobrem in trajnem spominu.
St. J«až na Dolenjskem. V ponedeljek, dne 15. marca je v Orehovci umrl Lantovšek Jernej, ki je dalje časa bolehal, vendar jm potrpežljivo prenašal bolezen. Bil je dalj časa odbornik hra-
nilnice, nad 30 let vnet cerkveni pevec in odloč« mož krščanskega mišljenja ter naročnik sama katoliškega časopisja. Sirom domovine je imel prijatelje, k« so ga poinaU koi gostoljubnega, veselega ter značajnega človeka. Vsem, ki to ge po-znali, priporočamo, naj se j>» spominjajo v molitvi.
St. Jernej. V sredo, dno 10. marca je umrla na Mokrem polju Pen«* Marija v starosti 80 let. Iiila je vzorna kiščauska mati, ki je vzgojila žest otrok. Pokojni sin Janez, ki ja padel v svetovni vojni, je bil več let pred vojno načelnik >0rlac. »Domoljuba« so imeli ves čas naročenega. Pokojna mati je rezala kruh mnogim revežem, ki se je hvaležno spominjajo. Bila je delavna in je pridobila s pridnostjo lepo premoženje. Daai je imela nad eno uro v cerkev, ni nikdar izostala od slnžbe božje. — Pogreb je pokazal, kako 50 jo ljudje spoštovali. — V Lurdu bo sv. maša na velikonočni ponedeljek ob 10, na kar opozarjamo okolica — »e nobeno leto ni bilo pri nas toliko mrličev, kakor letos. Umirajo predvsem stari, nekaj jih je pobrala zadnji čas jetika v najlepši dobi žiVljenja. Treba ho več paž.nje z« zdravje.
B«nawje pri Cerknici. Minuli teden je bil zaključen zimski kmetijski tečaj, ki ga je priredila banska uprava. Bilo jc vsega skupaj 14 predavanj, ki jih je občinstvo prav pridno posečalo in z zanimanjem |KV-,i-tialo. — Mislili in želeti smo. da Iki ob zaključku tečaja fxxK»ljeno odlikovanje vzornemu kmetovalcu Francetu Debevcu, posestniku v Begunjah št. 11. Vlada v Belgradu ga je že pred meseci odlikovala za njegovo vzgledno in uspešno delo skoro v vseh panogah kmetijstva. Toda od-likovanec bo prejel priznanje (»ozjieje in ob drugi priliki. Mu bomo pa takra! čestitali. — Kmetijski tečaj nam je pokazal, kako daleč smo 5e za drugimi, kako ne bo treba še učiti in delati, da |iri-demo /. lastnini prizadevanjem in brez. tuje jio-moči do boljšega gospodarskega (»oložaja in da ie to iiidi mogoče. Doslej smo se zanašali -le na gozdove. zanemarjali pa druge kmetijske stroke, zla ti živinorejo. A gozdovi so večinoma izčrpani in ludi od zviiraiiiii cen nam ne bo dosti poniagano, ker ne bomo imeli kaj prodati. Zato uvidevnejSi gos|'»-darji že mislijo zr. zboljšanje travnikov in na ustanovite* živinorejske zadruge. In prav imajo. Ki' ko lepe uspfthe do=>cga »Sadjarsko in vrtnarsko društvo* pod agilnim vodstvom svojega predsednika Ivana Peiriča iz Selščka. Se nekaj let, pa bomo imelt sadja že za izvoz. Tako so bo od|>rl našemu gos|«jdarsko izmozgsneniu ksneta nov <le-
stolb. Dohitel jo je. »Seka,« je dejal, »čez steno gor, to ni pot za takšno noč!«
»Grem, koder je mene volja.<
»Drugikrat, a danes ne!« S temi besedami je prijel njeno roko.
Tedaj je dvignila obraz in okoli ust ji je »drgetalo; poskusila si je oprostiti roko; toda Zigenot je držal trdno. Potegnil jo je za seboj med drevjem, proti široki jezdni poti. Ko sta nekaj časa hodila, in je Zigenot čutil, da se Seka ne upira več, je izpustil njeno roko. Z visoko dvignjeno plamenieo je stopal ob njeni strani Spregovorila nista nobene besede. Kadeči se smolnati plamen se je zvijal in buhtel in njegova jarka, menjava luč je trepetala po poti in slepivo skakala po temnem drevju.
Vedno huje je bučal vihar, vedno niže so se podili oblaki, toda dežja Se vedno ni hotelo biti, ki bi bil stri »ilo nevihte. Rekina obleka je plahutala in vihrajoči lasje ao ji opletali okoli vratu in lic. Večkrat se je pri hoji opotekla, če je sunil in se zagnal vanjo vihar. Potem je dvignil ribič roko, kako? bi jo hotel podpreti; a Reka ja privila obleko k sebi in se prebijala sama naprej.
Na vrhu pota so se v žaru bliska že pojavili zidovi iVacemanove hiše.
Zdaj je Zigenot čni, da je zarožljal in padel dvižni uriofli. Skozi vrata so prišli možje e plasnenicami: Kekinl bratje g hlapci-, vsem na čelu je hitel po poti Heiiiak.
»Prihajam It mu je zaklical« Seka nasproti.
Krifc i« smeh je dobila za odgovor; eni eo se kar wnili skozi vrata, a Hennk je zaklical: »Kje se pa mudiš tako dolgo? Oče kolne že ves čas. Kje si bila?«
»Na jezeru!«
»Zdaj v viharju?« Tedaj je Henink v sestrinem no-«a<Su ,)temenice sp<y/.nai ribiča. »Česa iSče pa ta pri tefci?< Seka Je molčala. »Ali te je nazadnje celo rešil is vode?« 9'
»Dal< je dejala Reka in odšla mimo brata.
Zigenot se je bil že obrnil proti domu; vendar je še čul Heninkov tuneb. in njegove porogljive besede: »Sram te bodi, sestra! Kri si od Vacemanske krvi in puščaš, da ti pomaga takSenle...«
Zigenotova pest je krčevito stisnila plamenico. Vedno hitreje je hodil. Veje, ki jih je ob polu lomil vihar, so mu padale pred noge. Ko je dospel do ahenske brvi, je plamenica dogorela; vrgel je gasnoči ogorek v vrtince potoka in šel v temi čez brv. Kmalu je bil pri domačem plotu in je zapahnil vrata s prečnikom.
Izbo je našel prazno. Mati in sestra sta pač že spali. Samo kupček žerjavice je še tlel ua ognjišču, in na kamniti mizi je gorela leščerba s sulcljajočim se plamenčkom. Poleg svetilke so mu postavili večerjo. Zigenot je ni videl; spustil se je na kraj ognjišča, globoko dihal in strmel v rdeči žar oglja.
Zunaj je besnel vihar, in skozi špranje zaprtih vrat,
sfcoKi raze naoknic se je svetil beli ogenj bliskov.
* * »
Kakor vojska temnih postav so se valile megle iz jezera in so podile čez obširno dolino proti Untersberku.
V trak« je tulil vihar, v višini gozda je hrumelo drevje, toda v gk>boko pogreznjeno, z gostim grmovjem ograjeno drago, v kateri sta brata po Švajkerjevem nasvetu postavila šotora za nočevanje, se je zaganjal veter samo s strto močjo, in paredko se je zgodilo, da je zavrSa'1 iz zraka močnejSi sunek in stresel oba Šotora. V enem sla si delila brata Svajker in Vampo ozki prostor. Z vilic šotorcmh drogov je visela majavo lučea in metalo svojo motno sretfobo Ses poj>iad z mahovnatim ležiščem obe!« bratov, bolgo zlekajea, % roko kot blazino pod glavo, je ležal Svajker v zdravem spanju; »budil ga ni ne grom in ne buJ viharja. Samo včasi m je nekoliko zmezil, rahlo
Pred sodiMen. čujte, ali je bila tatvina izvršena tako. kakor sem io opisal jaz? — Tako ne, jjospod sodnik, priznani pa, da je vai način mnogo boljši od mojega
Dogodek. — Operetna pevka Hortens® Schnei-der, ki je nmrla v starosti 82 let leta 1920 v Ps-rizu, je bila svoječnsno en* najlepSih ž«nsk dru; gejSa cesarstva. Egiptski V.ediv Isma«! paša je prišel nekoč v Pariz nalašč za to, da se z njo seznani. Prehlad ga je pa prisilil, da je mora! v zdravilišče Vichy. Od tu je poslal Schneiderjevi brzojavko, naj ga obišče. Njegov tajnik pa je pismo pomotoma naslovil na g. Schnei-deria, šefa slovite francoske tvornice za orožje Sehneider-Creusot. Seveda je mož takoj stekel v Vichy meneč, da g» kedhr Ulice za sklenitev kakšne mastne kupčije. In lahko si mislimo njegovo presenečenja, ko S3 j» vladar sprejel v razkošnem orientalskem oblačilu v dvorani, ki to g« spremenili v pravi cvet-iičjiJo.k. Trajalo j» a«ka» Časa, Aa sta mota ugotovila nesporazum.. ■
Ce itteš ženina. Neka Irancoska pisateljica sve-
.,„) vir. Slično, toda le »e v večji mori bi ee Ut 5»i0 doseči pri živinoreji. Pogoji bo dani. Zato " deia! „ z velikim veseljem smo pred nekaj ledni dcsasali novimi, 3® aotranjfc ministrstvo Eno vendar odločite, da ec naša občina razdeli h, tla se sopet upoatavl bivša občina St. Vid. Lo fltavci oetanejo Se pri mu. Kakor ko ee posamezne »asi i večino glasov odločile, tako se Je zgodilo. Koliko truda, koliko proSenj, potov, stroškov je bile treba, dte se j« vsaj deloma popravilo to, har „ je i. 1933 s tako lahkoto izkvarilo proti volji ln proti koristim ljudstva. O tem bi nam vedel največ povedali Jakob K ranic, ki je vodil vso to akcijo j* ločitev in končno tudi zmagal. Hvaležni smo mu.
Cerklje pri Kzaafn. V nedeljo njuhaj nam ja uvon oznanil, da j« »pot odieJ od tu mož izrednega inaiaja in kreposti, Jernejev oči. Nikdo al prl-iakoval, da a* bo to zgodilo tako nenadoma. Rattjki Jernej je hi! trdna gorenjska korenina, mož izredne iSilavosžs h> pridnosti. Se do zadnjega smo g« videli delati na polju is na vrtu, 4> bi mu bil S« mlad delavec težko kos. Vsako pomladi je imel opravka po sadovnjakih, nele po domačem, tudi po sosednjih in mari&ak lepo vzgoje« sadovnjak v vasi s« jraa zahvaliti njegovi oskrbi. A to pomlad ga je »redi dela poklical k sebi Bog v neheski vrt, v svoj raj Pokojni j® bil zgleda« krščanski mož kre-oienitega značaja. Delo in molitev je bil njegov živ Ijenjski program. Vsako jutro si ga ob zgodnji uri lahko videl, ko ie počasi korakal v cerkev in iz cerkve na deio. Brez deta ga nisi videl, razen ob nedeljah in praznikih, tedaj pa vedno le ob dobrem iti™. KaioliSki tisk je v®ano našel pot v njegovo bijo. Bil je vsa leta član Mohorjeve dražbe in prav tako naročnik »Drajoljuba«, odkar izhaja. Istotako je zahajal v njegovo Mio nedeljski »Slovenec«. Ko k j« v Cerkljah ttsUuorilo Katoliško usobraie-valno druStvo, je bil med prvimi člani društva ln t« tudi ostal. Bil je vedno odlo&m pristaš katoliške stranke in ko"je zadela njegovega man u«>4a ieaiurskih dogodkov, je % ponosom prenašal udarec m bodri! njegove draH&o. Zanimivo je, da ga pri predzadnjih občinskih volitvah niso pustili na volile. So pač poznali njegovo zavednost in odločnost. Dasi noJtei m tih, je bil v družbi zelo dortipen, pri temer ga je odlikoval njegOTr pristen in naraven humor. V liri j« bil visoko spoštovan ln Ssks, Vzgojil je M sinov in h£era po tvojem zgleda m značaju. Kakor j« rajni živel, tako je tudi umri. še zadnjo noč je kleče premolil rožni venec vpričo družin« in ji sooiil naprej. Ugasnil j« med molitvijo, kakor loč, ki dofiori... O njegovi pri-
ljubljenosti in spoštovanju, ki ga js užival, je pričal lepi pogreb. Najbolj ganljivo je bile vidoti dolgo vrsto mladih vnukov in vnukinj, ki so nosili majhne venčke, spleten* it cvcufkov in trobento. Te cvetlice j«, rattjki izredno ljubil: zato pa j« bil ta&š na odru dobesedno posut y njimi CMieJ je od na« raož-koreaku, handao lepega značaja, ki g« bomo težko pogrešali. Naj jsživa večni mir pri Njem, ki um j« vdaao *luž>l vse življenj«!
Dobrova pri Ljubljani. pred kratkim sta obhajala Franc in Marija Suhadolc zlato poroko. Ker bo t« vrste jubileji redki, pri nas aiaprimer že okrog pol stoletja ni bilo nobene zlate poroke, je seveda ta slovesnost vzbudila splošno pozornost. Dasi sta sr.latoporožanca hotela jubilej obhajati tiho, v krogu svojih domačih, vendar je ssaš pre-ljubljeni g. župnik uredil tako, da je bila vsa lara deležna te slovesnosti v cerkvi. V nedeljo
pri sv. maši ob 10 je opravil g. župnik zlntopo-ročni obred in pri tej priliki Fmel lep nagovor, kjer je stavil jubilanta za vzor vsem kot zvesta zakonca in zgledna kristjana. — sDonioljubt Je že okoli 40 let gost te hiše. Slavljencema želimo, naj ju še nadalje spremlja božji blagoslov in kličemo: Bog vaju živi še araogo leti
Bm£ka na Dolenjskem. Pri nas silno razsaja gripa. Smrt pobira zlasti otroke, matere in stare ljudi. V zadnjem tednu smo imeli kar pet mrličev. Odšli so v večnost: 79 letni pesestnik Matija Matko, mnogoletni odbornik Hranilnice iu posojilnico, 84-letei Anton Komljanec, oče našega župana, 47 letna
fekratlS — 10. april!
(Glej drobne novice!)
mati Neža Vena iz Zaboršta, ki je zapustila 5 na«
rcdastllh otrok, ter vdovi: 64 letna Neža Kračo vse lz Močvirja, in 78 letna »Prahova mati« iz Bučke. »Županovega ošsta«, čigar »in g. Janko Komljance je župnijski vikar v Prečni, Je pokopal g. dekan Anžič ob navzočnosti mnogoštevilnih, zlasti moških pogrebcev. Kotlet; januarja sta umrli tudi: vzorna krščanska 36 letna mati Alojzija Hočevar, soproga železničarskega upokojenca, ter dobra 92 letna Apo!oni.fa Pavka, dohvotmea farne cerkve. - Naj vsem sveti večna luči — Na pustno nedeljo so naši lantje igrali igro »Boljša je kratka sprava, nego dolga pravda«, dekleta pa so uprizorila tro-dejanko: »Nevesta iz Amerike«. Obe predstavi sta se zelo posrečili in ieli obilo odobravanj©, Za belo nedeljo se pripravlja Materinska proslava z igro »Po trnju do cvetja«. —• Krajevna, organizacija JR35 je imela 28. februarja svoj letni občni zbor, na katerem j«9 poročal o političnem položaju načelnih okrajne Županske zveze g. inž. Likar iz Kostanjevice. Na ahodu Je bilo navzočih tudi vež nasprotnikov, ki so pritrjevali izvajanju g. govornika ...
Lipovec. Mi sa bolj malo oglašamo, dragi zJUb moljnb«, a enkrat pa le prepusti malo prostora za nas. Radi bi namreč povedali, da emo tudi mi deležni javnih del, česar doslej še nismo imeli. Gradi ee sredi vasi velika cisterna, kar bo za nas velike dobrota. Ob mali suši že smo morali po vodo v Dolenjo vas, ki sicer ni dosti prida, a boljše jo nekaj kot nič. Nova naprava pa bo ustrezala celi vasi z vodo in bo pomoč v slučaju ognja! Vse to nam je oskrbel gosp. Škulj, bivši narodni poslanec, ki jo izposloval v Belgradu 70.000 Oin za nas! — Vsa vas mu obrani trajno hvaležnosti Z delom smo pričeli!
Dolenja vas. Letos smo se že vnaprej bali pomladnih povodnji, ki vsako leto zapravljajo silno škodo. Zares so pridrte vode, a mesto žalosti in strahu pred škod©, smo letos občutili veselo iz-nenadenje. Naprave namreč za omiljenje takih poplav so se tako dobro izkazale, da smo bili presenečeni. Požiralniki so prestregel mnogo vode, drugje pa je ostala voda za novimi nasipi. Voda e® ni razlila kot navadno po polju, v Rakitniri je atala za 40 cm nižje kot doslej. Kdor je videl siliva opustošenje, ki so ga take vode napravljale na dolenjskem, prigoriškem in rokinškem polju, more preceniti korist takih naprav. Seveda ni še va« izvršeno) Treba bo še poglobiti strugo in napraviti
tuje nevestam, naj »le-deče presojajo svoje ženine: Ponudi ženinu cigareto in glej, kako bo z pjo ravnal. Ce jo zrahlja in šele po malem odmoru Prižge, je natančen in prevdaren človek. Ce vlakne cigareto globoko v usta, je nezaupljiv in vdan dvomom. Ce rabi zanjo posebno cevko, je nežen, pa tudi ošaben. Ce niu med kajenjem "gasiie, je netočen plač-m"- , Ce med kajenjem zaspi (1), jc miroljubni 'i dolgočasen. Ce nima «sm cigarete in kadi, je •!' wcž ali potratnež. Ce wma sam cigaret in tudi »e kadi, je — pravi iemn,
Sovjetski humor. Kmet i™ v cerkev. Sreča ga komunist in ga vpraža, ? koga misli moliti. — g« sovjetsko vlado. — ™>|Snje čase pa si kaj-
Jasso
molil za carja?
ve«, kaj
z« carj«.
In ti
*e je s onim, lei
S m°ul zanj, zgodilo? !«», prav zato pa ho-
dim
v cerkev,..
Dobri pritaJalJL ,Od-ie Martin zgubil vse Jr°le premoženje, je zgu-™ Polovico prijateljev.« )'" ""ga polovica?« »Ti ob ::e.k,ed°- ** P"8*1
zasmrčal in potem zopet tiho spal. Brat Vamp© pa ni mogel zatisniti očesa. Sedel je na mahaš« postelji, kolena sključena k sebi, roke sklenjene okoli nog; včasi je v prvem dremcu pač nekoliko kinknil z glavo, toda če je počil in zabobnel grom, je zopet Široko odprl oči in zagodrnjal predse: »Tako vreme! Ne, tako vreme!« Vedno čeSče je škilil proti spečemu bratu. Ko je Svajker zdaj začel v sanjah celo govoriti in se polglasno smejati, ga je Vampo sunil v rebra.
»Holal te grem I Ali k zornicam?« je bebljal budeči ae Svajker, sedel pokoncu in si mel oči; tedaj je spoznal, kje je. »Zakaj si me zbudil?«
»Ker mi je dolgčas.«
»Pa spi!«
»Kako neki naj spim pri takem treeku in ropotu'/«
»Bog brž videl!« In Svajker se je zopet zleknil.
Toda Vampo ga je pocukal za rokav. »Ti I Kaj se ti je pa prej sanjalo? Moralo je biti nekaj prav zabavnega!«
Svajker je namrSčil obrvi. »Da, res, kaj se mi je sanjalo!« Dvignil je glavo in si jo podprl z roko. »Zdelo se mi je v sanjah, kakor bi bil storil velik greh. Kaj je bilo, tega več ne vom... a biti jo moralo nekaj prav grdega, zakaj od samega strahu sem se zgrudil in bil pri priči mrtev.«
»Beži!«
»Da, prav res... in tedaj je zagrmelo, kakor bi treščilo, in prsi so se rai razpočile, kakor bi bile štruca v peči, in iz tiste luknje je sfrlela moja duša v viSave. Kakor bel golobček je bila videti, a imela je ogabno črno liso na sebi... veš, od greha pač... in vedno više je plavala sredi skoai oblake, in zdajci sem bil v nebesih.«
»Beži! In kako je bilo tam?«
»Lepo pač. Kako pa naj bo drugače v nebesih!«
»Seveda, seveda!« Brat Vampo se je še bolj zgruznil
vase. Zdaj je imel, česar si je bil želel — prijetno kramljanje! »A dalje! Kaj dalje?«
»Lopo je bilo, da! Ljubi Bog pa, vež, me je pogled tki, povem ti, da je moja uboga duSa trepetala do zadnjega vlakenca. In kakor bi grmelo, je govoril: ,Ti, zemeljski črv', je dejal, ,ne boš zveličan in nobene drobtinice mojega nebeškega kruha ne boš užil, dokler se ne spokoriS za svoj grdi grehi' Brat, takrat me je popadla groza in strah. Povzdignil sem roke in sem zaklical: ,Ah, Gospod Bog, kaj naj storim za pokoro?' In tedaj je rekel...« Svajker je zmajal z glavo in se smejal. »Le kako moreS kaj takega sanjati 1«
»Govori vendar, kaj je rekel?«
»Rekel je: ,V pokoro za svoj greh moraš packo čisto umiti'I«
Tedaj se je tudi Vampo glasno zasmejal; zakaj vedel Je že, koga je menil brat b tem krepkim vzdevkom.
»In tedaj se mi približa sveti Peter in me sune, da sem na splav zletel iz nebeškega kraljestva... in potem sem se prebudit«
»Zaradi sunka, brat, to se ujemal Tega si v resnici čutil!« se je hibotal Vampo.
»Kaj praviš I Česa človek ne sanjal T«xla sanje morajo vendar nekaj pomeniti?« Brat je tuhtal. »Cisto umiti?... Ljubi Bojg pač ni mislli na zunaj ... On gleda le na znotraj. Seveda, seveda, v packini glavici mora biti grozno od samega praznoverja in poganstva!« Z vzdihom je pritisnil glavo v mah.
»Kaj momljaš venomer? Govori vendar glasno!« s® je hudil Vampo, toda zamolkel grom je zadušil njegove besede.
Zašumotalo je zunaj po platnu. Svajker je dvignil glavo in poslušal. »Kaj je?« je zavpil.
^	(Dalje prihj
nove nasipe, a začetek je >iob*r. Zato .e 6k> odposlanstvo občinskega odbora k gosp. banu dr. .-.s-tlačenu. d» se mu zahvali za podporo, ki jo je na-klonil naši občini. ZasloiMtvo občinskega odbora l. Mgi, ban« v mak hvaležnosti izročilo afelep olvriiiskega odbora, kateri j« gosp. banu podelil častno občanatvo s častno diplomo, ki je krasno delo graiika gosp. Gladnika v Ljubljani. Oosp. ban je oboje sprejel in obljubil, da se »odo regulacijska deta na našem polju nadaljevala. Pa tudi znak hvaležnosti za pomoč pri elektrifikaciji naših vasi in krepke akcije v zadevi agrarne reform« smo poklonili gosp. banu dokaze svoje hvaležnosti. Vsi občani so zadovoljni z ukrepom občinskega odbora, da suio dobili vrhovnega žeta državna uprave dravske banovine za našega občana I
Iz naših društev
Dobrova pri Lrnbiiiuii. V nedeljo 14. marca smo imeli lep zaključek desettedenskega gospodinjskega tečaja, ki ga ie pod vodstvom Krščanske ženske zveze priredilo naše prosvetno društvo. V Domu ie bila velika gospodinjska razstava. Dvorana ie bila okusno okrašena in vsi smo se čudili, kaj vse so naša dekleta v kratkem času naredile in koliko so se naučile. Posebno pozornost s? vzbujala lepa ročna dela, ki so javzemaia kar polovice dvorane, dalje lepi gospodinjski izdelki m tako naprej, vse je pričalo o resnem in smotre-cem delu. Le škoda, da je ves dan deževalo kakor za stavo in zato obisk ni bil tako velik, kakor bi lahko bil. Tečaj je z vso spretnostjo in veliko požrtvovalnostjo vodila gdč Polonca Bergant iz Komende. za kar naj ji Ho tudi na tem mestu izrečena iskrena zahvala, pa ludi vsem. ki so pri lepo tispeleir tečaju »omagali Ta tečaj ie bil pri nas to pot prvič, pa upamo, da ne zadnjič, marveč da bomo nadaljevali tak C j prihodnjo zimo.
Rekruti! — 10. april!
(Glej drobne novice!)
Sv. Halttii« S'ov kat. isobr društvo je preteklo nedeljo uprizorilo misterij »Slehernik«, s katerim je bilo občinstvo *ako zadovoljno, kakor se z nobeno igro, Na spiošco željo bomo »Slehernika« ponovil na Veliko nedeljo ob 3 popoldne v cerkveni dvorani pri Sv. Heleni. Ponovno vabim« vse. da pridete v nedeljo polnoštevilno, ker vam ne bo i al. Pridite Vstopnina znižana.
Softro, Prosvetno društvo uprizori 28. marca ob 3 popoldne in ob 8 zvečer igro »Prva legija«.
RekrntS1- — i«, »pršil
(Glej drobne aovicel)
dramo iz jezuitskega življenja v 11 slikah. Ker I«
veliko tasiimani« zlasti za popoldansko predstavo,
a rezervirajte vstopnice v predprodap. Vabljena!
Blat.«« Bnrtovica. O božiču smo meh velik« priprave božično igro »Kralj i neba«. To je bilo igrano v veliko zadovoljivo v<ieh gledalcev Sedaj bomo igrali te tretje leto pavjonsko igro »V času obukanja«. Pripominjamo, da bomo letos igrali samo dvakrat, in sicer: na veiiko nedeljo od pol S in aa belo nedeljo ob pol 3. Zato si preskrbi!« takoj vstopraice v predprodaji pri g. Petriču v Blatni Brezovici, da ne bo prevelikega navala in da morda oekaten sploh ne bi dobili prostora..
(iorife. V nedeljo. 14. marca je gostoval v našem društvu cerkveni pevski zbor iz Ovšiš. Pokazal nam jc pevsko prireditev s prav pestrim sporedom. Zapeli so nam več prav lepih narodnih pesmi. Prireditev je uspela proti pričakovanju v spiošno zadovoljnost. Na koncu vsake je občinstvo živahno ploskalo Nekatere peami je zbor moral ponoviti Za vse to moramo izreči javno zahvalo pevskemu zboru in pevovodji. Želimo, da bi tudi domači pevci nastopili na taki prireditvi.
Turjak. »Ljubavi cvet je zamorjen*, tako se glasi naslov igre, ki jo uprizori na velikonočno nedeljo ob 3 pop. v prostorih narodne šole v Turjaku prosvetno društvo Turjak. Gledalce bo gotovo zanimala posebno še zato, ker je zgodba iz naših krajev. Pridite v velikem številu, ne ho vam žal. Vstopnina običajna. Pridite tudi okoličani m napolnite dvorano do zadnjega kotička.
fiorjn pri »ledu. Katoliško bralno društvo uprizori na velikonočno nedeljo ol) pol 4 pop, v Oorjanskeni domu lepo igro »Podrti križ«, h kateri vabimo tudi okoličane. — Fantovski odsek priredi na belo nedeljo svojo prvo akademijo z bogatim sporedom. — V teku zime smo ukrenili vse jiotrebno za ustanovitev Elizabetne konference za župnijo Gorje. Pripravljalni odbor vodi vse priprave za ustanovni občni zbor. V korist te ustanove se je tudi uprizorila v Oorjanskeni domu igra > Poulični otrok* in je že dana možnost, da bodo potrebni za Veliko noč dobili nekaj darov.
Mekinje. Na belo nedeljo, ko je pri nas »žegna-nje«, uprizori naše Prosvetno društvo veseloigro >Stric v toplicah'. Skrb »stricac bo. da bo vsak udeleženec našel dovoli poštene zabave. Začetek ob "1 pop. šolska mladina pa nastopi 25. aprila s proslavo .Materinskega dne. Na sjMiredu so poleg primerne igre tudi deklamacije, govor in petje.
RADIO
Vsak dan: 12 PloSfe, 12.46 Vreme, poročil«, 18 Cas, spored, obvestila, 13.15 Plošča, 14 Vrem«, borza. 19 in 22 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila
četrtek, 25. mares: 9 Cas, poročila, sjmred. 9.15 Plošče. 9.45 Verski govor. 10 Orgelski koncert. 10.45 Plošče. 11.80 Otroška ura. 12. I ta dijak i ork«. ster. 18 Pomlad v vrtu. 16.20 Koncert Akademskega pevskega kvinteta. 17 O pasijouski proee. siji v Skofji Loki. 17.20 Popoldanuki koncert. I9.H0 Nac. ura 19.50 PloSče. 29 Trpljenje Gospodovo. 21 Plcšče. 21.15 Cerkvene pesmi. 22.15 Čitra.škt koncert. — PHek, 26. marca- Opoldanski spored odpade. 19.30 Nac. ura. 1950 Plošče. 20 Žalostinke. 20.20 Radijski orkester. 21.15 Koncert religiozne glasbe. — Sobota, 27. marca: 10.30 Prenos vstajenja iz trnovske cerkve. 19.10 Plošče. 19.30 Radijski orkester. 21 Beproduciran koncert na orglah. 21.15 Velikonočne pesmi. 2215 Pihalni kvartet. — Nedeljo, 28. marca: 9 Kvartet pozavn. 9.30 1'loiCe, 9.45 Verski govor. 10 Prenos cerkvene glavic. 11.15 Plošče. 11.30 Otroški nastop. 12 Klavirski in orkestralni koncert. 13.15 Orkestralni koncert, 16.00 Plošč?. 17 Operni šramel kvartet. 18 Janez ■ialen: Dom, zvočna igra. 13.30 Nac. ura. 1 !).."»0 Slovenska ura. 20.30 Koncert vojaške godbe, 22 Našim izseljencem: Zvonjenje in pritrkavanje iz naših cerkva 22.10 Trnovski cerkveni zbor. 22.30 Govor ministra tir. Mih« Krtka. 22.40 Slovensko narodne. 23 Recitacija. 23.10 Radijski orkester. — Ponedeljek, 29. marca: 9 Plošče. 9.15 Prenos cerkvene glasbe. 9.45 Verski govor. 10 Koncert godbe »Sloga«. 1130 Otroška ura. 12 Reportaža iz l la-nice. 16 Operetni venčki. 17 Kmetijska ura. 1730 Koncert operetne glasbe. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivost j. 20 Vesele domačo. 22,15 Podoknire. --Torek, 30. marca 18 Radijski orkester. 18.40 Liberalna struja v islamu in odpor proti njej. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zabavni zvočni tednik. 20 Pevski koncert g. Marjana Rusa 22.15 Instrumentalni dueti. — Sreda, 31. marca: 18 Mladinska ura. 18.40 Dolenjska Sava. 19.30 Nac. uta. 20 Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča
k »Vigred«, ženski lisi priaaše razprave in razgovore o vseh vpraienjih, za kater« »e mora dandanes zanimati sleherna slovenska katoliška žena in dekle. Vigred izhaja mesečno na 40 straneh in stane za celo leto »smo 25 Din, Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Masarjkova cesta 12.
« Hauf! - |. O.:
Pravljice
Jaz sam sicer živim samotno in brez veselja, vendar je moja dolžnost in tudi moja služba to zahteva, da povabim sem ter tja mnogo gostov. Ob takih prilikah boste namesto mene vse oskrbeli; lahko povabite svoje prijatelje, kogar le hočete, razume se, da na kaj boljšega kot na melone. Mladega trgovca tu seveda ne smem odtegniti njegovi trgovini, ki mu donaša denar in čast; toda vsak večer vam stoje na razpolago, moj mladi prijatelj, plesalci, pevci m inuzikanti, kolikor boste hoteli. Naj vam zaigrajo in zaplešejo, kolikor vam srce poželi. In vi,f je dejal siikarju, > boste videli tuje dežele in si boste bistrili oko z izkušnjo. Moj blagajnik vam bo dal za prvo potovanje, ki ga lahko jutri nastopite, tisoč zlatov; poleg tega dobite dva konja in enega sužnja. Potujte, kamor vas »rce žene, in če boste kaj lepega videli, naslikajte tisto zame.«
Mladeniči so stali presenečeni, nemi od veselja in hvaležnosti. Hoteli so poljubiti tla pred nogami dobro ljivega moža, ki pa tega ni dovolil. >Ce se morate komu zahvaliti, se zahvalite temu modremu možu tukaj, ki mi je o vas pripovedoval. Tudi meni je s tem napravil veselje, da sem spoznal žliri živahne rniadentce vase vrsle.t
DerviS Muslafa pa je odklonil zahvalo miadeni-fev. >Vidite,< je dejal, >kako se ne sme nikoli prehitro soditi; ali sem vam preveč povedal o tem plemenitem mcžu?t
»Posluša j rno zdaj povesi še enega izmed sužnjev,
ki so danes prosti,;: uiu seže v besedo Ali Banu in mladeniči gredo na svoje prostore.
Oni mladi suženj, ki so ga bili vsi kar najpazlji-veje motrili zbog njegove rasti, lepote in pogumnega pogleda, je zdaj vstal, se priklonil pred šejkom in začel z blagodonečim glasom tako-le govoriti:
Kako se je godilo Almanzorju.
Gospod, možje, ki so pred menoj govorili, so pripovedovali raznovrstne čudne zgodbe, ki so jih hili slišali v tujih deželah; sram me je, da moram priznati, da ne vem ne ene pripovedke, ki bi zaslužila vašo pozornost. Toda če vas ne dolgočasim, vam hočem pripovedovati čudovite doživljaje nekega mojega prijatelja.
Na tisti alžirski roparski ladji, s katere nie je osvobodila vaša dobrotna roka, je hil mlad mož moje starosti, ki se mi ni zdel rojen za suženjsko obleko, ki jo je nosil. Ostali nesrečniki na ladji so bili ali surovi ljudje, s katerimi ne bi rad skupaj živel, ali pa ljudje, kojth jezika nisem razumel; zalo pa sem se rad pridružil mlademu možu, kadar sva imela kako prosto urico. Imenoval se je Almanzor in je bil po svoji izreki Egipčan. Razgovarjala sva se prav prijetno med seboj in sva se nekega dne domislila, da bi si pripovedovala nn.iine doživljaje; pri tem se jo pokazalo, da so bili doživljaji mojega prijatelja vsekakor mnogo bolj zanimivi kakor moji.
Aiinanzorjev oče je bi! imeniten mož v nekem egij>čanskem mest«, figar imena mi ni povedal Dnevi otroške dobe so mu tekli v brezskrbni veselosti obdajal ga je ves zemeljski blišč in udobnost Pri'tem I>a vendar ni bil mehkužno vzgojen in zgodaj se je
RAZNO
Zveia proti preklinjanj«, Pred 13 leti jc b.la taka zveza v Italiji ustanovljena. Da je bila potrebna, vsak ve. Kajti Italijani so znani kot pre-kllnjevavci najgrše vrste." V časi Mussoliiiiju je treba priznati, da sklenil ta madež zbrisati s svojega naroda. Prizadevanja te zveze, ki že detj časa obstoji, je tuji s svojimi odredbami podprl. Kot ve poročati vatikanski list »Ceaervalo-re Romano«, je ta zveza dosegla lene uspehe, se večje kot je prvotno nameravala. Odvadila !« narod ne samo tistega grdega prcklinjevaiija Boga, Marije in svetnikov, ampak tudi umazanega govorjenja in r'17' nih prOstaških izrazov, ki so" mu bili prej vsakdanja zabela medsebojnega občevanja. Vzpodbujeno po teh lepili vspe-hih je romunsko poslaništvo pri sv. stolici oz. njegov duhovni svelova-vec zaprosil za jiravita te zveze, da jo tudi v Romuniji vpelje hi še marsikje bi bila potrebna, ne nafnazadnje pri Slovencih, zlasti -v povojni dobi. Kar so Italijani za-
RAZGLED PO SVETU
V
Bratomorno klanje v Španiji
če smemo verjeti poročiloai Španskih komunistov, se jim je pretekli teden na bojišču severno od Madrida in Gvadalahare sreča nasmejala. Zakaj poročajo, da so osvojili že skoraj vse ozemlje, ki je bilo padio v roke nacijonali-jtov pri zadnji veliki Frankovi ofenzivi.
Nacijonalisti sami priznavajo umik svojih čel iz Brihuege in Trihueke, sklicujoč se na stra-iegiene razloge in na deževno vreme, ki onemogoča boje v velikem obsegu. Nacijonalisti poročajo dalje, da so natijonalistični oddelki po strašni borbi odbili napade boljševiških čet.
Žrtve so na obeh straneh zelo velike. Komunisti so izgubili na tem bojišču najmanj 3000 borcev. Nacionalistični aeroplani so vrgli mnogo ni galnih bomb v gozdove med Toriho in Trihu-eto, ki so zagoreli in razsvetljujejo vso okolico daleč na okrog. Časopisje tudi poroča, da so stale pri zadnji polomiji severno od Gvadalahare nasproti komunistom v glavnem čete italijanskih prostovoljcev.
s Mussolini kftie italijansko meč. Uo-»pod Mussolini se je prod kratkem prvič podal izven Italije v afriško kolonijo Libijo. Tamošnji guverner maršal Baibo je pozval Libijee, naj navdušeno kažejo zvestobo voditelju fašistične Italije. V luki Tobruku je Mussolini otvorii veliko novo cesto, ki je zgrajena ob libijski obali, nato je v Tripoli-su otvorii razstavo, na povratku pa je bi! navzoč pri vojaških manevrih italijanske mornarice. Sodi se, da je italijanski vladni načelnik s tem svojim postopanjem hotel po-kaiali moč in strumnoet fašistično Italije v Sredozemlju.
s Te in ene. Načrt za namakanje Dan-kalijske puščave na vzhodnem robu Abesini-je je izdelal turinski inžener Andrea Ferra-ris. Ozemlje te puščave leži okrog 100 m pod
Rekratil — 10, aprili
(Glej drobne norice!)
gladino Rdečega morjs in je treba predretl samo obalno gričevje, ki je široko 30 km. Ta kanal bi bil uporaben m plovbo, dovajal bi vodo v puščavo, padec vode pa bi izrabljali za ogromne električne naprave. — V reki Vipavi sta utonila 60 letna Ernesta roj. Zupan iz Trst in 44 letni Alojzij Koviž. — Zadnje pomilostitve ob priliki rojstva sina italijanskega prestolonaslednika, je bil deležen tudi Andrej BrezavSček, ki je bil obsojen leta 1332 b trinajstimi tovariši iz Kala pri Kanalu, na 20 let ječe. Domov se je vrnil že po Štirih letih. Ko je bil obsojen, je ime! komaj
20 let Iz ječe se je vrnil popolnoma gluh in slep na eno oko. Posledice ječe mu bodo ostale za vse življenje. — Te dni ge js vrnilo v Gorico iz vzhodne Afrike, kjer so se borili skoraj celo leto, mnogo aašifa fantov. Na poi staji so jim priredili svečan sprejem. Kakor pa poročajo, bodo nekatere teh, ki so se
vrnili, zamenjali novi. Izgleda torej, da bo tio« pet moralo precej nabornikov iz GoriSfce is naše dežele sploh, v Afriko. — časopisje pi-Se, da so italijanski inžehjerji po dolgem iskanju končno ugotovili, da se v Lomb&rdiji zapadno od Turina nahaja velika žila premoga. Ta gre proti severu do Merana, nato pa skozi gorovje proti jug« do Trbiža in dalja proti Jugoslaviji. Ravno tako so inženjerji odkrili tudi drugo žilo premoga, ki gre od severne meje proti morju in od tam proti Rek! in dalje proti Jugoslaviji. Italijanski listi p;i-. pisujejo tem odkritjem velik pomen.
KATOLIŠKA CERKEV
s Bvharistični panei pokojni Pij X. je bil mož svetniškega življenja. Po njegovi smrti bo se zato začela pripravljalna dela m njegovo proglasitev blaženim. Med dotičnimi listinami je tudi izjava rajnega kardinala Merry del Vala. Nekega dne je namreč ta kardinal Sel v spodnje prostore cerkve sv« Petra, da pomoli na groba papeža Pijst ~S Tam je bila postavljena sveča, ki še ni h' prižgana. Kardinal jo hoče prižgati. Načv krat sliši iz groba papežev glas, ki ga posvari, naj sveče ne prižge; obsssem zagleda pred seboj papeža samega. Pod vplivom tega čudovitega dogodka je kardinal dal svečo
BANKA BARUCH
M, K®® Antosr, »«ris
Oci}»v«nwtJMR Ommust* v IngoMav^o onibitreja ln po najbelJIeBit dnevnem tcvrso, VrS! vse teaSae posle najknlastaeje.
PoŠta i uradi v Belgiji, Franciji, Bolandiji in Lnkaea-
bwj» sprejeiMijo jpJsžHa trn nage čekovna ratan«, mmi. B» mm mmmt. vtmou u n«-* M, HU»
MMt n» IIIM« »si. IiSoh«. (tmmii S« m«; taiaaiMU«, Na sairtevo pošljemo brezplačno naše žek. nakasnloa
vrgli, se je med našo mladino v domovini razpaslo. še svetovni sloves Marijinega naroda saj nam ti podivjanci vzamejo, pa nam bodo ostale »aufo št kranjske klobase, po kalerih nas bo »ve! poznal.
Spajanje aluminija. — švedski izumitelj Harry Joaannson je iz:ušel nov »»čin spajanja alutnimia m tudi nerjavečega jekla ».prostim »pajalafkom pri mzki temperaturi. Za to uporablja pasto, ki jo je imenoval »Rediffa! 3«, ki fe j« pri poskusih v fizičnem zavodu sfockhoim-™ega vseučilišča i »borno obnesla. Spajanje s
■—.m. ,7uaiauic	a
8II0VIO je i'ilik j 1B	spoje
J» mesto gladko,	čipk
In i , , 0 , J
tO
......-	tlelo
!n trdno, johansscr, 1® že prej izumil snov »Kediffal i«, ki je z navadno epajalno svetilko uporabna za industrijsko -fajanje aluminij« pri uiz-*' temperaturi. Tekma golobov-pitmo-Na Angleškem se »"omačujc nov šport: "e«ma golobov-pismonoš. S"»tOja več društev,- ki se oavijo s takimi tekmami, "fustva štejejo nad 60.000 "fnov-golobarjev. K te-!!!'' športu vlečejo pred-Z flave "a najboljše * slave so razmerno
pričela njegova duševna izobrazba; zakaj njegov oče je bil moder mož, ki mu je vcepljal v duSo nauke kreposti in razen tega je imel za učitelja slavnega učenjaka, ki ga je poučeval v vsem, kar mora mlad človek vedeti. Almanzor je bii komaj deset let star, ko so prišli Franki čez morje v deželo in se vojskovali z njegovim ljudstvom.
Dečkov oče pa ni mogel biti Frankom prav pogodu; kajti nekoga dne, vprav ko je hotel Iti k jutranji molitvi, so prišli in zahtevali najprej njegovo ženo kot poroStvo njegove zvestobe proti ljudstvu Frankov, in ko je ni hotel dati, so odvlekli njegovega sina s silo v taborišče.
Ko je mladi suženj tako pripovedoval, si je žejk zakril obraz in po dvorani se je zaeulo nejevoljno mrmranje. >Lo kako,« so vzklikali Sejkovi prijatelji, »le kako more mladi mož tam tako nespametno ravnati in s takimi zgodbami Ali Banujeve rane odpirati, namesto da bi jih hladil, le kako mu more obnavljati bolečino, namesto da bi ga razvedril?« Nadzornik sužnjev nam je bii ves srdit zaradi ffila-deuičeve nesramnosti in mu je zapovedal, naj molči. Mladi suženj pa je bil zelo presenečen spričo vsega tega in fg vprašal Šejka, ai je morda v njegovi povesti kaj takega kar bi bito »budilo njegovo nejevoljo. Sejk se je pri teh besedah dvignil in dejal: .»Mirujte vendar, prijatelji; kako naj namreč ve te mladenič kaj o moji žalostni usodi, ko je komaj tri dni pod to streho! Ai ni morda pri grozovitostih, k? so jih u Franki počenjali, mogoča podobna usoda, kakor jo moja, ali ni mogoče, da bi bil morda oni Almanzor sam — vendar ie >ripoveduj dalje, moj mladi prijatelj!« Mladi suženj se prikloni iu nadaljuje:
Mladega Amanzorja so torej odpeljali v frankov-ako taborišče. Tam se mu je godilo vobče dobro, zakaj eden izmed poveljnikov ga je vzel v svoj Šotor; vese> lili so ga dečkovi odgovori, ki mu jih je moral tolmač prevajati, in skrbel je zanj, da je imel dovolj jedi ia obleke. Toda hrepenenje po očetu in materi je delalo vendar dečka skrajno nesrečnega. Po cele dneva je Jokal, a njegove solze niso ganile teh mož. Pospravili so šotore in Almanzor je menil, da se bo zdaj smel zopet vrniti, toda to se ni zgodilo; vojska je korakala sem ter tja, se bojevala z raameluki, in mladega AI-manzorja so vlačili vedno s seboj. Kadar je potem prosil stotnike in poveljnike, naj bi ga pustili vendar zopet domov, so ga zavrnili ta dejali, da mora biti porok za očetovo zvestobo. Tako je prebil mnogo dni na vojnih pohodih.
Kar nastane med vojsko gibanje, ki ni ostalo dedku prikrito; govorilo se je o pospravljanju, o umikanju, o vkrcanju, in Almanzor ni vedel, kaj bi počel od veselja, kajti zdaj, ko se Franki povrnejo v svojo deželo, zdaj mu bodo vendar morali dati svobodo. Šli so s konji in vozovi nazaj proti Obali in slednjič so bili tako daleč, da so se videle ladje, ki so bile v pristanišču usidrane. Pričelo se je vkrcevanje vojakov, toda znočilo se je, ko je bil le majhen del njih na ladjah. Četudi bi bil Almanzor rad bedel, saj je upal, da ga bodo zdaj zdaj oprostili, je vendar naposled trdo zaspal; bil je mnenja, da so mu Franki kaj na-mešali med vodo, da bo ga uspaval), zakaj ko se ja zbudil, je sijal svetel dan v majhno sobico, v kateri ni bil takrat, ko je zaspal. Poskoči je z ležišča, ko pa se je dotaknil tal, se je zvrnil; kajti tla pod njim m se majala in zdelo se je, da se vse premika in pleša
6"
kemično preiskati. Našli so v stenju sveže neko eksplozivno snov, ki bi mogla raznestl ne samo spodnji del prelepe cerkve sv. Petra, marveč tudi druge dele hudo poškodovati. Kardinal Merry del Val je svojo izjavo, ki jo je da! zabeležiti, potrdil s prisego.
AVSTRIJA	_
s Veličasten občai zbor Prosvetne zveze v Celovca. 18. marca se je zbralo v dvorani Mo-horskega doma v Celovcu 140 delegatov in de-»egatinj, ki so zastopali nad 40 delovnih prosvetnih društev na Koroškem. 2e pogled na zavedne agilne delavce je bil impozanten. Zastopali so nad 3000 članov, katere šteje Prosvetna zveza. Poleg tega je udruženih pri Zvezi 26 moških zborov, U tamburaških klubov. Občni zbor so otvorili kotmirski pevci, ki so zapeli pesem »Domovina mili kraj«. Pri pozdravnem nagovoru, ki ga je imel g. Poljanec, predsednik Zveze, je bil z navdušenjem sprejet pozdrav dunajskih Čehov. Obširen pregled dela za nazaj in naprej je podal g. prof. Tišler, dočim je tajnik Zwitter govoril o kulturnih nalogah Prosvetne zveze. Navzoč je bi! tudi zastopnik deželnega sveta dr. Hurbles, kateremu v roke so izročili svoje kulturne zahteve. Njemu na čast je imenovani pevski zbor zapel pesem »Zadoni asm zadoni'. Občni zbor je izvolil za častnega flana mosgr. Podgorca, ki praznuje 70 letnico. Zanimive so bile njegove besede, ki so bodrilno vplivale na navzoče delegate. Kakor se spomladi narava vzbuja k novemu življenju, tako sliko je nudil občili zbor Prosvetne zveze v Celovcu v želji in korajži po kulturni samobitnosti slovenskega življa na Koroškem.
s Razne. V Brdu pri Smohorju so imeli od prve do druge nedelje v postu duhovne vaje, ki sta jih vodila misijonarja Jezusove Družbe o. Viktor Kopatin in o. Anton Zupančič. — V Št. Janžu v Rožu je umrla 55-
»DOMOLJUB«, dne 24. ma rca 1937. Reki uii! — 10, aprili
(Glej drobne novicelj -
ietna Bavantova mati Uršula Hornbek. - V Pečnici so pokopali Antona Homavha pd. Miškovnika. - V dunajski državni operi je nastopil pred tedni, slovenski operni pevec Anton Drinota. Pel je v operi »Traviata«. O njegovem nastopu so listi zapisali, da si je mahoma osvojil srce glasbenega Dunaja in odprl pot do najvišjih možnosti uspehov. Ob koneu ploskanja ni bilo konca, navdušeni poslušalci so čakali pevca še pri stranskem vhodu in ga navdušeno pozdravljali, ko je zapustil gledališče. Operni ravnatelj pa je mlademu slovenskemu tenoristu ponudil nastavitev za prihodnjo gledališko dobo.
FRANCIJA
s Oborožitveni naeri Blumove vlade.
Marksistična Blumova francoska vlada je v obrambne svrhe države razpisala veliko notranje posojilo, ki Je uspelo. Vlada je te dni objavila tudi oborožitveni načrt. Vojna mornarica 80 bo povečala za 200.000 ns 850.000 ton, da bo tako močna kakor sta italijanska in nemška mornarica skupno. Izdatki za mornarico so določeni na 12 milijard frankov in se bodo uporabili v treh letih. Letalstvo bo Francija tako povečala, da bo imela za Rusijo najmočnejše letalstvo na svetu. Pa tudi oborožitev pehote se bo izpopolnila.
AMERIKA
% Mii, 1000 delavcev so zaprli zaradi stavke v Chryslerjevih tovarnah v Detroitu, ker so zasedli tovarniške prostore in jih niso hoteli zapustiti. V teh tovarnah je v štrajku čez 30.000 delavcev. — Do golega so se slekle delavke v neki njujorški tovarni, kjer stav-
kajo, ko je policija hotela tovarno izprazniti. Policisti so morali pobesnele ženske prisiliti najprej, da so se oblekle, nato so jih prepeljali v zapore. — V Pueblo Colo so pokopali 28 letno Pavlino gaStar. — V Joungstovmu O. je zaspala v Gospodu 44 letna Marija Volk roj. Zlogar iz Badovice pri Metliki.
DROBNE NOVICE
Potniški vlak se je zaletel r tovornega blizu pariškega letališča Bourget Mnogo mrtvih in ranjenih.
Izven sakoua so pesiarljeni komunisti t zadnjim sklepom čilenske vlade v Ameriki
500 bli je adnesl«. povodenj v južno-ruskem mestu Krivirog.
600 Švedskih prestoveljeeT je še padlo na španskih bojiščih.
Ogromne naloge petroleja so našli angleški inženjerji na otoku Trinidadu na severni obali Južne Ameriko.
Preiskovalno komisija tabteva negu« /.a pokolj ob uajradu na podkralja Grazinnija v Abesiniji.
.Stalno letalsko »rez« uvedejo v kratkem med Japonsko in Francijo.
Na ur. Ješela dan je papež prvič majeva!, odkar je okreval.
Truplo anide£k«g» velepelltika €hwr,-berlaina \wdo po njegovi želji sežgali.
BlvSi avstrijski eesariri Clti se Je nro-vrnil avto in si je zlomila ključnico.
Bomba je eksplodirala in napravila veliko škodo v bližini stalnice francoskega mesta Montpellier.
Had potres je bil v amerškem San Franci««). Mnogo hiš poškodovanih.
9000 nemških Judov se je izselilo lani v Palestino; vsega dcsiej iz Nemčije 34.000
Za tri ia pol milijon« ipanslegt zlata so ukradli na francoski postaji Marseilleu.
v krogu okoli njega. Pobral se je zopet s tal in se držal čvrsto sten, da bi prišel iz gobice, v kateri se je nahajal.
Čudno šumenje in sičanje je bilo okoli njega; ni vedel, ali sanja aH bdi, kajti nikoli še ni kaj podobnega videl ali slišal. Nazadnje je dospel do majhnih Etopnic, s težavo je šel po njih navzgor in kakšen strah ga je obšel! Okrog in okrog ni bilo drugega kakor morje in nebo, nahajal se je na ladji. Pričel je milo lokati. Hotel je, da ga spravijo nazaj, hotel se je vreči v morje in plavati tja proti svoji domovini, toda Franki so ga trdno držali in eden izmed poveljnikov ga je vzel k sebi, mu obljubil, da se vrne kmalu zopet v svojo domovino, če bo poslušen, in mu razložil, da ni bilo več mogoče, spraviti ga z obale domov; če bi ga pa bili tan pustili, bi bil moral žalostno poginiti.
A Franki niso držali besede, kajti ladja je jadrala mnogo dni naprej, ko pa je nazadnje pristal«, so bili ne na obali Egipta, ampak v Fi ankistanu. Almanaor ae je bi! med dolgo vožnjo in že v taboru naučil nekoliko francoskega jezika, da ga je umel in govoril, fcar mu je v tej deželi, kjer ni nikdo znal njegovega Jezika, zelo koristilo. Mnogo dni so ga vodili skozi de-telo v notranjost, in povsod je vrelo ljudstvo skupaj, da ta ga videli, zakaj njegovi spremljevalci so pripovedovali, da jo sin egiptovskega kralja kralja, ld ga pošilja v Franklstan, da bi se Izobrazil.
Tako pa so govorili ti vojaki le zato, da ta ljudstvo verjelo, da so Egipet premagali in da živi zdaj v popolnem miru s to deželo. Potem ko je trajalo potovanje skozi deželo več dni, so prišli v veliko mesto, ki je bilo cilj njihovega potovanja. Tam so ga izročili nekemu aa ravniku, ki ga je sprejel v svojo hišo in poučeval v vseh šegah in navadah. i5*
Pred vsem je moral obleči frankovska oblačila, ki so bila zelo ozka ln skopo odmerjena in zdaleka ne tako lepa kot njegova egiptovska. Potem se ni smel več prikloniti s prekrižanimi rokami, ampak kadar je hotel komu izkazati svoje spoštovanje, je moral z eno roko z glave potegniti velikansko kučmo iz črne klo-bučevine, kakor so jo nosili vsi možje in so jo tudi njemu posadili na glavo, drugo roko pa je moral ob strani stegniti in % desno r.ogo po tleh podrgnitt. Tudi ni smel več s prekrižanimi nogami sedeti, kakor je prijetna navada na Jutrovem, ampak sedati je moral na atole z visokimi nogami, da so mu noge visele do tal. Tudi Jed mu je prizadevala ne majhne težave, zakaj vse, kar je hotel nestl v usta, je moral prej natakniti na železne vilice.
Doktor pa je bil strog, hud mož, ki je dečka mučil: saknj 6e se je kdaj spozabil in proti kakemu obisku rekel: »Salem aleiknmlc, ga je udaril s palico; kajti reči bi moral: »Votre serviteur.« Tudi ni smel več v svojem jeziku misliti in govoriti ali pisati, kvečjemu je smel v njem sanjati; in morda bi bil svoj jezik popolnoma pozabil, če bi ne bil živel v tistem meatu mož, ki mu je mnogo koristil.
Bil je to star, a zelo učen mož, ki je umi mnogo"
tl^^r- aiabflk0' P6™^ koptsko, celo ki-tajsko, od vsakega nekaj; veljal je v tisti deželi za čudo učenosti in dajali so mu mnogo denarja, da je
2A judi teb	^ mož torej je velel
mlademu Ahnanzorj« naj pride vsak teden nekoliko-
rfllL T"' FT8"1 ga >e z re(lkimi sadeži in po-dobnmi stvarmi ta mladeniču seje zdelo potem, kakw bi bil doma, kajti stari gospod je bn 6^ak
(Nadaljevanj« prib.)
izredno visoke, zato pa so tudi dobri golobi izredno dragi. Za zmagovite golobe plačujejo do 60.000 Din, kar je «eve ogromna vsota. Največji dogodek golobarje eo bile zadr.je olimpijske igre. katerih se je udeležilo nič manj ko 500.000 golobov « vseh mogočih evropskih držav. Izpustili so jih n« en dan vse iz posebnih, v Berlinu prirejenih go-lobnjakov. Razdaljo Berlin—Celovec eo dobri golobi preleteli v desetih urah, kar je lepa Številk*, kaj ne?
IUdov«d«a tat, tat: »Gospod sodnik, pros'«. da razpravo preložite, ker je moj odvetnik zbo-1*1!« Sodnik: »To ne gre, V m so zalotili pri tatvini la res ne vem, Kak® bi tu mogel braniti odvetnik.« Tat: »Tudi ne vem, kaj si je iz»'»'u v mo; zagovor!«
Rairtjen otrok. Je« otrak ie dobil oSpief' Tprsiuia je bila P®9'."" ni nekega milijonarja. »Za božjo voljo, ne govorite tako glasno,« 1* bil odgovor, »ako otr<* io sliSi, bo proč *>'»"' To otrože boče imet' vse, ««ar bi ne smelo imeti. M vpije tako dolgo, do klet ne dobil«
iz ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
Organizacija &e
K,me<6k,s mmm
Živahno je posta!« na kmetih. Do zadnjega &5, kmei ui kazal veselja do organizacij, J!I1[Mk je svoj prosti (n uporabit za počitek — ali m ta modrovanja in tarnanj« o budili Časih, v katerih živi. Danes pa j® tudi njegovo življenje, ki » mizno * de«w» b« polju, gw&du ia vinogradu ^blto precej drugačen tir. Zgauil ee je k mrlvila in prisluhnil klicu svojih voditeljev, ki pravijo, da 5,1130 delo kmetu ise pomaga <k» uspeha, da je treba tudi le marsikaj drugega da zlasti polre-baja kmet svojo stanovsko organizacjio, katero po-majo drugI stanovi lo dolgo. Ni mu bilo lakoj jasno, kaj naj bi taka organizacija koristila, za-iiii.ia.li pa se je vetKfsrle začel zanjo ia povpraše-fiti po njenem namen« in programu, Ia ko je za rte to uvedel, mu /e bito prav. Da, bre» tak« orga-litadje kmetje ne «mm hiti. Ce smo najštevil-sejM slan v državi, maramo tudi nekaj pomnili in »imBerati »e nas mora, Vse to pa »e uiorc doseči niaft tedaj, Se so vsf kmetje zavedni tn te sla jim niisel o siamjvski ckupiaosSi ter ljubezen do iianu poznani lastnosti. To je treba kmetu najprvc polotiti ua sree, o te m ga je treba tujprvo poučiti id opcaoriti.
X8ko je sedaj razploteaje kmečkega ljudstva, u!o pa ne mine nedelja al! praznik, da te ne bi rrSIlt pa deteti v okviru fcr«javnih kmečkih rte* leiaji, Mjstankl ali pa ustanovni oitSni ibari. Ode-Iribs na vsi-K teh prireditvah |a«m» kože, ti* m je ssS kaiet t rednostjo oprijel K metke zvseae, da jo r nje| dobil pravo »vojp stanovsko zastopstva, ki w bo vsak fa* (intrudiSo (is pomaga kmetu is nje-
BHOBTSME
u Mlini« naravne (druvljeoj« je »Planinka« zdravilni Jaj, ter je pripravljen večinoma Is naj-koISft planinskih »Iravilnih zeiiS?. Dolgoletna iz-kataja naai potrjuje, da Se »Planinka« odra vihti H U laia v nebi preizkulene i« dobre zdravilne feslavine, riuulator za čiščenje. 6—12 tedensko idravljpnje s -Planinka« zdravilnim Vajeni deluje krstno in sicer brez. sirupov pri vseh sledečih kolenih: pri risbi prebavi želodca in zaprtju teles«, slabem delovanju črevesa in uapebMti teka, omotici in slabosti, olKtlenju hemoroidov in Mejni jeier. -Plani nk.t zdravilni čaj pospešuje 'petiL Zahtevajte v lekarnah aauio pravi »Pla-Mokac čaj, ki se ne prodaja odprt, temveč samo
1 originalnih plombiranih' paketih po 20 Din, polovičnih paketih po 12 Din, a proizvajalčevim Mpsum: Lekarna Mr. Bahovcc, Ljubljana. (Heg. S- br. 3408M.)
. čMlrik* iz zetgdjskili globin. Anglež. Parson izumitelj parne tttrbiae, očetuje misli, bi se nam vidi danes sicer ie tehnična, a bo morda jutri "esmčeua človeštvu in njegovemu razvoju v prid. 2? na"i je, da postaja toplota kuj večja, čim
3e ^"diramo v globino zemlje. Vsakih 33 m
|™>je potneni 1 stop. Celzija več. Že v etobiai J° 6 ™ mora biti ta notranja zemeljska topioia velika, da se vsa voda sprniteisi v paro. v petkratni globini bi se stalile le skoraj vse komi' 8 š? globlje spodaj ae morajo vdati že usj graniti Kh^ nam je v dobi, ko napovedu|«|o »L ec -emelfskjh premogovnih zakladov, bližje Xlrf.el> da bi izkoriščali te ogromne toplotee Na*. • 80 "Prte * notranjosti na«« premičttice? .fi, ""fgioblji rovi segajo danes sker komaj v
S10 ? !t"J' 4<Kia skoraj ni dvomiti, da borno Btkož s svojimi tehničnimi pripomočki višaj iaC Sfloblje, In tu bi po Parscflovš zamisli "»namestili stroje, ki bi lovili vodao paro in »ovajji, turbinam, ki hi njeno silo spet spre-««i«le v električni tok. Vir te sile je praktično nnffi" ln <ako osronie«, da imi med sedanjimi, 'zkoriSčanimi viri moči ni para. Nc-
L™,®? po^H iz Japonske, da je pričela 250
bris? klia obratovati velika elektrarna, ki iz-sca zemljsko toploto. Seveda ni v Ia aamen hbL	5, 6 km, kar ji tudi ni bilo po-
Uma a|tl zemeljska toplota prihaja tu skoraj obses,, P°vr^ie zemlje. Elektrarna se dviga na ' "i"?"1 '"ilkanskem ozemlju kjer jc bilo treba 831110 po 100 m globoke rovo, da je po njih
težkega pefožaja. Obfct zljor delegatov je pokazal, kako močno je KmeEka tveza že razvita, koliko nižjih edini« fe vpži po deželi uspešno delo za zboljšanje rszmor. Cm! kvsji, ki m nekoliko zastali z ustanavljanjem, se sedaj trudijo, da nadoknadijo Hm prej to zakasnitev ia da postanejo aktivni člen v verigi stanovske organizacije.
Na praznik av. Jožefa je bil ustanovni občini zbor krajevne Kmečke zveze v Priiaskovom pri Litiji. Raztresenost občine ut težke prilike niso dovoljevale, da bi se osnovala že prej, zato pa so v pelek dokazali z valiko udeležbo, da ai to organizacijo želijo žs zdavnaj. Pomen in pravila Kmečke zveze je razložil zastopnik glavnega odbora, poleR njega pa je govoril o potrebi stanovske organizacije tudi načelnik okrajnega odbora gosp. Strnian iz dmartnega pri Litiji.
Istega dne so zborovali tudi zastopniki vseh krajevnih kmečkih zvez v gornjegrajskem srezu.v Mozirju. U&lanovili »u okrajni odlmr, tla bo delo popolnejše in vez med organizacijami tesnejša. Na tem sestanka smo slišali mnogo predlogov in misli, osnovna pa je bila, da ie ireba kmečkemu ljudstvu zopet vcepiti ljubezen do njegovega slami, vzbuditi mu stanovsko zavest in jionos.
V nedeljo Je pa bil ustanovni občni zbor kra-jerae kisiečke sveže v Žttiensherk*.
Poleg teb občnih zborov so se vrSili pod okriljem krajevnih edinic tečaji v Št, ,1 ur i ju pri Grosupljem, v Mekinjah in iiovfab, redni občni zbor pa v Srabiovčnii pri Celj«
Naj bo to delo v spodbtKlo onim, ki do sedaj ie niw> ničesar naredili da bi se tad! pri njih ustanovila Kmečka zveza. Pohitijo aaj £ ustanovitvijo, da Jih ne bo sajelo delo na polju, ki se je le »koro poipeod pričelo.
siknila vroča para v zrak. To paro so zajeli v
kot!« pot! primernim pritiskom, jo napeljali na turbin«, ki ženejo mogočsse generatorje. V generatorjih se proirvaia električni tok, i ie po vaseh okrog lega ozemlja v prijaznih sobicah zvečer zagorijo električne žarnice, tedaj tveli v teh žar-nkab prav ža prav zcseeifgks ispteta.
Nov« ek-Silranis ki je e«a največjih aa japonskem, pa aikakor ni prv« le vrsle. 7jt pred četrt stolelja je pričelo v Italiji, na vulkanskih (leti pri krsju Larderellu obritlovati siično podjetje. Že v časih pred svetovno vojno so tu izvrtali po 80 m globoke rove da bi napeljali podzemeljsko paio na turbine. Elektrarna pa jc pričela obralovati Jele med voino in je bila z več nego 10.000 kilovati zmogljivosti za dolgo časa največje podjetje te vrste na svetu. Danes zahtevamo že dosli več in pred nekoliko leti je začela nastajati nodobna centrala, samo neprimerna večja, na japonskih tleh. Delo je sedaj končano in ljudje že uživajo njegov P'od-__________________
Rekraiii — 10. aprilS
(Glej drobne novice!)
Kovine v čleveškein telesu. Odlični francoski kemik dr. Bgrtrand je dolgo let preiskoval, kolikšne množine razni!) kovin so v našem telesu in kakšen pomen imajo za naše življenje. Ugotovil je mnogo zanimivih stvari. V prvih mesecih življenja količina cinka v detetovem telesu n. pr. stalno nazaduje in dete se avtomatično odvadi mleka, čim je ta količina padla na določeno mero. A čira »e prične dete hranit! z običajno hrano, so množina cink« spet pomnoži in pospešuje zdravju potrebno stalno rast. Srce vsebuje nekaj bakra, aluminija in srebra. Prebavila stalno oddajajo znatne množine aluminija, dobivamo ga tudi v obistih, pljučih in stranskih obistih. V možganih jo [»sobno dosti kositra. V pljučih je skoraj ves titan, kar ga je v telesu. Slinavka vsebuje nikol in kobalt, železo je razširjeno po vsem telesu. Po železu vsebuje telo največ bakra in srebra.
Tlakomer »vet«. Oikar rsdio-poefaje ta listi oddajajo vremenska poročila, vedno spet čnjemo ime Azorekih totokov, ki se nahajajo zahodno od Spaniie v Aatlant oceanu. So -sredi morskih tokov, katerih vpliv na evropsko :n ameriško vreme je mano dejntvo. Na »thrft teh otokov, H so portugalska last, se jtafcajajo moderne vremenske opazovalnice, ki dajejo svoja poročila na vse strani sveta. Poročila sprejemajo ladje in letala. Športniki in izletnik: in se po njih ravnajo. Neurje ali lepo
b> n •abajjai wn& «tet|e% se oavaOno jsvi dan ah dva pozneje v Evropi m Ameriki. Tako eo Azori neke vrste i>Wajak-i dobrega ali slabega vremena 3vetu na vzhodu in zahodu.
Koliko je &o*ia!i«av? Meutža uh ni rauao ve-hko, dasi utegnejo itaM slovenski socialisti feiti "Udi, ko jiajHšffl«, da j)k Hi sdibo. Vsaj zanj.-sano pa najSem, da se socialisti v javnosti mtfi v Ameriki precej postavljajo, pa jili primeroma ni veliko. Pred petimi leli so imeli kakih 500 celic (organizacij) in do 10 tisoč članov, j-uaj imaj0 nad tisoč celic ki 2» tisoč član'- dre, aeve, za take člane, ki plačujejo tudi sli ■ prispevke, in le
o teh govori ta statistika ..... pa se vzame 02-
rsitčba socialisti v iiršem iti takem pomegis, kakršen je pri Slovencih v Ameriki v navadi, potem utegnejo že slovenski »socialisti« v Ameriki prekositi zgorajšnje število. I Bdi resnično organiziranih socialistov je nad 50 odstotkov samo le v Njujorku in ti 90 obenem tudi v American Fe-deration ol Liibor. Njujork je pa obenem tudi največje judovsko mesto Pri amerikanskih Slovencih jc še vedno tisfi — soeialisl, ki zabavlja čez cerkev in slarje«, da si protestirajo zooer (ako označbo naši »razredno zavedni« socialisti. Ni toliko morda kak program, ki dela socialiste, svetovno naziranje pride v po-štev in tu narašča število.
Sekaj o kihanje. Kihanje j® tifts dv«ma ta&o staro kot človeštvo sama Jezuit Strada j« Bmeoja, da so ona bajeslovna bitja, ki jih ie napravil grški polbog Promotej it> jim idil življenje a ukradenim ognjem, pokazala prve znake življenja s kihanjem. — Judovski u Seniki vedo povedati, da je tudi ža Adam kilial. Mnogi pisci omenjajo, da je nasisia navada reči kiiiujočesou v Bog pomagajl^ ali pa »Salvec (zdravo) za časa strasne kuge. ki je razsajala v dobi papeži! ©regerija ¥®J» in katere prvi znaki so bili kihanje 111 zdehaoie, Riiuiski pisec. Plinij sporoča, da je že vedno žalostni cesar Tiberij zahteval, tla mu ob kihanju spoStijivo aasdra-vijo. — Tudi stari Grki so voščili kihaveu a jZevs te obvaruj!« ali s kratkim »Sivi!«. _ V pradavnem perzijskem kraljestvu so prav lako poznali podobna vošfiia. Splob je poganstvo pripisovalo kihanju poseben pomen. Na sptošno so srna-' trali pogani ,da je kihanje nekaj božanskega, nekaj, kar taka »a hodočo degodte. Tako pravi grški zgodovinar Plutarli: »Kakor utrip žile kaže zdravniku botnikovo stanje, kakor ptičje evržanje ali nemir v oblakih krmarju napoveduje vihar, lako skuša duša s kihanjeui' opozarjati na bližnji <!o-iSvijaj.t: Grki m a»»*!raK kihanje sa božji dar. Njihovi pesnfkt niso vedeli o lepi ženski povedat! nič boli laskavega, kot: .»bogovi ljubezni so pri njenem rojstvu kilmili«. To naziranje so Grki prevzeli brez dvoma od siarejših poganskih narodov in ga požlalilnili.
Poljska ima 83 milijonov prebivalcev. Var-Savski centralni statistični urad je izdal pregled, ki navaja, da ima Poljska danes 33 milijonov prebivalcev. Lansko lelo je prebivalstvo naraslo za 400.000 duš. Razveseljiv pojav je, da narašča število sklenjenih zakonov, kakor tudi Število porodov.
Nanovo odkrilo eskimsko pleme Neka francoska znanstvena ekspedidja je nedavno na Grenlandiji v bližini Angmasalika na vzhodni obali ofoka odkrila neko eskimsko' pleme, ki še ni bilo ,1 dotlej prišlo v stik z nobenim drugim človeškim plemenom. Pleme šteje kakih I6.0JJ0 ljudi in živi brez kakršnegakoli napredka no svojih davnih šegah in navadah. Raziskovalec" Vicfor je to eskimsko pleme označil za najčistejše med severnim prebivalstvom, ker ni okuženo od nobene epidemske bolezni, ki zatirajo druge zeoiljane Ker ae pozna novotarij, je to pleme tudi rešeno vseh tistih nadlog kakor nezdravih posledic tobaka, kave. alkohola itd. Edini preliranjtvaielj leh skromailt. Eskimov je morski pes, ki jim daje njihove življenjske. potrebščine, meso za uživanje, kožo za oblačenje, mast za razsvetljavo itd.
Betiiiiiib
najboljši in najlepže opremljeni nabožni mesečnik v na§i državi.' Ima vedno lepe slike v ha kro-tiskn. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: ►Bogoljnb«» Ljubljana, JugosSov. tiskarna,
GLADKE tkanin® v razni!) barvah
SVILENA tkanina, viorčasta
NOVOMODNE
tkanine za obleke
TKANINA u »pori kostime
CREPPE DE CH1NE
vsa bar Te
ENOBARVNA Ia volnena
tkanina
^	»DOMOLJUB«, dne 24. marca 1937. ...............Stev- 12.
Stran 18.	__________-——--—	.
J0ra ni kjko,
kadar treba določiti časopis, v ka terem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteva) list, potom katerega bo priše) naj-sigurnejse v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to ie naš dnevnik .SLOVENEC0, ki ga bere — posebno ob nedeljah — t malo" izjemami vsaka slovenska hiša En poskus Vas o uspehu prepriča I
Za pomladoiisKo sezllo pravkar
dospela velika izbira krasnih štofov za moSke in žeoske obleke. Vas najvljudneje vabim, da me o priliki počastite s svojim ceni. obiskom ali naročilom. Na jso!idoe Se cone. — Priporočam se z velikim spoštovanjem &mm §<mj|h $he||a jj^®
Pnntrjjn Kaian Franc, posestnik iz Suhe St. 36, II ufilll). obža»uiem in pre'licujem kot neresnično, kar sem govori! v zmoti o Hartmaau Francu, posestniku iz Suiie, in Trileriu Janezu, coscslniku iz Grenca, in »e jima zahvaljujem, da sta odstopila od zasebne tožbe.
Volneno blago
za ženske obleke in kostumo ravnokar došlo v vseh najmodernejših vrstah po zelo nizkih cenah pri
f.šn L 68Rli&R, Stf.Mra l2§
Tako na primer:
7«l»eno, *ir. 7« cw v runih barvah od Din	15—Ž5-— finejAe volneno 101) cm Sir. v ranili
barvah...........»d Din	SO—50"—
najlinejSe volneno 1.10 oni itir,. . . od Dt»	60—90 —
karirasti medni bistvi perilni , . od !>ia	10 naprej
krčiti in drleni v najnovejših vzorrib »d Din	9 naprej kambriki in dvojna tiskovina za pred-
ussnikc...........od hin	6—10 —
Krasna izbira vseb vrst svile, svilenih rut in šerp. kombinei. nogavic i. t. d
Ha »sakifc ttie 168 - dofelte »ep robteh »astonji
Odjemalci,
cene naraščalo!
Vse se draži, pa zakaj? Na to odgovarja član-fcar v tedniku »Borovo« med drugim takole: Glasom poročil s svetovnih borz se na celi črti dvigajo cene surovin, predvsem kož oziroma usnja ln gume. Cene sirovim kožam so poskočile na ovojno dosedanjo ceno, guma se je pa podražila za celih 135%. Na podlagi teh cen se računa, da «n<>/ n.Cena ,ovarni5ki obutvi dvignila za 25 do OOm. tem novim cenam se pa še pridruži nova trošarina, ki je določena v enaki višini za navadno kakor drago obutev. Clankar končuje:
3m<!' da- 1,0 VSP ,0 podraženie znatno zmanjšalo nakup ,n zaradi tega tudi višino proizvodnje obutve, naravno pa povečalo nezaposlenost, toda mi smo brez moči. _ Zanimivo ie, da odpade pri nas par čevljev na vsako drugo osebo na ieto, v nekaterih državah pa po 3-4 pare na enega prebivalca.	1
Znal kdaj bo umrl. »Moj pokojni stric je vedel
in znal natančno uro kdaj bo umrl.« - »Kako ie
bilo to sploh mogoče?« _ »Sodnik mu jo je po-
vedal med obravnavo.«
V
Umestne pripombe g. senator ia Hribarja
V senatu se je pretekli teden oglasil k besedi tudi senator g. Hribar ter izjavil, da je po čl. 3 ustave z dne 3. septembra 1931 uradni jezik v naši državi srbo-hrvatski-slo-venski. V nadaljnjih izvajanjih je govoril o zapostavljanju slovenskega jezika ter rekel, da se je slovenski narod že za časa neprija-teljske avstrijske vladavine s svojo odločno borbo zna! priboriti, da niso samo cesarski, ampak tudi cesarsko-kraljevi uradi občevali v njegovem jeziku. Toda v lastni državi, v kateri je polnopravni državotvorni činitelj, se zelo pogosto dogaja, da državni uradi občujejo z državljani slovenske narodnosti v hrvatskem, v nekaterih primerih pa tudi v srbskem jeziku. Ce je že prvo po ustavi nedovoljeno, tedaj se drugo lahko naziva netaktnost, ker se bo pojavil odpor. Senator r.aproša svoje tovariše, naj ga ne razumejo napačno, ker je njemu kot zavednemu Slovanu že od nekdaj bila sveta tudi cirilca, s katero se je bavil že pred šestdesetimi leti in jo je tudi razširjal. Splošno pa je vladala pri nas in še vlada latinica. Dopisovanje v kakem drugem jeziku, pa morda celo v neznanih črkah, od strani upravnih uradov samo vznemirja in spravlja v nezadovoljstvo nas dela naroda. Posebno neumestno je, če davčne uprave v Sloveniji ne občujejo z davčnimi obvezanei v slovenščini. Isto tako kritizira senator postopanje centralnih uradov, ki pošiljajo raznim uradom v Sloveniji tiskovine v cirilici. Mnogo bolj enostavno in zaradi hitrejšega uradovanja tudi bolj umestno bi bilo, ce bi se tiskanje teh tiskovin pre-
i!odr^, TVTm, Predlaga' nai bi s« na področju dravske banovine tiskale tiskovine
v slovenščini. Omenja tudi, da se železniška
uprava pri nas izogiba svojih dolžnosti ki
•zvirajo iz čl. 3 ustave ne samo s tem, d^ so
že tudi pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu slovenske okrožnice v rednem poslovanju naravnost bele vrane, ampak tudi i tem, da se v železniških vagonih lahko berejo napisi v srbskem in hrvatskem jeziku ter v francoskem, italijanskem in nemškem, medtem ko se je na slovenske napise čisto pozabilo. Senator pravi, da ne trdi, (!a bi se to nnmenoma delalo in z znanjem kr. vlade, poziva pa, naj se to popravi.
Na čuden način protestira ta-le Amerikam'., . ma iz Oklahoma. Na ta način hoče zrušiti nio i pogrebne družbe, ki menda preveč računa' 4 grehe. Legel jo v rakev in hoče na 1,1 , ' ,iruiito somišljenikov, ki bi se monopolu pogrebne uprli,
priporoča »e Vam aa ugodni nakup rame manulaktur« in perila, nogavic. kravat hi drugo star« »lite tvrdka	. ... . .
jff gn»v jjag. ttb m m* a m	OKrajBO DOllUu« K O JI K U-
FRANC CROBATH 0^10.1., KRANJ „s»nprancrti««"	S^aSTL"SK2
USTANOVLJENO '885. VELETRGOVINA MANUFA KTURE, INDUSTRIJA PERILA IN SPLOŠNE KONFEKCIJE	trgovini.
tiOBBO CTIVO
j, feB»rnic«: Marifln« boij« pota v Evropi.
| &<rts |tadnii| knjijja, Spisal Josip Lavtižar. Zalo-jU pisatelj, Rllefie—Planica na Gorenjskem. Dobe t (udi v jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena »tianeoo izvodu 35 din. S t« knjigo je naS znani oitatelj-starosta dokončal prelepo delo, ki ja poru U »koro vsak Slovenec. Saj »o njegove knjige brali P" Smarničnih pobožnostih v večini sloven-ikih cerkva. Kakor prejSnje tri, tako je tudi četrta knjiga telo lepa tn »aaimiva. Pisatelj nam z njemu lutno prepro»lo«tjo m prepriievalnoatjo opisuje iomsfa in tuja Marijina božja pota in nam nevsiljivo podaja toliko zlatih naukov ta življenje, da bo linjijo vsakdo rad viei v rok« in jo z zanimanjem prebiral. Knji&t je namenjena za branje pri Smar-nifaib pobožnostih v cerkvi, bo pg tudi tistim, ki v cujniku v cerkev ne bodo mogli, dober pripomo-<sk za privatno taaruično pobožnort. Toplo jo pri-pcročaraol
isevcnslfl dom
JE NAS CENEN« POPOLUNKVNIK, KI GA SVOJIM MTATEUEM TOPLO PKlPOHOfA-jJO, IZHAJA VSAK DI5LAVMK 0R 1Ž IN STANE MBSBffiO SA HO iS DINARJEV. ZA ONE0A, KI 8! NS M<MtS NAROČITI »SLOVENCA« JK »8M)VKN8KI DOM« POPOLNO SADOHS8TILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB-UAKO, NAJ VAM POftUB NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED,
Ke K- br. 2007/112.
Vsakdanje laži
Brivec: »Takoj pridete na vrsta« ,./-obozdravnik:	vam izderem brez bo-
tašči: »Veseli me, da vas vidim.« teli« *Važi *« dants *večer
Prodajalec: »Jaz sam nosim takšno perilo.« «>)i. ranlist: »Esperanto se naučite v par ted-
IVAN ROŽI®
(preje .Orkan
Velika izbira kemičnih in oljnatih barv. Šolskih, Studijskih in umetniških barv. Firneži, laki, steklarski in mizarski idej, Selak, Špirit denat., lužila „Arti", tuSi, pantele tur sploh vse slikarske ln pleskarske potrebščine. Velika saloga v neb vr»S vedno svetega inavea. Najnižje cene In najbsijgn postreib«.	Tetefsa 39.35.
Prodajalna Teševa (Dunajska) cesta 14 poleg trgovine SjfineitSe? & VerouSek.
Mali ofyi.asii.Ilk.
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetiisk« potrabtčine ali prodajajo svoje pridelke ali iSčejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	Pristojbina za male oglase se plačuje naprej.
Priporočam Vam polog raznega rešelarskeja blaga še posebno prvovrstna iimoaia sita, pa-sirje in vse druge vrste sit, ki so I ud i nedosegljivo lepo in trpežno obšita po najbolj znižani ceni pri tvrdki: Slefan Lovšin, zaloga »Itarskih itdetkov vžšs-jevcu, Ribnica uh Dot.
v zelo dobrem stanju, Anton Stebe, tesarstvo, Moste p. Komenda.
iiimiffttsjSS
M prevažanje lesa. — Frano Trobec, parna žaga, Kožarje.
Knlcsst Ve{la partija nUlMO kolo«prvovrstnih znamk, aovih ic starih po smešno nizkih cenah na prodaj prt »Promet« v Liabljam (nas rotikrižanskeeer-kve). Tudi ob nedeljah dopoldan na o« led.
3ablu8-iBbolinilt
tvarina. iz katere napravite izvrsten jabolč-
nili ali hruškovee tudi brez naravnega sadiev-C». S poštnino stane za 50 I Din 35-50, 100 I pa tV—. Naroči se iahKo poljuhna količina. G av-no zastopstvo: Franc Ilenier, Podčetrtek
Prmrstneqa sena,
par tisoč kilocrratriov prodam. Št. Vid 43 nad Ljubljano.
Sečna slsisDPsznfca
rabljena, na prodaj. Istntam tu ti moško kolo. Bodešče 16 p. Bled 1.
flsfcl® val>no "sch ucr,!t; kmečkih del. ta-koi gpreimem. Dravlje štev. 37.
fi$klfi vaJ<!no kmečkih del. sprejmem takoj. Dravlje 62.
trgovini Pintar. Gos >o-evetska cesta 14 (Novi Svet).
Slabiš pošleoo, vajeno »»■«« dobro sjospo iinj-akib dol iu kub©, snažno in spretno, dobi takoj službo !t vežjj družini v Ljubljani. -Plača o<l 25ti—300 Din. Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Kuharica«. Stev. 4558.
Kinger«, po? rešljiv, 1600 »in iu krojaški. Oba Šivata naprej in nazaj. Na prodai v Ljubljani, Gradaška 8.
Starinske slike,
kipe iu druge predmet«
in »lov. nske knjige do leta 1Č50 kupi >pri Makedoncu« Ljubljana. Kolodvorska 30.
Sia miz. sfeobeinilia
nova. prodam. Podreča Stev. 6, Smlednik.
SiatiliO 5BD0,
slamo in repo prodam. 6tepanja vas 50.
dobre kvalitete boste nakupili za pomlad v največji izbiri pri Pres-kerju. Sv Petra e. 14.
ie BIk stane 10 sadik Iu u lil najboljših namiznih trsnih vrst, kakor čabski biser, anže-vinka nmži.at Hamtmrg in Afus Ali. Trsaica Ermau Ivan, Št. Janž, Dolen j.sKo.
pošleno in pridno za kmečka dela spre line takoj. — Frnnc Vidic — Bled L Grad 66
poštenega pridnega spref-moca ieku). JVMJov V Opravi Dotiioljnba d
št. 3919
za kmetijstvo sprejmem, ita-kovec, Notraaje Gorioe, Brezovica.
,d*omik naštiri
okna produ m. KerSmanc, Domžale.
\m dem« kzfZ
del Franc Ro te. Zaloška c. 13 p. Moste.
fiiaPUO 'a vsa kov čka dela spro niem žgor-liia Šiška 7.
Bakla za V3a kmečka lltSniii. deja sprejmem.
Babnik-Rodo, Tomaževo štev. 17.
eiihp portrete poveča-Mllnti ve jn legitimacije
riajlrrSe in najcenejiO pri fotograf Jug. Kranj.
in vajenca sprejmem takoj. Ponudbe poslati na upravo lista št. 4544.
tanslu KpompiF
zdrav, prvovrsten, prodam. — Okoren, Grosuplje št. 10
Prodam iz proste roke hišo s sedmm vrtom, ki stoji pote)? drž. ceste, šesto ječa yi sledečih prostorov: 4 sobe. klet, blev, drvarnica in voda poleg kuhinje. Vse v doirem stanju, 2 minuti od želez, postajo. Plačilni pogoji ugodni. Vež m iivs pri last-BifeM. Ortenek št. 23.
MiMsItgp saienca
sprejmem z oskrbo; prednost kmečki. Ponudbe pod »Pridnost« na upravo Domoljuba pod St. 4348.
Sprejmem za vsa kmečka dela. Dravlje 14
SlllŽhiajO poljska''dela' vaieno tudi molže, iu deklico 14 do 17 lot za k otrokom sprejmem. Sitar, šmihel-Novo mesto
Hbnra-!"'1^"11'1"1^0''' JltaPfaS Pavlic Ferdo,
Ljubljana - Vič
ti naglo proda »Domoljubov« mali ogias. če ne z.gotovim denarjem, pa kupen ti s knjižico da
V vsako hišo katoliški časopis!
NRaN!«Jm!CA !N POSOJILNICA V KAMNIKU a - i«n» »m
J«®siTO praseR« večkratni snesok vseh Th>g,
registrovana zadruga r neomejeno zuvezo
Sprejema hmnilne vloge in p »hrastejo pe doge^ru do 5%
Naša velika spomladanska akcija traja samo kratek čas!
Izkoristite
priliko!
dia
v9#
Ta praktičen KADET-BQX fotoaparat obenem % 3 ISOCHROM filmi, dobite pri vsakem foto-trgovcu.

BRINJE, FIGE in SLIVE
dobite v najboljši kakovosti pri
Fran Pogačnik a,.« L ubliana
Tyrševa (Dunaiaka) cesta 33 — Javna skladišča
Tine in Tone sta se pozno vračala domov, dobre volje, seveda. Na bregu Ljubljanice pa je Tonetu zmanjkalo ravnotežja in štrbunknil je v vodo. »Pomagajte, pomagajte!« je vpil. »jaz ne znam plavati« Tine pa je sedel na breg ter mu odvrnil: »Nikar lako ne vpij, zdaj imaš najlejMO priliko, da se naučiš.«
»PO: jeneu, »t bankove »V
vam
jev, .: -n:
•t si,« je dejal gospodar svojemu va-10 dinarjev, ki sem jih zgubil, jc bil pa drobiž, kot si ga mi izročil.« je dejal fant, »ampak zadnjič, ko sem irrnil izgubljeni bankovec za sto dinar-imeli drobiža, zato sem šel zdaj menjat.«
^ober m<Nt Lepe pirhe Krasne sve45e (iorllrio olje Parketno pasto CepfSst! vesselc Mohlfoisa - Wolfova !0
vse poceni ima
Oroslav Dolenc


i Opi^llcl
povišanje cen!
Kadi novega obd&všenia konfekcijsko izdelanih oblek se bodo podražile pri nas izdelane TfVAR obleke od 1. aprila dalje.
Do fesa roka nam le še mogote prodajat! po nizkih cenah.
Vsled tega si pravočasno zasidrajte in nabavite čimprefe naše cenene in prvovrstno izdelane obleke,
OBLEKE
Kekntiii — 10. aprili
(Glej drobne novieel)
veasm
Vam pomaga, da zudobite zopet zdravie s poinotjo zdravilnih lastnosti bilja.
Ne bodite sam sebi sovražnik)
Bolemi pri meai in bolečine ob mesečnem perilu menstruaciji) ublaži Heraan - čaj.
Ali Vas ovir* debelo*!?
Bi bili radi vitki? Toda' uporabiiaite KERSAN* CAJ
Zakai trpite bolečine revmatizma m protins, ako to ni potrebno. HERSAN-ČAJ >« sredstvo, lu Vam more olaiiati muke.
KERSAN-CAJ pomaga pri arterioskleroii Ia Hemoroidih (zlati 2 i It t.
Ali res že ne veste, da ie HERSAN-CAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic.
HERSAN-CAJ se dobita v izvirnih zavojih* vseh lekarnah.
Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec od: •RADIOSAN« Zagreb. Duklianinova ulica Stet. 1 Ke*.'«. imacc
Al. S»LANKHifiK( IJUSUSN«
BEETHOVNOVA 11 1	TELEFON K'"
VftOVŠi VLOGE
VS8« IMNAnNiM ZRVOBOV
najlnisuilnej«	i
' » * »i v gotovini 4n daje Informacije hjreMlLl.-" '
Motorni kolesar je podrl Stibernika in ga Prl!' cej poškodoval »Tu imate sto dinarjev za bolečine, in če mi poveste naslov, vam bom še poslal,« )' tolažil motorist
»Nič mi ne boste pošiljali,« 3? je zarežal Sti-berilik, »kar zdaj mi še dajte. Mar mislite, da se bom dal povoziti na obroke?«
KaMiki listi sle moji glasniki, otrok nsSm&ega $£©fa M meje idjei, uk& «0 S»i 3»Iio toliko Sasi&pisfe. (Pij X