©Slovenian Entomological Society, download unter www.biologiezentrum.at LJUBLJANA, DECEMBER 2003 Vol. 11, No. 2: 163-170 PRISANKOVA JAMA IN NJENA PODZEMELJSKA FAVNA HROŠČEV Bojan KOFLER Podlubnik 301, 4220 Skofja Loka, e-mail: bojan.kofler@siol.net Abstract - THE CAVE PRISANKOVA JAMA AND ITS HYPOGEAN BEETLE FAUNA The cave Prisankova Jama on the Mountain Prisojnik (2547m) near Kranjska Gora (north-western part of Slovenia) is described and figured. The results of a four years' study of its hypogean beetle fauna are presented. The cave Prisankova Jama is a locus typicus of Pretneria metkae mirae Bognolo et Kofler, 2001 (Cholevidae). Key words: Cave fauna, Coleoptera, Cholevidae, Carabidae, Trechinae, Slovenia. Izvleček - Prispevek podaja opis in načrt Prisankove jame z gore Prisojnik (2547m) v bližini Kranjske Gore (Severozahodna Slovenija). Predstavljeni so rezultati štiriletnih raziskav podzemeljske favne hroščev v njej. Jama je locus typicus podvrste Pretneria metkae mirae Bognolo et Kofler, 2001 (Cholevidae). Ključne besede: Jamska favna, Coleoptera, Cholevidae, Carabidae, Trechinae, Slovenija. Uvod Območje Prisojnika (2547 m) je speleološko slabo raziskano. Tega mogočnega skalnega velikana poznamo zlasti po njegovih prepadnih stenah, Ajdovski deklici in dveh velikanskih naravnih odprtinah v gori: Prednjem in Zadnjem Prisojnikovem oknu. Preseneča dejstvo, daje bilo tod do nedavnega znanih le nekaj manjših brezen in niti ena jama. Poleti leta 1992 sva se z ženo Miro z vso za naju prislovično zagnanostjo lotila Slovenske planinske transverzale. Ko sva se tako nekega lepega avgustovskega popoldneva polna zadovoljstva in lepih misli spuščala z gore, sva se na njeni jugoza- 163 ©Slovenian Entomological Society, download unter www.biologieAsrtftjfmifflmologica slovenica, 1 1 (2), 2003 hodni strani, na nadmorski višini okrog 2400 m, znašla pred manjšim spodmolom. Ko sem si ga natančneje ogledal, sem presenečen ugotovil, da se širok vendar nizek rov nadaljuje v notranjost gore. Svetilka, ki me vedno spremlja na vseh izletih, je tistega dne kdo ve zakaj ostala doma. Misel na neraziskan rov, tam visoko pod vrhom Prisojnika, me je preganjala naslednjih pet let. Avgusta 1997 sva razburjena ponovno stala pred vhodom. V naslednjih urah je postalo jasno, da sva našla veliko, do takrat še neraziskano fosilno jamo. Ogledal sem si vse dostopne dele jame. Neraziskano je ostalo samo veliko brezno na koncu desnega rova. V dostopnih delih jame sem nastavil pasti s trohnečim mesom. To tudi biološko zanimivo jamo sem ponovno obiskal v letih 1998, 1999 in 2000. Leta 1998 so me spremljali člani našega DRP (Društvo za raziskovanje podzemlja) Skofja Loka. Izmerili in izrisali smo že do tedaj znane rove, najpogumnejši pa so se spustili v veliko, nevarno brezno, ki je zijalo na koncu desnega rova. Nadaljne raziskave je na globini 102 m ustavilo podorno kamenje. Lega, položaj in ime jame Jama se nahaja na jugozahodnem pobočju Prisojnika. Vhod vanjo je na nadmorski višini okrog 2400 m. Poimenovali smo jo po gori Prisojnik ali Prisank, kot ji rečejo Kranjskogorci. Opis in načrt jame Nad vhodom v jamo je 10 do 15 m visoka previsna stena.Ta 224 m dolga in 102 m globoka fosilna jama je nadaljevanje manjšega spodmola. Na levi strani spodmo-la se namreč odpira nizek, a širok prehod v notranjost jame (Sliki 1 in 2). V vhodnem, elipsastem delu so tla vse leto prekrita s snegom in ledom. V notranjost se pride čez manjšo stopnjo, ki je deloma poledenela. Vhodni rov se po 30 metrih zviša in razcepi v dva kraka. Levi rov se neprestano dviga. Širok je 5 do 8 m in visok 4 do 6 m. Tla so pokrita z velikimi količinami grušča in podornih blokov. Nekako na polovici rova je desno manjša podoma dvorana. V njej bi s kopanjem med podornimi bloki mogoče našli novo nadaljevanje jame. Desni rov je ovalne oblike, širok do 8 m in visok do 5 m in se spušča proti breznu. Tla so tudi tu mestoma pokrita s podornimi bloki in podornim kamenjem, ki ga je največ na robu velikega brezna, zaradi česar je vsak spust vanj skrajno tvegano dejanje. Veliko, ovalno brezno se v dveh stopnjah spušča v globino. Prva stopnja je visoka 23 m. Tudi na njenem dnu se nahajajo velike količine podornega kamenja. Če se od tu ozreš navzgor, te spreleti srh, ko zagledaš, kako se kot nekakšen nestabilen pomol nad teboj grozeče boči nekaj ogromnih, za silo zagozdenih podornih blokov. Med podorom in steno je krajši rov, ki se nadaljuje v močno krušljivo razpoko, ta pa vodi v 20 m globoko drugo brezno. Na njegovem dnu so velike količine podornega kamenja, ki onemogoča nadaljno prodiranje v notranjost gore. 164 B. Kofler: Prisankova jama in njena podzemeljska ègtteuâticôétyça er 1998) 165 Acta entoinologica slovenica, 11 ( 1 ), 2003 SI. 2: Načrt Prisankove jame - prerez (P. Jeram, W. In M. Zakrajšek, B. Kofler 1998) 166 B. Kofler: Prisankova jama in njena podzemeljska favna hroščeslovvnload unter www.biologiezentrum.at Biološke raziskave v jami Ob prvem obisku jame v avgustu leta 1997 sem nastavil pasti s trohnečim mesom in konzervirno tekočino v vseh meni dostopnih delih jame. Ob ponovnem obisku v juliju leta 1998 smo ob meritvah jame in raziskavah brezna nastavili pasti tudi na dnu brezna. Ker pa je vsak spust v brezno zaradi velikih količin nagrmadenega podorne-ga kamenja, ki neprestano grozi z možnostjo večjega podora, skrajno nevaren, pasti žal niso bile nikoli pobrane. V obdobju med avgustom 1997 in julijem 1998 seje v pasti ulovilo 51 primerkov slepega mrharja iz rodu Pretneria (Slika 3) in 14 primerkov slepega brzca iz rodu Anophthalmus (Slika 4). Vsi primerki so bili ulovljeni v desnem in levem kraku jame. Noben primerek ni bil ulovljen v vhodnem delu do razcepa v že imenovani desni in levi rov. Po prvih ocenah priznanega entomologa Hermanna Daffnerja naj bi pri slepem brzcu šlo za podvrsto Anophthalmus manhartensis fuartensis. Primerki rodu Pretneria pa so po obliki kopulacijskega organa ustrezali Pretnerjevemu opisu primerkov iz Jame za križem (Kat. št.: 642) z zapadnega pobočja Pršivca nad Bohinjem. Pretnar jih je pripisal vrsti Pretneria saulii. V letih 1999 in 2000 sem nabral dovolj biološkega materijala (Tabela 1 in Tabela 2) za detaljno morfološko študijo populacij obeh vrst. Na razpolago je bilo 112 primerkov slepega brzca (47 samcev in 65 samic) in 235 primerkov slepega mrharja (79 samcev in 156 samic). Primerki slepega brzca Anophthalmus manhartensis s Prisojnika so morfološko zelo variabilni. Brez težav bi lahko iz populacije nabrali primerke, ki ustrezajo tipični obliki Anophthalmus manhartensis manhartensis, kot tudi primerke, ki ustrezajo podvrsti Anophthalmus manhartensis fuartensis. Hermann Daffner je v svoji končni oceni populacijo iz Prisankove jame pripisal tipični obliki Anophthalmus manhartensis manhartensis. Leta 2000 je moj prijatelj in odličen koleopterolog Marco Bognolo opravil revizijo rodu Pretneria. V njej je primerke s Triglava in Pršivca opisal kot novo vrsto: Pretneria metkae Bognolo 2000. Ob študiju moje populacije pretnerij s Prisojnika je ugotovil, da se osebki morfološko razlikujejo od tipične oblike in leta 2001 sva jih opisala kot novo podvrsto: Pretneria metkae mirae Bognolo et Kofler 2001. Tabela 1: Pretneria metkae mirae, čas raziskav in število ulovljenih primerkov. l/m jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 1998 51 1999 166 2000 18 167 ©Slovenian Entomological Society, download unter www.biologieAsrtftjfmifflmologica slovenica, 1 1 (2), 2003 Tabela 2: Anophthalmus manhartensis manhartensis, čas raziskav in število ulovljenih primerkov. 1/m jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 1998 14 1999 53 2000 45 Sklep Najdba večje jame na območju Prisojnika, kjer je bilo do nedavnega znanih le nekaj manjših brezen, je pomenila veliko speleološko presenečenje. Odkritje Prisankove jame je bilo zanimivo tudi z biološkega stališča, zato sem v njej opravil v letih 1997, 1998, 1999 in 2000 raziskave podzemne favne hroščev. Tod živita v večjem številu slepa vrsta brzca in slepa vrsta mrharja. Primerki obeh vrst so bili ulovljeni v vseh delih jame z izjemo cca 18 m dolgega vhodnega dela. Populacija živali je najštevilčnejša prav v spodnjih delih jame (ob robu brezna). Zaradi nevarnosti večjih podorov v breznu žal ni bilo mogoče raziskati favno na samem dnu brezna, kjer so možna tudi večja biološka presenečenja. V letih raziskav sem uspel uloviti dovolj primerkov obeh vrst (112 primerkov slepega brzca in 235 primerkov slepega mrharja) za kvalitetno morfološko študijo obeh populacij. Ugotovljeno je bilo: da primerki slepega brzca pripadajo tipični obliki z gore Mangart opisanega brzca Anophthalmus manhartensis manhartensis Meschnigg 1943. da se primerki slepega mrharja iz rodu Pretneria morfološko razlikujejo od tipične oblike Pretneria metkae Bognolo 2000, zato so bili opisani kot nova podvrsta Pretneria metkae mirae Bognolo et Kofler 2001. Summary On the Mountain Prisojnik only small poteholes have been found by now. Therefore, the finding of a new big cave was a great surprise. The cave is also very interesting from the biological point of view. Therefore, research of the hypogean beetle fauna had been performed there from the year 1997 until 2000. Two different species of blind beetles were found in the cave. They belong to the genera Anophthalmus and Pretneria. Specimens of both species are present in all parts of the cave, except in the 18m long entrance. The animals were mostly found in the lower parts of the cave. The fauna at the bottom of the potehole has not been studied yet. After morphological studies on large number of specimens the following was established: 168 B. Kofler: Prisankova jama in ^^'fMMŠamfinj^a1^!!^»«^^ er SI. 3: Pretneria metkae mirae Bognolo et Kofler (naravna velikost: 3,0 -3,5mm). Foto B. Kofler. SI. 4: Anophthalmus manhartensis man-hartensis Meschnigg (naravna velikost: 5,5 - 6,7mm). Foto B. Kofler. 169 Acta entoinologica slovenica, 11 ( 1 ), 2003 Specimens of the genus Anophthalmus belong to Anophthalmus manhartensis manhartensis Meschnigg 1943. Specimens of the genus Pretneria are morphologically different from the typical form of Pretneria metkae Bognolo 2000. They have been described as a new subspecies Pretneria metkae mirae Bognolo et Kofler 2001. Zahvale Za vsestransko pomoč pri nastajanju tega prispevka se zahvaljujem moji ženi Miri in članom Društva za raziskovanje podzemlja iz Škofje Loke: Petru Jeramu, Marku Zakrajšku in Walterju Zakrajšku. Posebna zahvala velja odličnima koleopterologoma Marcu Bognoli iz Trsta (Italija) in Hermannu Daffnerju iz Echinga (Nemčija). Acknowledgments I'd like to thank my wife Mira and the members of the caving club DRP Skofja Loka: Mr. Peter Jeram, Mr. Marko Zakrajšek and Mr. Walter Zakrajšek. I am also very much obliged to the outstanding coleopterologists Mr. Marco Bognolo from Trieste (Italy) and Mr. Hermann Daffner from Eching (Germany). Literatura Zakrajšek W., 1998: Zapisnik terenskih ogledov - Prisankova jama. Kataster jam Slovenije. Ljubljana. Bognolo M., Kofler B., 2001: Pretneria metkae mirae ssp.n. (Coleóptera: Cholevidae) from Mount Prisojnik, Slovenia. Acta entomologica slovenica, 9 (2): 113-118. Ljubljana Daffner H., 1996: Revision der Anophthalmus-Arten und -Rassen mit lang und dicht behaarter Koerperoberseite. Mitt. Münch. Ent. Ges., 86: 33-78. Muenchen. Bognolo M., 2000: II genere Pretneria. Boli Soc. entomol. ital, 132 (1): 29 - 42. Pretner E., 1949: Aphaobius (Aphaobiella subgen. nov.) budnar-lipoglavšeki spec.nov., A. (A.) tisnicensis spec. nov. In opis samca vrste Pretneria saulii G. Mueller (Coleóptera, Silphidae). Razprave SAZU, Razred za Prirodoslovne in medicinske vede, 4: 143- 158. Ljubljana. Prejeto /Received: 27. 2. 2003 170