GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
PROBLEM OPREDELITVE TOZD V TOSAMI
Problematika ustanavljanja TO-XD v Tosami ni nova, saj smo se z 'njo srečali že pri konstituiranju v letu 1'973.
Med tem časom pa se je marsikaj spremenilo in izjasnilo tako, da so naše družbeno (politične organizacije sprožile postopek za ponovno konstituiranje, kar pa je tuldi obveza in zaključek prejšnje analize, iki je nakazala več možnosti za ustanovitev TOZD v Tosami.
Ob ponovnem konstituiranju moramo pri ustanavfljanju bodočih TOZD upoštevati predvsem sledeče nove vidike:
— novo ustavo prispevek prakse prispevek teorije.
Ta nova spoznanja je dr. Mijo Novak poskušal zajeti v svoji definiciji TOZD-a, ki se glasi: TOZD je temeljna oblika samoupravne organizacije družbenega dela, ki predstavlja tehnično-tehnološko in ekonomsko delovno celoto temelječo na določeni količini in vrsti sredstev za proizvodnjo, katera pri obstoječi deliitvi dela omogočajo večjemu ali manjšemu številu združenih delavcev, da poslujejo kot blagovni prodajalci in da se na tej osnovi rezultati njihovega skupnega dela morejo potrditi kot vrednost, ter da jo morajo samostojno razvijati .in realizirati svojo vlogo družbenega subjekta (vključujoč vse v celoten sistem razširjene družbene reprodukcije.
Definicija posebej poudarja sledeče odločilne dejavnike pri ustanavljanju TOZD:
' tehnično tehnološko delovno celoto
ekonomsko zasnovo TOZD ~~ družbeno-paiiitično zasnovo TOZD razvojni vidik.
Upoštevajoč prejšnjo analizo TOZD in značaj naše proizvodnje, ki je pretežno sestavljena iz kratkih proizvodnih procesov menim, da moramo delovne celote iz tehnično-tehnološkega smisla in ostalih vidikov, iskati predvsem med registriranim predmetom poslovanja s pomočjo združevanja posameznih dejavnosti, kajiti nekatere naše dejavnosti obsegajo Le 1 stroj in nekaj posluiževallcev.
Predmet poslovanja lahko razdelimo na sledeče glavne dejavnosti in sicer na proizvodnjo:
—	sanitetnih drugih tkanin
—	ovojev in pozamentarije
—	sanitetne In druge vate
—	lepljivih obližev in tehničnih trakov
—	sanitetne in druge lahke konfekcije
—	ostali zavojni material in kom-pletiranje izdelkov
—	izdelkov za higijeno in kozmetiko
—	izdelkov za nego otroka
—	cigaretnih filtrov.
Če proučimo navedene dejavnosti iz vidika tehnologije vidimo, da so osnovni proizvodnli procesi sledeči:
—	izdelava in predelava izdelkov na bazi tkanin
—	izdelava in predelava izdelkov na bazi vlaknin
—	izdelava cigaretnih filtrov
—	izdelava in predelava ostalih (izdelkov.
Značilnost modernega tehnološkega postopka je, da se posamezne faze izdelave povezujejo v tekoč, neprekinjeni delovni proces na enem a/li večjih strojih v sklopu proizvo-dme llindje.
Ker je cilj ustanavljanja TOZD razvoj proizvajalnih sil, sodim, da
bi iz vidika tehnologije in razvojnih tendenc, bilo v tem trenutku primerno zaokrožiti našo tehnologijo ravno v smeri gornješirše delitve tehnologije, upoštevajoč pri tem da se moramo čimpreje modernizirati, ker delovne sile v Sloveniji ni ter je postala že zelo draga.
Obstaja možnost, da močno moderniziramo izdelavo in dodelavo sanitetnih in drugih tkanin, kar kaže na to, da ta proizvodni proces zaokrožimo in vpeljemo množično oz. ve’'ko serijsko proizvodnjo.
Ravno tako še obstojajo možnosti za modernizacijo proizvodnje izdelkov na bazi vlaknin in povezovanja celotnega procesa v več neprekinjenih procesov.
Ostali proizvodni procesi razen izdelave cigaretnih filtrov so zaenkrat še v razvoju tn manjšega pomena, tako da jih ne kaže ločevati kot pomembnejše delovne celote, kar pa ne velja za izdelavo cigaretnih filtrov, ki je postala pomembna dejavnost podjetja.
Iz navedenega sledi, da je ena izmed možnih variant ustanovitve TOZD v Tosami sledeča:
1.	TOZD za izdelavo izdelkov na bazi tkanin
2.	TOZD za izdelavo na bazi vlaknin
3.	TOZD za izdelavo Cigaretnih filtrov
4.	(Skupne službe
Prednost te variante je v tem, da poslujejo TOZD /direktno s trgam, kar pomeni, da morajo samostojno odločati o svojem razvoju ter enakopravno Vstopati v proces družbene reprodukcije. Nadaljno vrednost vidim tudi v tem, da je vsem TOZD omogočen razvoj tako v obstoječem proizvodnem programu, kot tudi v možnostih za osvajanje (Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanoe s 1. strani) nove prolizvodnje.
Razen tega je tudi sonialna varnost zajpoislenih večja, saij obstaja v istem TOZD-u več možnosti zaposlitve na različnih delavnih mestih. Tuldi Število v TOZD-ih ne bo preveliko, če uipoštervamo, da zahteva po moder,nizaciji ,ni prazna beseda, pač pa zdajšnja neodložljiva ekonomska nujnost.
Poskus operdelitve delovnih ce-
Mad pomembnejšimi investicijami v letošnjem gospodarskem načrtu je predvidena izgradnja skladišča surovin in razširitev proizvodnih prostorov tkalnice.
Pomanjkanje Skladiščnih prostorov je že nekaj let pereč problem v Tosami, zato smo že prejšnje leto priStop'ili k inltenzivnejšim pripravam za izgradnjo skladiščnih prostorov. V ekonomsko planskem sektorju je bila izdelana analiza in podana utemeljitev po gradnji novega skladišča (analiza APS 8. 3. 1974; 7. 5. 1974).
Skupna površina prostorov namenjenih skladiščenju surovtiln in pomožnega materiala znaša 2.562 m2. Del teh prostorov je dislociranih (Studi, podrečje, del je starih, požarno varstveno neprimernih in v urbanističnem načrtu tovarne namenjenih rušenju, zaradi bodoče lokacije menze tako, da je pravih skladiščnih prostorov le 1.070 m2.
Za skladiščenje gotovih izdelkov
lot oz. TOZD-ov v tem članku je vzeti kot vspodlbudo za ramišljanje vseh članov kolektiva v tej smeri, da bi se že ipred dejansko odločitvijo izkristalizirala mnenja in tako hitreje našla rešitev, ki bi najlveč prispevala k nadaljnjem razvoju Tosame v najširšem družbeno-eko-n omskem smlislu.
Predsednik strokovne komisije:
JANEZ LESKOVEC
je namenskih prostorov 1090 m2 celotna uporabljena površina (s pri-roičnimi skladišči v mikainiči lin pri filtrih) pa je 1.485 m2. Vendar daljše skladiščenje gotovih izdelkov v proizvodnih oddelkih oVLra normalno proizvodno delo. Skupna sedanja površina odgovarjajočih skladiščnih prostorov je tako 1.620 + 1.090 — = 2,210 m2.
'Nabavna služba je določila optimalne zaloge osnovnega in pomožnega materiala in na tej osnovi je bil izračun potrebnih Skladiščnih prostorov (upoštevana je embalaža, način zlaganja, dodana je 1/3 prostora za manipuliranje) Potrebe po Skladiščenju za surovine in pomožni material so naslednje:
—	osnovni material	2.820	m-
—	kemikalije	130	m2
—	kartoni	720	m2
—	ostali pomožni	material 360 m2
4.080 m2
PCi izračunu potrebnega skladiščnega prostora za gotove izdelke so upoštevane iminiimatae — 14 dneivne zaloge. Izračun po posameznih grupah artiklov kaže potrebo po 1.553 m2 prostorov za skladiščenje izdelkov.
SKUPNA POTREBA je torej 4.090 m2 + Ij553 m2 = 5.633 m2. Razpoložljiva površina pa je 2.210 m2.
Primanjkuje torej 2.923 m2 ali zaokroženo 3.000 nn2 skladiščnih prostorov ob sedanji proizvodnji, vendar pa bomo na podlagi razvojnega plana že do leta 1978 potrebovali 20% prostora več, do leta 1980 pa že nudailjnih 20 %.
S takim prikazom potreb skladiščnih prostorov je investicija utemeljena.
Investicijo o izgradnji proizvod-no-skladiščine hale so obravnavali že zbori organizacijskih enot in na svojih sejah 22. /lil. 1974 potrdili predlog o izgradnji proizvodnonskladišč-nega objekta, ki bi delno služil v proizvodne, delno v skladiščne namene. V tam predlogu je bila investicija ocenjena 28:590.000,— din.
V času pripravljalnih del predvidene investicije je prihajalo do nekaterih sprememb, predvsem pa je nastala pomembna sprememba z omejitvijo širjenja tovarne proti jugu, zaradi predvidene gradnje ceste. To spremembo smo morali upoštevati pri našem urbariističnem zazidalnem načrtu iln menjati smo morali zamisel o izgradnji proizvodno-sikladiščne hale. Tako je nastal sedanji predlog izgradnje dveh Objektov in sicer:
1.	'Skladišče surovin
2.	Proizvodna hala — tkalnice
Na osnoVi razpisa je bil izbran najugodnejši izvajalec »Gradbeno podjetje GRADIS«, ki je pogodbeno prevzel tudi izdelavo glavnih projektov. Glavni projekt Skladišča je bil izdelan do 23. 5. 1975. Takoj je bil projekt vložen s potrebnimi soglasji za izdajo gradbenega dovoljenja. Projekt za proizvodno halo-tkalnic bo izdelan nekaj mesecev
kasneje.
Predračunska vrednost skladišča surovin je prikazana v projektantskem predračunu št. projekta 639. Skladišče surolvin v velikosti — 85,60 m x 46J50 m ima 3.989 m2 tlorisne površine. Cena po predračunu pa znaša:
Gradbena in
Obrtniška dela	din 12.407.507.—
Instalacijska dela din 1.914.950.— SKUPAJ:	din 14.322.457 —
Finančna sredstva za izgradnjo skladišča bodo v celoti lastna sredstva. Predračunsko vrednost investicije moramo po predpisih pred prličetkom gradnje vložiti na banko, kar je tudi pogoj za izgradnjo gradbenega dovolj enlj a.
Izvajanje investicijskega programa - izgradnja skladišča surovin
P. F. — L. T.
Delo na razvojnem programu
Smo sredi priprav za izdelavo razvojnega programa od 1976 do 1980 leta. Elkonomiskio pianistki sektor pospešeno pripravlja metodološko navodilo za pristop ik temu delu, in v njem določa celotno vsebino za posamezne naloge, nosilce izvajanja teh nalog, predlaga način izvedbe in postavlja roke. Za metodološko navodilo bo dobilo značaj intvnaga akta, vendar se k njego-veimu izvajanju — se pravi: k konkretnemu delu na posameznih nalogah— pristopa že zdaj, še pred njegovim sprejemom.
Začetni del na razvojnem progra-nm je bili pravzaprav že v minulem letu, ko je bil izdelan perspektivni prodajni plan. 'Delo se je prekinilo v času izdelave gospodarskega načrta za letošnje leto, takoj potem pa se je nadaljevalo s ilspoimtvijo tako imenovanih mlinimalniih kazalcev razvoja, ki jih je predpisal zvezni zakon in dopolnila republiška skupščina. Postavljen je bil zelo kratdk rek, zato smo morali nekatere podatke zelo na grobo oceniti. Nepreciznost podatkov je bila predvidena tudi s iStrani republiškega zavoda za planiranje, zato le4a predvideva jeseni še eno razvojno anketo, z isti-mi podatki, ki bo tirjala strokov-nejšo pripravo in tudi še samoupravno potrjena razvojna izhodišča.
Tako zunanje zahteve kot tudi nase lastne potrebe po vsestransko in Strokovno izdelanem razvojnem programu nalagajo takorekoč vsem službam in sektorjem prizadevno in Poglobljeno delo pri ocenjevanju naših bodočih poslovnih zmožnosti in uspehov. Čeprav že imamo perspektivni prodajni plan, vendar lahko re-
čemo, da je nepopolen v tem smislu ker nakazuje le rast prodaje obstoječega aisontimana ne posega pa v novitete. K tej dopolnitvi pristopamo sedaj.
Povsem neobdelana so področja samoupravnega razvoja poslovnega povezovanja kadrovske politike, v dodelavi pa so že potrebe po investicijah v razširjano proizvodnjo, bodo pa tudi pripravljena izhodišča za ocenitev potreb po modemizadiji obstoječe proizvodnje. Potrebno bo tudi na podlagi navaga konstituira-
nja naše organizacije združenega dela razmisliti o reorganizaciji strokovnih služb, treba se bo zamisliti nad potrebami družbenega standarda zaposlenih, ker je ena od temeljnih nalog razvojnega programa, ne nazadnje pa so nujno programirati našo nadalljno poslovno politiko, predvideti potrebo po finančnih sredstvih in njihovo kritje nasploh pa videti koliki poslovni uspeh sploh lahko do leta 1980 pričakujemo.
Kvaliteto strokovne priprave predloga razvojnega programa, kjer je torej še obilo posla, bodo jeseni ocenjevali in potrjevali vsi zaposleni na svojih zborih in se v celoti ali s spremenj evalnimii predlog', odločili o smeri razvoja za nadaljnih pet let.
TONI LAZNIK, dipl. oec.
Vsebina »Bebi« kompletov
Novi trakotkalski stroji pri nas
Ze dalj časa govorimo o novi traka tkalnici. Sedaj rečemo, da bo le ta tudi kmalu nabavljena in usposobljena za redno proizvodnjio.
Vemo, da je naš sedanji strojni Park v trakotkalnioi že precej izrabljen lin seveda tudi zastarel, z 'Zjamo novejših Muller trakotkalskih strojev, zato je 'bili poseg v modernizacijo tega Oddelka upravičen. No-vi trakotkalski Stroji, tako imenovani iigekm avtomati, imajo iv primer-■invi z obstoječimi sledeče glavne ‘Prednosti:
' večkrat povečana proizvodnja, z ozirom na obstoječe stare statve;
—	manjša poraba prostora za proizvodnjo iste količine izdelkov;
—	bistveno se bo zmanjšalo število zaposlenih, ker bo ena delavka stregla večjemu številu novih strojev;
—	odpade navijanje vOtka, ker vo-tek dovajamo direktno iz križnega naviitka in s tem tudi menjava votkovnih cevk;
—	ob vsakem pretrgu osnove ali vOtka s‘e stroj isam ustavi; kontrolna naprava pa Signalizira napako;
Novi stroji v primerjavi z obstoječimi vnašajo votek v nastajajo-
či ovoj s pomočjo posebne igle le z ene strani in ne več s čolničkom in votkovnim naViltkom. Igla istočasno vnese v ovoj dva votka, ki se na drugem kraju prepletata z že zatka-niima volkoma prejšnje podaje tako, da votka ne moremo več izvleči iz ovoja. Zaradi novega načina vnašanja votka, ki je navit na križnem navitku, stroj (lahko zatke več vot-kov v eni 'minuti in sicer do okoli 800 vat/Im in. Hitrost stroja je Odvisna od širine izdelanega traku in vrste oz. kvalitete uporabljene osnove an votka. Ob tej priliki lahko navedemo, ,da najhovejši strojil pri optimalnih pogojih lahko izatkejo od 3000 — 6000 votk.jmin za trakove široke do 50 mm, naši najstarejši stroji pa dosežejo ile 90 volk./min.
Na stroju lahko tkemo istoičasno diva ovoja šinine do 10 dm, medtem ko je za vdfije šihtaie stroj konstruiran 'tako, da .se na njem lahko tke vež trakov istoičasno.
Z ozirom na to, da bodo novi stroji zahtevali kvalitetno im zelo dobro pripravljeno osnovo, bomo morali posvetiti veliko pozornost tudi križnemu previjanju preje za osnovo in votek ter snovanju. Za potrebe snovanja osnov za avtomate, ki bodo izdelovali dva . trakova
V okviru zahtev statističnega raziskovanja, ki je predpisano z zveznim zalkohom smo te dni obdelali podatke o porazdelitvi naše pro-
istočasno bomo morali nabaviti novo snovalo za snovanje osnov na snovalme valje, ki bodo služili kot osnova na strojih.
Ker vsak nov stroj zahteva določen čas za proučevanje delavcev in vzdrževalcev smo se domenili, da bomo že konec letošnjega leta dobili prve igelne avtomate. Na njih se bomo lahko podrobno seznanili s posebnostmi ali patudi težavami, ki obvezno nastanejo pri novih strojih.
PODPESKAR JOŽE
daje po posameznih jugoslovanskih republikah in za 'izvoz v letu 1974. Talki podatki se Zbirajo vsaki dve leti in so dobra informacija o tendencah usmerjanja naše prodaje.
Verjetno bo zanimivo tudi za vas zvedeti, da smo lani prodali v Sloveniji 29,3% vrednosti vsega blaga, da smo v ostalo Jugoslavijo prodali 55,8%, izvozili pa 14;9% vse vrednosti prodaje.
Pred dvema letoma 1972, pa smo v Sloveniji prodali 33,6 % vsega blaga, v ostalo Jugoslavijo 57,9 % izvozili smo pa 8,5 % vrednosti. To pomeni, da se je lani strukturni delež celotne domače prodaje znižal na račun izvoza, za katerega vemo, da je imel pozitivne finančne učinke in ga lahiko smatramo' kot pozitivno tendenco, ki ima ustrezno nadaljevanje tudi v letošnjem letu. Vendar pa so pozitivne tendence tudi v tem, da se je znižal strukturni delež prodaje v Sloveniji, povečal pa, kljub skupnemu znižanju, v nekaterih republikah. Tako se je povečala prodaja v Bosni ,in Hercegovini od 7 na 8 %, v Hrvatski od 18 na 20%, v Makedoniji od 6 na 7,4 %, padel pa je strukturni delež prodaje v Srbiji in Črni gori. S pravilnim izhodiščem, da je naše glavno domače tržišče izven Slovenije, je potrebno v nadaljnji prodajni politiki pospeševati štruktunno rast prodaje v oštalih .republikah in premagati vplive, ki so doprinesli k relativnemu znižanju prodaje v Črni gori in Srbiji — Seveda pa je absolutna vrednost prodaje po posameznih področjih — zaradi naraščanja cen v letu ,1974 povsod vlišj.a kot je bila leta ,1972.
Edina izjema je le Črna gora, kjer je padec prodaje tolikšen, da sta nižja oba podatka, vrednost prodaje je padla od 2,4 milijona din na 1,3 milijona din, s tem pa tudi strukturni delež od 1,6% na 0,4%.
TONI LAZNIK, dipl. oec.
Analiza trga v Jugoslaviji
Sestanek s komercialnimi predstavniki
V dneh 27. in 28. maja 1975 smo imeli v komercialnem sektorju sestanek z našimi ikomarčialnimli predstavniki.
Sestanki so običajno trikrat letno, njihov namen pa je, da komercialna služba seznani predstavnike s problematiko podjetja, predvsem pa z novlimi izdelki.
Na tam sestanku so bili predstavniki seznanjeni s sledečimi novimi izdelki:
—	zdravniške maske za enkratno u-poralho,
—	posteljne podloge za enkratno uporabo,
—	damski vložki mimosept prima lin mimosepit komfort.
(Predstavniki pa so komercialno službo seznanili s problemi, s kate-rimli se vsakodnevno srečujejo na tržišču. Najivdčji problem je, prav gotovo bo pa tudi v bodoče ta, da obstoječa konkurenčna podjetja (Nli-va — Novi Sad, Lola Ribar — Kar-lovac, Saniteks — Velika Kladuša) nudijo kupcem boljše prodajne pogoje kot so rabat, super rabat in kasa skonto, kot naše podjetje, oziroma kot je dogovorjeno med gru-padijo.
Poleg že obstoječih konkurenčnih podjetij pa se pojavljajo še nova kbt npr. Biljana Prilep z damskimi vložki im oik-cak vato, v letošnjem letu pa bosta verjetno še
dve podjetji in to Maleševka Benovo in Alkaloid Skopje z asortima-nom sanitetnih izdelkov.
Prav gotovo vse to komercialnim predstavnikom otežuje njihovo delo in plasiranje naših izdelkov na jugoslovansko tržišče.
J'M
Dopisujte v naše glasilo
Sejem Interpack v Dusseldorfu
V mesecu maju smo predstavniki Tosame obiskali mednarodni sejam »INTERPACK« v Dusseldorfu. Na tem sejmu so bili razstavljeni pakir-ni strojli in pomožna sredstva za pakiranje. Celotna razstava je Mia v 13 paviljonih. Prikazane so bile vse novosti pri pakiranju, to je novi stroji, naprave in pomožna sredstva
Nekaj od teh razstavljenih strojev, bi lahko 'Vkijulčilli tudi v naš proizvodni proces. Talko ismo videli pakiranje vložkov, plenic. Ogledali smo &i tudi stroje za konfekdionarje papirnatih izdelkov, različnlih vršit varilnih aparatov. Veliko firm je razstavljalo stroje za zapiranje kartonov, od katerih enega bi lahko vkljulčili takoj v oddelku mJkalmftce. Mnogo je bilo tudi različnih transportnih trakov, sigmimih naprav, naprav za pisanje etiket.
Pri nekaterih firmah, -s katerimi imamo že poslovne stike, bodisi, da imamo njihove stroje ali pa se zanje zanimamo, smo imeli razgovore o kapacitetah posameznih strojev, 10 ceni lin drugih tehničnih podatkih. Na sejmu smo našli tudi proizvajalca papirjev in folije za posamezno
pakiranje kompras, kvaliteta teh je taka, da je možna sterilizacija. Ker se zmerom bolj Vključujemo v izvoz teh artiklov je to zelo pomembno,
ker tuj trg (ima posamezno pakiranje kompras vseh dimenzij, domače porabnike pa bi tudi bilo potrebno na
to pripraviti.
Sejem je bil izredno zanimiv, saj smo med razstavljenimi stroji našli nekaj takih, ki bi bili primerni za našo proizvodbjo in bodo gotovo Vključenii v naše bodoče investicije. S tem bomo proizvodnjo modernizirali, zmanjšali -predvsem delovno silo in izlboljišali kvaliteto, pakiranja.
BREZNIK HELENA dipl. ing.
Sejem v Dusseldorfu — paviljon
Nova kvaliteta vložkov mimosept
V	mdsecu maju smo v oddelku mikalnice pričeli z izdelavo nove kvalitete Mimosept Vložkov, in sicer: Mimosept — komfort in Mi-mosept — prima. Drugačen sestav damskega vložka Mimosept je prispeval k mehkejši in kvalitetnejši izvedbi, prav tako pa se je spremenila tudi embalaža in naziv Vložka — prima. Kvaliteta damskih vložkov komfort je enaka kot za prima, le da ima prilepljen trak pulhina, ki Preprečuje drsenje vložka.
Pri začetni proizvodnji je bilo precej težav. Nekatere smo že odpravili, preostale pa še bomo s prizadevnostjo vse Skupine delavk pri stroju, mehanikov in vodstvenega osebja. Kapacitete stroja za izdelavo Mimosept kvalitete so razporejene tako, da cca 40% proizvodnje odpade na kvaliteto komfort, preostalih 60 % pa .na prima.
V	tem času se je 'vgradil pri
stroju za izdelavo Molny plenic tudi dvojilec, ki pogojuje -večji izkoristek stroja, varjenje pa se vrši
sedaj na novem stroju, ki ima prav tako večje kapacitete od starega.
-Pavla Kamin
Sindikalne vesti
Delo splošne delegacije
Najprej naj naštejem samoupravne fflniterasne skupnosti v katere naša delegacija pošilja svoje delegate. To eo: sEkulpSčiina socialnega skrbstva, potkoj-ninlske -in invalidske skupnosti, telebne kulture, stanovanjske skupnosti, otroškega varstva, skupnosti za zaposlovanje delavcev In raziskovalina dejavnost.
Od števlila zgoraj naveidenih sa-m-ouprarvniCti :intar®nih -skuipnosti lahko ugotovimo, da je delo splošne delegacije dokaj obširno. Mislim, da
bo nujno potrebno število delegacij, ki spadajo pod splošno delegacijo, skrčiti -na polovico, saj bomo Itako lažje izvrševali dane nam naloge oziroma -želje voliloev.
Naj na kratko pogledamo delo spološne delegacije. Prve skupščine po posameznih .interesnih skupnostih, v katere smo mi pošiljali delegate, so v -glavnem volili predsedstva oziroma vodstva -Skuihščin -in potrjevale statute posameznih samouprav-nih interesnih -skupnosti. Na nasled-
njih skupščinah, na katere -smo pošiljali delegate -splošne delegacije, so se v glavnem potrjevali programi dela -za mandatna Obdobja teh samoupravnih interesnih skupnosti -in predlagali družbene dogovore o finansiranju oz. sofinansiranj-u za vsako posamezno interesno skupnost.
Diskusije so bile živahne, posebno kadar se je razpravljalo o finančnih sredstvih s katerimi razpolaga posamezna samoupravna interesna skupnost.
Skratka dela za bodoče bo dovolj, trefba pa bo prakticirati, da bi člane kolektiva -sproti obveščali in sicer naj b} posamezni delegati o sej.ah, katerih se bodo udeležili, v našem glasilu TOSAMA.
Predsednik spiošne delegacije Cerar Ivan
Ob tednu komunista
venij.i že preko 50 dopisnikov, z akcijo teden Komunista se bo njihovo število še povečalo.
V letošnjem letu praznuje -glasilo ZiK »KOMUNIST« SOiletnico svo-. jega izhajanja — Obletnico, ki je nadaljevanje začetkov, ispdčetih v najhujših pogojih predvojnega buržu-a-znega sistema v Jugoslavija.
P-nviČ je Komunlilst izšel 25. januarja 11925 v Beogradu, .njegov oče je bil legendarni Moša Pijade. Izšel je v Ča!su, ko je revolucionarni val iz morja oktobrske revolucije pl viška! v zavest delovnih ljudi šircm Evrope ter izven nje in njih navduševal za svetle cilje.
-Na začetnih korakih je bilo glasilo -KIP kritično ne le do razmer v tedanji družbi, temveč do fraikcio-naških bojev, strujanj, vplivov socialdemokracije v lastnih vrstah in drugih pojavov. Komunista so -tedaj urejali ter pisali -vanj najboljši ljudje iz partijskih vrst, kar je dajalo listu izraiziito revolucionarno ost.
Med NOB prevzame Komunist revolucionarno zastavo gibanja za osvoboditev izpod tujih in domačih zavojevalcev ter prejšnjega sištema, ki je dopuščal hudo izkoriščanje. Sele po vojnli je lahko komunist zadihal s polnimi pljuči. List postane neomajen -borec za odločujočo vlgo-go ddl-avskaga razreda v vseh družbenih zadevah. -Kasneje -se vključuje v celoVit sistem informiranj-a, ko mora biti 1-eita v neposredni funkciji isa-moupraviljanja.
Danes dobiva gl-aisilo ZK -vse večje veljavo, postaja čedalje bolj neposreden, postaja osnovno gradivo, iz katerega črpajo komunisti — dejali -bi hrano za svoje akcije. Zato mtora postajati -in poStaj-a slika razmer v družbi, ta pa nastaja preko neposrednega sporočanja problemov, težav in uspehov iz neposredne prakse.
Eden izm-ed ciljev »tedna Komunista« po Sloveniji, a tudi Jugoslaviji je, da bi postal Komunist nepogrešljivi del, napotek vsakega komunista. Da pa bo takšen, je seveda v naj večji meri odvisno od komunistov. Glasilo ima trenu-tno v Slo-
Funtana pri Vrsarju -novo počitniško letovišče za delavce Tosame
V letošnjem letu smo v Tosami povečali kapacitete počitniških domov -z najemam zemljišča v Funta-ni pri Vrsarju. Tu bomo lahko letovali v predsezoni sezoni in pose-
Vsako OOZK, posebno to velja za OZD oz. TOZD, bo morala imeti svojega poverjenika, ki bo v tesni povezavi s stalnim dopisnikom iz občine, da bodo -najrazličnejše informacije še sveže prihaj-ale v Komunista. Tako -se bo Komunist bralcem še bolj približal.
zoni. Kraj je ob razčlenjeni obali ka-r dela romantično Okolico še bolj privlačno.
V ta namen sta bili kupljeni dve prikolici, tako da bomo s to, ki smo jo imeli v lanski sezoni v Izoli imeli na razpolago še dodatnih 8 — 10 ležišč v camp prikolicah.
Vsem, ki so se prijavili za letovanje v Fontani želimo prijetno letovanje.
»Tosamovci« v muzeju NOB
V	jubilejnem letu ob 304atnici osvoboditve izpod fašističnega jarma in SO-letniei svobode jugoslovanskih narodov, vsi narodi Jugoslavije skozi celo leto 1975 proslavljajo za naše narode pomemlben zgodovinski dogodek.
V	tem letu se vrstijo svečane akademije, organizirajo izleti, pohodi, srečanja, zabave itd... 'Na teh srečanjih,' pohodih, sestankih itd., so z občudovanjem in ponosom ozre-
Tudi naša organizacija Z3B in mladine je prispevala svoj delež k proslavljanju velike obletnice naše domovine. Dogovorili smo se za skupen ogled muzeja REVOLUCIJE v Ljuibljani. Dne 31. 5. 11975, smo si ogledali zelo zanimivo zgodovino naših narodov s posebnim ipovdankom na NOB.
Ravnatelj muzeja nam je na 'zelo razumljiv in podroben način pojasnil celo zgodovino Slovencev. Po
demsto tisoč borcev svoje življenje.
Bilo nam je prijetno in lepo »Takih in podobnih akcij si še želimo« so bile besede večine udeležencev. Upamo, da bodo naše želje uresničene, kajlti le z razumevanjem bogate revolucionarne zgodovine bo naša mlada generacija še z večjim poletom gradila našo samoupravno socialistično skupnost za lepši jutrišnji dan, pod vodstvom na-
Člani ZB-Tosame in mladina pred muzejem NOB v Ljubljani
rno nazaj, .,kjer ugotavljamo, da so naši narodi v avoji zgodovini prehodili težko zgodovinsko pot, kakršno je le malo katero ljudstvo na svetu. Naši narodi so se morali boriti za najosnovnejše človeške pravice, Za vsakdanji kruh in za skromno, človeku dostojno življenje. Končno so naši delovni ljudje pridobili svo-
pravice v NOB za kaitere so se borili stoletju in žrtvovali veliko sinov. s krvjo priborjeno svobodo naši narodi znajo ceniti in so jo tudi 'pripravljeni braniti proti vsakomur, ki bi hotel omadeževati ali nas v svobodi in v miru ovirati. Borci in mladina so po osvoboditvi s skupnimi mdSmi in velikimi napori obnovili opustošeno domovino ter 'z nje napravili , industrijsko razvito socialistično samoupravno Skuppost narodov Jugoslavije.
To, kar narodi ponavadi ustvarjajo stoletja, smo mi uspeli v 30-le-tih svobode.
2-urnam ogledovanju in pojasnjevanju smo si pridobili novo znanje iz naše zgodovine. Po končanem ogledu In skupnem slikanju, nismo pozabili na našega velikega in najdražjega tovariša Tita, kateremu smo po-Slaji pozdravno brzojavko in v njej zaželeli še veliko zdravih let med nami. Med sproščenim razgovorom so. borci obujali spomine iz težkih dni NOB in življenja iv konceintra-cijskih taboriščih in s tem prispevali svoj delež pri prenašanju tradicij NOB in povojne graditve na mlade.
Zavedajoč se, da je treba mlade ulčiti tovarištva, humanosti, dostojanstva in ljubezni do svoje ■ lepe svobodne domovine, za katero moramo biti vsak trenutek pripravljeni jo braniti.
To so misli, želje in želje, za katere smo se borili in se še danes borimo ter za katere ideje poleg drugih je žrtvovalo preko 1 milijon se-
šega ljubljenega voditelja tovariša Tita/
Vračajoč se proti domu, smo si med potjo ogledali še nekatere znamenitosti Ljubljane — mesta heroja.
M. Požek
IN MEMORIAM
Franci Kerč
Mladi iz naSe delovne organizacije smo se tudi letošnje leto udeležili tradicionalnega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« ki je bil 10. maja rv Lljajfoljani.
Takoj naj omamim, da je bil le-tošnjii pohod, ko praznujemo 30. obletnico esmage obiskan rekordno. 105.000 uldelležencev se je ob tej priložnosti udeležilo obeh manifesta-tivnih pohodov in ostalih športnih tekmovanj.
Nenadoma nas je pretresla žalostna vest, da se je za vedno poslovil od nas naš dragi prijatelj in sodelavec Franci Kerč.
Na začetku svoje življenjske poti, poln upov in načrtov za bodočnost se je vključil v našo delovno organizacijo kot 15 letni fant. Bil je skromen in delaven. Na defllovnem mestu je svoje delo opravljal z odgovornostjo in tako pripomogel k uspešnemu delu k naši tovarni. Nesebično je pomagal povsod kjer koli je bilo potrebno. Star 23 let, nam je zapustil v naših srcih trajno sled zvestega tovariša in prijatelja.
Dragi Franci, ostal nam boš trajno v spominu, kot vzoren mladinec in nenadomestljiv prijatelj. Hvaležni smo ti za vse kar si nam nudil v svojem kratkem, a plodnem življenju.
Kot sem že omenil, smo se tudi mladi iz naše OOZSMS T osam a zbrali in s Startom v Vegovi ulici podali na 10 000 m dolgo pot tovarištva in spominov.
Pot nas je vodila mimo vrsto hiš, spomenikov ipd, ki so spomin na težke dni, ko je pri nas divjala vojna. Tisoč glava množica ljudi vseh starosti se je v strnjeni koloni pomikala cilju nasproti.
Kljub temu, da pot ni bila kratka smo kaj kmalu prišli na
Trg revolucije, kjer je bil cilj pohoda in že vse pripravljeno za svečanost — osrednjo proslavo, ki se je pričela ob 11. uri. Na cilju je vsak
udeleženec prejel spominsko značko pohoda. Eni manj, drugi bolj Utrujeni so prihajali na cilij, verjetno vsi ene misli, da se tudi prihodnjemu pohodu »Po poteh okupirane Ljubljane« ne bodo odrekli.
Mladinci iz naše tovarne zadovoljni, da smo se udeležili te lepe manifestacije akcije, ki je imela letošnje leto še toliko večji pomen, saj smo proslavili jubilejno leto zmage
MARJAN ŠTRUKELJ
Tvoji prijatelji in sodelavci.
Pohod „0b žici okupirane Ljubljane"
Po poteh partizanskih kurirjev
»Leta 1957 je bil organiziran prvi pohod po poteh Okupirane Ljubljane. Zbral sem ekipo borcev, ki je bila edina med udeleženci izdom-žailskaga območja. Zanimivo je število takratnih udeležencev, »kar 300« se nas je zbralo. Resda, v primerjavi s številom letošnjih udeležencev, ko se je zabeležilo skoraj sto-tisoč, malo, ampak to je bil začetek.
Naša ekipa je dosegla drugo mesto. Tudi naslednja leta so se vrstili lepi uspehi od tretjega pa do 1. mesta. Sest let zapovrstjo je ista ekipa borcev iz Domžal sodelovala na pohodu. Potem pa so nekateri prenehali, bodisi zaradi slabega zdravja, ali prenaporne 25 km dolge tekmovalne poti.
Nekaj let pozneje se je odbor partizanskih kurirjev Slovenije odločil, da bo organiziral pohod ku-
rirjev. Akcija je uspela in tako že 17 let teče ta pot, letos na tem koncu Slovenije, drugo zopet na drugem, in tako naprej.
Mnogo je bilo zapisanega, mnogo doživetega ob letošnjem praznovanju 30-ofoletnice svobode.
Med številnimi prireditelji Zborovanj in proslav je bil tudi odbor partizanskih kurirjev, ki je letos sedemnajstič zapovrstjo organiziral pohod po poteh partizanskih kurirjev Slovenije.
Pohoda se vsakoletno udeležuje tudi naš sodelavec JURIJ VULKAN, zato ni le naključje, da smo si ga izbrali za sogovornika.
Beseda je stekla, kot so nekoč, po nevarnih poteh, mimo zased tekli naši hrabri kurirja.
Jurij je za bralce povedal tole:
Prva naša pot se je vila na Črno. Povsod so nas spremljali topil sprejemi domačdlnov.
Pridružijo se nam tudi taborniki iz Ljubljane, ki z mitingi Oživljajo spomine iz NOB.
Za letošnji pohod, v čast 30-let-nice osvoboditve, je odbor organiziral pohod na Pohorje — Oplotnica.
Obiskali smo osnovno šolo, kjer so nam učenci zastavljali vsemogoča vprašanja iz NOB.
Nepozabna so srečanja z neka-terimi borci.
Domačini so nadvse srečni in gostoljubni, saj jih malokdo obišče, tam daleč na samotnih hribovskih domačijah.
Noč ponavadi preživimo zunaj, naslednjega dne s vrnemo v Ljubljano, kjer se udeležimo zaključne prireditve pohoda po poteh okupirane Ljubljane.
»Dokler bom zdrav, se bom te manifestacije udeleževal«, je zaključil svoje pripovedovanje Jurij.
KADROVSKE
OD 12. 6. NO 11. 7. 1975 ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO:
Konfekcija:
9. 7. Betojan Ani, 7. 7. Judež Milica, 28. 6. Jazbec Olga, 30. 6. Lenček Malči, 8. 7. Marenk Vida, 1. 7. Pirnat Mimi, 14. 6. Peternel Greti, 9- 7. Peterka Dragica, 27. 6. Škarja Marija, 25. 6. Velkavrh Iva, 21. 6. Hribar Lojize, 28. 6. Juhant Vera.
Mikalnica:
20. 6. Judež Alojz, 5. 7. Dragar Vinko, 7. 7. Burja Dragica, 29. 6. Cerar Pavli, 11. 7. Cerar Olga, 20. 0- Frelih Pavla, 28. 6. Kovaldiič Ani, 14. 6. Kogoj Ivanka, 6. 7. Rožič Ani, 26- 6. Sedušalk Ema, 12. 6. Sušnik A-nl, 12. 6. Blatnik Slavka.
Belilnica:
7. 7. Gaberšek Ciril, 19. 6. Gaberšek Alojz, 29. 6. Kovič Vida.
Filtri:
28. 6. Drčar Milan, 21. 6. Kočar Peter. 22. 6. Požar Peter, 23. 6. Avbelj Olga, 15. 6. Bandelj Helena, 13. 0- Barlič Marjeta, 15. 6. Horvat Vi-ua, 30. Jelnikar Rezka, 29. 6. Ker-sič Pavla, 8. 7. Kordež Draga, 8. 7. Narobe Vera, 22. 6. Ručigaj Olga, 28. 6. Stare Olga, 23. 6. Ravnikar Francka, 1. 7. Kveder Milana.
Tkalnica ovojev:
. 49. 6. Vulkan Jurij, 18. 6. Markovič Milana, 9. 7. Kočar Milica, 11. 7- Breznik Olga, 21. 6. Šimenc Ani, 25- 6. Burkeljca Alojzija, 29. 6. Kerč Milka.
Avtomatska:
2- 7. Pust Ivanka.
Pripravljalnica:
18. 6. Hribar Pavla, 5. 7. Rokavec Marija, 1. 7. Pojbič Lojzka.
Komerciala:
1- 7. Ravnikar Ciril, 3. 7. Boršt-
VESTI
nar Dušan, 1. 7. Dafič Ehmed, 5. 7. Cedilnik Arti, 23. 6. Zupan Marko.
Splošno kadrovski sektor:
27. 6. Dolen Anton, 23. 6. Kerč Olga, 19. 6. Breceljnik Nuša.
Računski sektor:
24. 6. Grajzar Vera, 1. 7. Nahtigal Marija.
Tehnični sektor:
24. 6. Kamin Pavla.
Mizarska delavnica:
16. 6. Andrejka Tone.
Vajenci:
21. 6. Pennuš Srečko.
Mehanična delavnica:
9. 7. Voikar Ivan, 28. 6. Kump Dir 11.
Vsem iskrene čestitke!
POROČILA SE JE:
Rokave Francka — BAJDE. Mnogo sreče na novi življenjski
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega dragega očeta, se vsem sodelavcem v mikal-nici na j lepše zahvalj uj em za poklonjeno cvetje in denar, kakor tudi sindikatu Tosame. Vsem lepa hvala, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Marija Balažič
Analiza dela v oddelku filtrov
Ker živimo in ustvarjamo v zelo razgibanem času, v času ko je treba iskati notranje rezerve, da bi lahko ustvarili še nekaj več za poslovni uspeh, smo se v pripravi dela lotili analize dela v oddelku filtrov. To ni bila prva taka analiza. Pred leti je bila narejena že v tkalnici ovojev, v lanskem letu je bila napravljena v oddelku imikalnice pri liniji Mimosept vložkov, pravkar pa je bila narejena v oddelku filtrov. Filtrov bi lahko prodali več, kot jih naredimo in zato je bila tudi pravilna odločitev, da se napravi ta analiza. Analiza je bila opravljena po MTM metodi, to je po metodi trenutnih opažanj. V 15 delovnih dneh je bilo opravljenih 120 obhodov, en delovni dan .v tednu pa je bil posnet v celoti.
Meritve so zajele vse 3 izmene. Poleg delavk ma posameznih strojih je bila v analizi posneta tudi prisotnost organizatorjev dela, to je vodje oddelka, izmenovodje ter mehanikov,
H. B.
Dejavnost gasilskega društva TOSAMA
V mesecu’ maju smo organizirali vaje za ves kolektiv.
Obiskali bomo sejem opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju, ter se udeležili 1-dnevnaga seminarja o protipožarni zaščiti v Kranju.
MiOŠka tekmovalna skupina se pripravlja na tekmovanje v iSailešah pri Velenju, nastop bo 15. junija.
Ženska desetina pa se bo udeležila 29. junija proslave leta žena, v Ormožu.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega sina in brata KERČ FRANCIJA, se iskreno zahvaljujemo celotnemu kolektivu TOSAME za finančno pomoč in izraze sožalja.
Posetono se zahvaljujemo sindikalni organizadiji TOSAME, mladinskemu aktivu in njegovim sodelavcem iz oddelka FILTROV za poklonjeno cvetje in denarno pomoč.
Zahvala velja tudi OKTETU TO SAMA in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti v prerani grob.
Ohranite ga v trajnem spominu!
KERČ Olga, Vida in Marjan
Nagradna križanka
H
tič.
mmm
ZAHVALA
Sindikalni orgamiizaCi|j i TOSAME in njenim predsltavnikom, se naj lepše zahvaljujem za denarno pomoč, v času .moje bolezni.
STOJ C D ARI NIKA
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mojega dragega moža se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice najtopleje zahvaljujem za izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi prerani zadnji poti.
Zahvaljujem se tudi sindikalni organizaciji za finančno pomoč.
JELENC PAVLA
ZAHVALA
Ob bridki 'izgubi moje drage mame se vsem sodelavcem v mikalni-ci najlepše zahvaljujem za poklonjeno cvetje in denarno pomoč, kakor tudi sindikatu Tosame za (izkazano pozornost in poslednjo spremstvo na njenli zadnji poti.
MAVSAR MARIJA
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujem članom izvršnega odbora sindikata, ki so me prij etruo presenetili z obiskom in darilom v Času moje bolezni.
Tako a/kcijo našega sindikaita zna ceniti le tisti, ki je ob pravem času deležen !te pozornosilu do Svojega članstva, zalto še enkrat najlepša hvala za obisk.
DEISINGER ŠTEFKA
REŠITEV KRIŽANKE Nagrade:
1.	Prelovšak Vera
2.	Capuder Albert
3.	Breznik Olga__________
Izdaja:	Tovarna sanitetnega
materiala Domžale.
Urejuje uredniški odbor: Vladka Berlec, DuSan Boršt-nar—OOZK, Ivan Drolc ml.— IOOO sindikat, Marjan Hafner, Janja Vidergar, Francka Kerč — Blagajna, Karol Strehar, Stane Tomažič-MA Tosa-ma, Marjan Štrukelj, Jurij Vulkan, Slavko Bajec, Tone Stare - fotograf, Pavel Furlan odgovorni urednik.
Naklada: 1000 izvodov Tisk: »Papirkonfekcija« Krško