136 Študentska sekcija / Student section Plenarno predavanje Kognitivni trening kot sredstvo za izboljšanje enostavnih in kompleksnih gibanj Uroš Marušič Na predavanju si bomo pogledali, kakšni so trenutno znanstveni dokazi o vplivu kognitivnega treninga na izboljšanje samih kognitivnih funkcij ter celo enostavnih in kompleksnih gibanj. Predavanje bo osredotočeno tudi na področje psihofiziologije staranja ter uporabe informacijske tehnologije za rehabilitacijske namene. Predstavljene bodo najnovejše raziskave s tega področja ter zaključki nekaterih nedavno zaključenih lastnih študij. Ustna predstavitev / Oral presentation Nevrobiološke osnove rezilientnosti Anja Draksler Rezilientnost ali življenjska prožnost je koncept, o katerem se govori vedno pogosteje. Definicija rezilientnosti naj- večkrat zajema zmožnost ohranjanja tako psihološkega kot fiziološkega ravnovesja po nepredvidljivem, stresnem dogodku. Ne gre le za odsotnost bolezni, temveč za aktiven proces, ki vodi v trajno prilagoditev. Rezilientnost se razvije v interakciji posameznika z okoljem in stresorjem. Čeprav so raziskovalci sprva videli rezilientnost kot nenavaden pojav, pa jo danes mnogi vidijo kot povsem zdravo reakcijo organizma. O njej lahko govorimo le takrat, kadar je posameznik izkusil izjemno stresno situacijo, kateri je sledil zdrav odziv brez razvoja kakršne koli izrazite motnje. Pri razvoju rezilientnosti sodelujejo številne nevrokemikalije in z njimi povezani nevronski krogi. Ena izmed pomembnejših struktur, ki je odgovorna za razvoj rezilientnosti, je prefrontalni korteks, saj integrira vse informacije, ki prihajajo v možgane preko zavednih in nezavednih procesov. Drugi dejavniki, ki igrajo vlogo in so-vplivajo, so npr. genetika, epigenetika, okolje in psihosocialni dejavniki. Na podlagi delovanja možganov lahko ugotavljamo, kateri so najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na razvoj rezilientnosti. Ključno je tudi prepoznavanje zaščitnih dejavnikov - to so tista dogajanja in procesi, ki povečujejo odpornost in zmožnost obvladovanja zahtevnih okoliščin. Raziskovanje nevrobioloških osnov rezilientnosti je lahko v pomoč pri preprečevanju in zdravljenju bolezni, katerih nastanek je povezan s stresom. Znanje o tem pa lahko pride prav vsakemu posamezniku, ki stremi k učinkovitem obvladovanju življenjskih izzivov in zdravemu, celostnemu razvoju. Ustna predstavitev / Oral presentation Vprašalnik sodobnega delovnega okolja: novo orodje za merjenje stresnosti delovnih okolij? Pilotski projekt Sabina Junc in Marina Strahinić Aktualne družbene spremembe postavljajo pred organizacije zahtevo po vse večji konkurenčnosti. Da bi slednje ohranile svojo konkurenčnost, se pogosto zatekajo v zmanjševanje stroškov prek zmanjševanja bonitet ter števila zaposlenih. To vodi v soočanje preostalih zaposlenih s še večjimi delovnimi zahtevami in manj delovnimi resursi. Ker večina zaposlenih za obvladovanje tovrstnih obremenitev ni posebej usposobljena, obstaja velika verjetnost stresa na delovnem mestu. Pričujoč prispevek zajema glavne ugotovitve raziskave izvedene za potrebe magistrskih nalog z naslovoma »Vloga sodobnih delovnih pogojev pri doživljanju stresa med zaposlenimi: Ali so individualne značilnosti pri tem pomembne?« ter »Vloga sodobnih delovnih okolij pri zdravju zaposlenih: Počitek po delu kot blažilec negativnih učinkov?«. Za namene raziskave je bil na novo oblikovan vprašalnik sodobnega delovnega okolja, katerega psihometrične značilnosti so bile preverjene na 315 zaposlenih v Sloveniji (Junc in Strahinić, v tisku). Namen trenutne raziskave je bil na vzorcu zaposlenih v slovenski policiji preveriti, ali predstavljajo značilnosti sodobnega delovnega okolja (kot so nestandardni delovni urnik, obremenitve s strani delovnih nalog, odsotnost resursov, karierna negotovost in trpinčenje na delovnem mestu) pomemben napovednik duševnih in fizičnih simptomov stresa ter težav s spanjem, preveriti ali individualne značilnosti (psihološka odpornost, optimizem, nevroticizem in lokus kontrole) moderirajo povezavo med omenjenimi značilnostmi sodobnega delovnega okolja in duševnimi simptomi stresa ter raziskati mediacijski učinek počitka po delu v povezavi med značilnostmi sodobnega delovnega okolja ter težavami z zdravjem. Ustna predstavitev / Oral presentation Neuropsychological Assessment for Deep Brain Stimulation (DBS) surgery Sanja Roškar in Simon Brezovar Deep Brain Stimulation involves minimally invasive stereotactic neurosurgery, where electrodes are implanted to specific brain targets providing electrical modulation within dysfunctional neural circuits. The ultimate aim is an improvement in neurological symptoms and the patient’s quality of life. To screen patient’s suitability for the surgery series of tests is needed: Neurological examination, Levodopa Študentska sekcija / Student section