~ .·-._to.!.· TUR!Z .. r';:!. Turizem Časopis za vodenje in trženje v turizmu l•:'tnik \'I '1/) ic111udr 2vl• � • Turistibla politika 2003 in usmeritve 2004 ............ ........................................................................... 2., 3. In 4, stran • Branding držav ............................................................................................................................................... 5. stran • Prepodnavnost Slovenlje ........................................................................................................................ 6. in 7. stran • Turizem v Amerild ........................................................................................................................................... 8. stran • Novosti, trendi In gibanja na emltivnih trgih ............................................... ______ ................. 9. stran • Analize domačega gosta ............................................................................................................................... 10. stran • Novice iz ST0 ................................................................................................................................................ 11. stran • Zadnja stran ....................... ................ ........................................................... ......................................... ... 12. stran Svetovni turizem se je v letu 2002 izkazal bolje, kot je bilo pričakovati Iz Svetovne turistične organizacije (WTO) so zadnje januarske dni sporočili, da je v letu 2002 število svetovnih prihodov prvič v zgodovini preseglo mejo 700 milijonov. Kljub vsem črnogledim napovedim In pričakovanjem krize je svetovni turizem zaključil leto 2002 s 3,1 odstotno rastjo. Po preliminarnih podatkih, ki so jih WTO posredovali uradni viri, je lani preko mej svoje domovine skupno potovalo skoraj 715 milijonov svetovnih popotnikov, kar pomeni 22 milijonov več kot leta 2001 ali v primerjavi z milenijskim letom 2000 (za katerega mnogo strokovnjaki menijo, da bi ga morali navajati kot referenčno leto) 19 milijonov več. Po besedah generalnega sekretarja WTO Francesca Frangiallija smo lahko zadovoljni z letom 2002, rezultati pa hkrati dopuščajo previden optimizem za leto 2003, pri čemer je potrebno poudariti, da so mednarodni turistični prihodi le del svetovnega turizma, saj te številke ne vključujejo domafih potovanj oziroma potovanj znotra; posamezne države. Prav to področje pa je v preteklem obdobju, ko je svetovni turizem utrpel najhujšo krizo, najvei pridobilo, še posebej v ZDA. Finančni podatki o turističnem prometu še niso na voljo, saj zahtevajo kompleksnejše• metodologijo. + Preliminarni podatki za leto 2002 kažejo znatno spremembo v svetovnem turističnem zemljevidu. Medtem ko Evropa s 57,5 odstotnim tržnim deležem v svetovnem turizmu odločno ohranja vodilno mesto, je Azijsko-Pacifiška regija na drugem mestu z 18,3 odstotnim deležem izpodrinila obe Ameriki (16,8 %). Pomen Afrike (4 odstotni delež) in destinacij Srednjega Vzhoda (3,4 odstotni delež) raste rahlo nad svetovnim povprečjem, medtem ko osnova ostaja relativno nizka. + Vse evropske subregije so zaključile leto 2002 s pozitivnimi rezultati. Južna Mediteranska Evropa s Španijo (3,1 odstotna rast), Italijo (1 odstotek rasti) in Grčijo vodi s svojim več kot 20 odstot11im delilirn v svetovnem turizmu, pri čemer je zasenčila Zahodno Evropo le za pol odstotka. Nemčija je uspela v primerjavi z letom 2001 ohraniti status quo, države Beneluksa in Avstrija so zabeležile rahlo rast, Velika Britanija pa je leto zaključila s dobrimi 3 pozitivnimi odstotki. Vseeno pa je bila povprečna rast v Zahodni Evropi pod povprečjem, medtem ko so se mednarodni prihodi v Srednji in Vzhodni Evropi povprečno povečali za 3,9 odstotkov. Nesrečni izjemi sta Češka in Poljska, ki sta imeli več kot 5 odstotni padec. + Več kot 130 milijonov svetovnih popotnikov se je v letu 2002 odločilo za Azljsko•Paclfiško regijo, ki jo mnogi imenujejo destinacija prihodnosti. Severovzhodna Azija je s skoraj 12 odstotno rastjo med subregijami zasedla vodilno mesto, sledila ji je Jugovzhodna Azija (z nekaj manj kot 4 odstotki rasti), Oceanija (1 odstotek rasti) in Južna Azija (2 odstotka). To pomeni, da napovedi WTO izpred nekaj let• namreč, da bo vse pomembnejša velesila postala Kitajska s Hong Kongom in Macau · že postajajo realnost. Indija je utrpela kar 6,6 odstotni padec, medtem ko Iranu, Maldivom in Sri Lanki uspevajo rezultati nad povprečno rastjo. + Obe Ameriki sta bili edina regija, ki je leto zaključila v rdečih številkah, čeprav je učinek dramatičnega leta 2001 povzročil le nekaj manj kot 1 odstotek negativne rasti. Severna Amerika (ZDA, Kanada in Mehika) je za 0,4 odstotke izboljšala rezultate leta 2001 (ki je bilo s sedem odstolnim padcem že tako zelo boleče), predvsem na račun pozitivnih številk Kanade. Severna Amerika še vedno ohranja dostojen svetovni delež (12 odstotkov), kar pa je v primerjavi s 14,6 odstotnim deležem v letu 1995 vendarle precej manj. Karibsko otočje je že drugo leto zapored beležilo negativne številke, · ,..-= ·· kar 3 odstotke, oziroma v primerjavi z letom prej, ko je bil ta padec 1,9 odstoten, precej več. Vseeno pa je ta padec v primerjavi s 7 odstotnim padcem potovanj v Južno Ameriko še relativno majhen, kar je še za 1,9 odstotka slabše kot že v tako slabem letu 2001. \ Edina subregija s pozitivni· mi številkami je bila Srednja Amerika, čeprav so bili · odstotki precej nizki v primerjavi z drugimi sub· regijami. l + Afrika ponuja precej • drugačno sliko. Medtem ko je Severna Afrika doživela precej boleč 4 odstotni padec, je suh-Saharska Afri­ ka zaključila leto kar z 8,5 · .. odstotno rastjo. Srednji Vz�od je po 4 odstotnem padcu v letu 2001 lansko leto zaključil z 11 odstotno rastjo. f Q�,a�o S. 4 ti.i J oglasa Adrit Airways • Pri nos nasmeh nikoli nt zoidt • Izdaja Slovenska Turistična Organizacija Cilji za leto 2002 uresničeni, a pred nami so vedno novi ... Svetovna turisti(na organizacija je zadovoljna s sliko, ki so jo pokazali do konca januarja zbrani predhodni podatki o uspešnosti svetovnega turizma v letu 2002. V svojih napovedih so bili raje bolj kot premalo previdni, zato jih tri odstotna rast števila svetovnih popot­ nikov ni ravno presenetila, kot smo izvedeli iz slovenskega vira v samem komunikacijskem in s tem tudi informacijskem središču WTO· ja. Namreč, celotno napovedovanje in poudarjanje turistične krize sve­ tovnih razsežnosti še v celem letu 2002 (končala bi se naj že nekje proti polovici leta) bi naj prišlo s strani letalske industrije, ki zaradi svojih napak nujno potrebuje pomoč javnega sektorja, zlasti v ZDA. Le kakšen dan pred lansiranimi svetovnimi podatki pa nam je z izkupičkom preteklega turističnega leta na hitro postregel še slovenski statistitni urad. In to prav tako s tri odstotnim povečanjem skupnih prihodov in prav toliko tudi prenočitev v Slovenijo. A če turiste razdelimo na tuje in domače, vidimo, da se rezultati ujemajo z našimi napovedmi oziroma zastavljenimi cilji. V letu 2002 je Slovenijo obiskalo sedem odstotkov več tujih gostov, ki so opravili za pet odstotkov več prenočitev, tako domačih gostov kot tudi njihovih prenočitev pa je bilo za odstotek manj kot v letu 2001. Avstrijci so opravili kar za 9 odstotkov več prenotitev, Italijani so s skoraj 720.000 prenočitvami za odstotek presegli referenčno leto 1990, prav tako Američani, ki jih je bilo prvič spet čez 30.000 iz leta 1990, Nemci so se kljub tri odstotnemu padcu prenočitev po izrednem letu 2001 in vsesplošni gospodarski recesiji v tej največji emitivni državi na svetu še kar dobro odrezali, Švica že tretje leto beleži dvoštevilčno rast, Belgija, Nizozemska, Finska in Norveška so vse v okoli deset odstot­ nem plusu, Izrael celo čez 70 odstotkov, je pa na enakem nivoju osla· la Rusija in podobno Velika Britanija, medtem ko je Hrvaška leto končala z dvema negativnima odstotkoma. Na za analizo zelo pomembne podatke o turističnem deviznem prilivu bo sicer potrebno še počakati, a le-ti za 11 mesecev kažejo, da smo v tem obdobju že presegli milijardo dolarjev izkupička, kar je kar za osem odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. Če na kratko povzamemo, lahko rečemo, da nas rezultati po posameznih ključnih trgih kot tudi odzivi iz turističnega gospodarstva lahko navdajajo z zadovoljstvom in hkrati z optimizmom za naprej, vendar pa bo za ohranitev pozicije na trgu in še posebej za njeno krepitev potrebno v prihodnje narediti še mnogo več. Vse bolj konkurenčni mednarodni turistični trg zahteva od turističnih destinacij nenehno prilagajanje trendom in določa nove trženjske usmeritve in poti, zato smo na STO v drugi polovici preteklega teta prevetrili že skoraj desetletje staro slovensko trženjsko strategijo in pripravili novo za obdobje 2003 do 2006, ki se že konkretno udejanja v aktivnostih, zapisanih v Programu dela STO za leto 2003- Promocijske aktivnosti na nacionalnem nivoju vse bolj usmerjamo v trženje in pospeševanje prodaje, kar predstavlja konkretno pomoč turističnemu gospodarstvu pri prodaji produktov in storitev. Pri tem so naši ključni partnerji na tujih trgih organizatorji po· tavanj, s katerimi v okviru kompleksnega spleta akcij pospeševanja prodaje v letu 2003 še krepimo sodelovanje. Medtem ko je Slovenija v teh javnostih že dobro prepoznavna in pri čemer se pogosto soočamo s problemom pomanjkanja hotelskih kapacitet v glavnih mesecih, pa na drugi strani ostaja problem polnjenja sekundarnih namestitvenih zmogljivosti · še posebej individualnemu gostu • to pa je spet povezano s premajhno splošno prepoznavnostjo Slovenije kot države in s tem tudi kot turistične destinacije. Zato na STO v letu 2003 v skladu z novimi usmeritva'lli trženjske strategije preusmerjamo splet tržnega komuniciranja v korist elektronskih medijev, odnosov z javnostmi in oglaševanja, hkrati pa pripravljamo (vsebinsko in kreativno) sistem blagovnih znamk, ki bodo na nov in učinkovitejši način podprle prizadevanja za večanje prepoznavnosti slovenske tur­ ističneponudbe. Le-tega bomo vgradili v vsa orodja tržnega komunici· ranja, novo linijo promocijskih publikacij, ki bodo nastale tekom leta, turistični portal, ki se začenja pripravljati prav te dni, ter sejemsko sto­ jnico, za katero bo izvajalec znan v nekaj dneh. Med pomembne naloge pa si je STO zastavila tudi povezo­ vanje obstoječih vodilnih produktov in vzpodbujanje oblikovanja novih. V letu 2003 bosta v ospredju wellness in kongresni turizem, s poudarkom na pospeševanju njunega razvoja, pred nami pa je tudi naloga, da odigramo aktivnejšo vlogo kot spodbujevalec in pospeševalec prenašanja novih trendov iz sveta na področju oblikovanja (novih) produktov. Dandanes se tu vse začne, lahko pa se za destinacijo, ki tega ne upošteva, tudi konča. 8oja111'/eden Ge11era/11i direklor Slo1v111skn T11r/slibrn Organ/J:nrlja Kako se bo razvojna strategija slovenskega turizma udejanjila v letu 2003 Mag. Darja Radlt, driav11a podukretarlia za t11rlze111 ( darja.radic@gov.sl), i11Jas11a Radil, sulovallia vlade {jasna.radic@gov.si) +- Ministrstvo za gospodarstvo Je v skladu s Strategi/o slovenskega turizma 2002-2oo6 (MG, 2002) pripravilo predlog prve letne turistične politike za leto 2003, ki Je temeljni izvedbeni dokument, s katerim Vlada RS opredeli letne ukrepe in aktivnosti za ustvarjanje sistemskih in drugih pogojev za razvoj turizma. Za u resn i čitev temeljnega strateškega cil ja, to je povečanje globalne konkurenčnosti tur i stič nega gospo- darstva in obsega turistične dejavnosti, smo si zastavili nasledn je izvedbene cilje oziroma področja delovanja: zagotoviti sistemske in organizacijske pogoje za razvoj turizma, povečati prepoznavnost Slovenije kol turistične destinacije na tujih trgih, spodbuditi zagon in izvedbo investicijskega cikla v načrtova nem obsegu in spodbuditi razvoj človeških virov v turizmu. Predlog letne turistične politike za leto 2003 z usmerit- vami za leto 2004 je bil strokovni javnosti predstavljen na 5. Slovenskem t urističnem forumu v Novi Gorici. S strani slovenskih turi stičn i h delavcev je bil predlog prve letne tur i stične politike sprejet z odobravanjem. Ukrepi in aktivnosti turistične politike za leti 2003 in 2004 S. Sistemski In org. pogoji za razvoj turizma Z namenom zagotovitve ustreznih sistemskih in organi- zacijskih pogojev za uspešen razvoj turizma so ukrepi tu r- i stične polit ike usmerjeni v usklajevanje turist i čne zakon- odaje s strateškimi cilji in pospeševanje sprejemanja in priprave drugih zakonov in podzakonskih aktov, ki vpliva- jo na turizem ter v pripravo metodologij za spremljanje uresničevanj a strateških ciljev in vrednotenje pomena turizma v narodnem gospodarstvu. V skladu s tem bo MG v letu 2003 pripravilo predlog novega Zakona o pospeševanju turizma in sodelovalo pri spremembah predpisov, ki predstavljajo ovire pri razvoju podjetništva in turizma. Glede na to, da razvojna strategija veliko pozornost namenja spremljanju uresničevanja strateških cil jev in izvajanja letnih politik, bomo v letu 2003 izdelali metodologijo s sistemom kazalcev za spremljanje učinkovitosti turističn ih razvojnih procesov, Zelo pomembna in zahtevna naloga, ki nas čaka v letošn jem in prihodnjem letu, je uvedba mednarodne metodologije vrednotenja u činkov turizma in njihovega vpliva na celotno narodno gospodarstvo, to je metodologi- ja po sistemu "Satelitskih računov za turizem" (SRT), ki jih po priporotilu Svetovne turistične organizacije, Eurostata, direkcije za podjetništvo pri EU in OECD uvajajo države po vsem svetu, še posebej tiste, v katerih turizem predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost. 2. Promocija in trženje slovenskega turizma Osnovi cilj na področju promocije in trženja slovenskega turizma je poveča nje prepoznavnosti Slovenije kot zanimive in privlačne turistične destinacije. V ta namen so ukrepi turistične politike prednostno usmerjene v izboljšanje kakovosti krovne promocije, trženja slovenskega turizma na naciona lni ravni ter spodbu janje priprave in izvedbe partnerskih projektov razvoja in trženja t urističnih proizvodov na nacionalni ravni. Pri tej dejavnosti ima osrednjo vlogo Slovenska turistična organizacija (STO), ki bo na osnovi letnega programa dela s sodobnimi sredstvi in metodami tržnega komuniciranja iz- vajala marketinške aktivnosti na ciljnih trgih (doma in v tuji- ni). Razvojni del programa dela vključuje reorganizacijo mreže tur i stičnih predstavništev v tujini, razvoj nacionalne blagovne znamke slovenskega turizma, razvoj celovitega upravljanja odnosov z gosti, program aktivnosti za izvajanje managementa kakovosti ter pripravo projektov za razvoj novih in širitev obstoječih turist i čnih proizvodov na na- cionalni ravni. Za izvedbo omenjenih aktivnosti je v proračunu predvidenih 1,177 mio SIT. ,,. Med pomembnejšimi in zahtevnejšimi na logami STO v letošnjem letu je tudi vzpostavitev integralnega turistično­ informacijskega sistema (ITIS), za kar so predvidena proračunska sredstva v višini 104 mio SIT. Ugotovljeno je, da je pomanjkanje partnerskega sodelo- vanja med turističnimi subjekti na vseh nivojih eden od 1. AKTIVNOST NOSILEC PRED, SREDSTVA Izdelava metodologije za spremljan je MG 10 mio SIT uresničevanja strategije "Satelitski rat za turizem" MG 10 mioSIT 2. AKTIVNOST NOSILEC PREDVIDENA. SR EDSTVA Zagotavljanje proračunski h sredstev za MG 1,177 mia SIT delovanje STO in izvajanje osnovnega ~rograma rovne promocije Zagotavljan je proračunskih sredstev za MG 104 mio SIT vzpostavitev ITIS Finančna MG Okvirno 60 mio SIT; podpora (višina po partnerskim predlogih akcijam partnerskih akciD tržnega komuniciranja Subvencioniranje MG Okvirno 1 mia priprave in izvedbe SIT za podjetniški sektor partnerskih projektov razvoja in skupne~a trženja turističn i h proizvodov v obliki grozdov in drugih povezav 3• AKTIVNOST NOSILEC PREDVIDENA SREDSTVA Izvedba ~rojekta MG 2 mlo EUR "Strateš i razvoj 6oo.oooEUR turistRnih destinacij v Sloveniji Izvajanj~ MG Ni potrebnih promoc11e posebnih Javno sredstev privatnega partnerstva in upravljanja turistične destinacije Tehnična pomoč MG 6o mio SIT turističnim df:Stinacijam za pripravo na vk!Jučitev v projekt pomembn ih razlogov za nezadostno prepoznavnost slovenske turistične ponudbe na tuj ih trgih , zato bomo v letošn jem in prihodnjem letu spodbujali pripravo in izvedbo partnerskih projektov razvoja in trženja tu rističnih proizvodov na nacionalni ravni. Spodbude bodo v obliki finančnih podpor partnerskim akcijam tržnega komuniciranja (ki jih bo koordinirala STO), za kar je predvidenih cca. 60 mio SIT, ter v obliki subven- cioniranja priprave in izvedbe partnerskih projektov razvo- ja in skupnega trženja tu rističnih proizvodov v obliki groz- dov in drugih oblik povezovanja. V proračunu za pospeševanje sodelovanja pri podjetniških projektih je v ta namen predvidenih cca. 1 mia SIT. nvestlcl ska o Uka Za u resničitev temeljnega strateškega cilja na področju investicij v slovenski turizem, ki predvideva izvedbo investicijskega cikla v višini 1,625 mia evrov do leta 2010, VIRI FI NANCIRANJA UPRAV lfENCI PRltAKOVANI REZULTAT MG, MZŠŠ Izdelana metodologija MG za spremljanje uresničevanja strategije MG MG Priprava izbranih tab. SRT VIRI FINANCIRANJA. UPRAVl{ENCI PRl(AKOVANI REZU LTAT MG STO in 4% povečanje partnerske ~levila tujih organizacije nočitev in ohranitev števila domačih turistov na ravni leta 2002 MG STO i.n posredno Vzpostavljen lokalni turistično integralni informacijski turistično centri informacijski sistem MG STO, partnerji Povečan obseg akcij tržnega tržnega komuniciranja komuniciranja na ciljnih trgih MG Skupine podjetij Organizirane oblike in institucij znanja povezovanja (grozd0 tu rističnih ponudnikov pri razvoju in trženju turist i č nih proizvodov VIRI flHANCJR. UP RAVIC::ENCJ PRICAKOVA.Hl REZULTAT PHARE Po dogovoru Pripravljene Proralun RS na ravni celovite sheme turistične upravljanja destinacije turizma, so možni usposobit ne u~vitenci projekt. s upine R LTO, za upravljanJe RTO in druge turist. destinacij organizacije in izveden po en skupen projekt vpetih tur. destinacijah Turistični Večje zavedanje subjekti v pomena turističnih vzpostavljanja destinacijah javno privatnega partnerstva in upravljanja turistične destinacije med turist. ponudniki MG Po dogovoru Pripravljeni na ravni projekti turistične turističnih destinacije so destinacij za motni vključitevv ~~v~~~~TO Fs~/:~ški in druse „ razvoj orgamzac1Je turističnih destinacij v Sloveniji" C il s t 11 ri v i; ;, ~ Ao k 1, ~ p p 1; z i1 p s k d k S• 4 s p k, tL k, p, tL g, p, m ten no· po tur inv izv izb Pre tur dej v st • V in ih m )), n- o- ,z. za ·v . ... ju )0 o, Subveocioniranje priprave proje~tne do~ume)l!acije, poslovnih načrtov, sverovanja in notranjega usposabljanja na podroCju investicij in financiranja Sofinanciranfe vhodnih in izhodnih investicij Garancije za najete bančne kre!liteaa wrrstit n.e ir~\'ffllbro 1997 do marca · mojo UJOu. Vir: KlineSKI/M, JOOJ vstopa novih kandidatk v Evropsko unijo, in še bolj specifično, v kolikšni meri so za in v kol ikšni meri so proti, da se vsaka od naštetih kandidatk pridruži Evropski uniji. V anal· izo smo vključili Češko Republiko, Madžarsko, Slovaško, Poljsko in Slovenijo. Rezultati analize so pokazali, da bi se v povprečju v obdobju od meseca oklobra - novembra 1997 do meseca marca - maja 2002 precej malo državljanov Evropske unije odločilo za sprejetje Slovenije v Evropsko unijo v primerjavi z ostalimi državami. Največ anketiranih bi se v povprečju odločilo za sprejetje Madžarske, sledijo pa Poljska, Češka Republika, Slovaška, Litva in Slovenija. Rezultati anket kažejo na nizko sprejemljivost oziroma nizek imidž Slovenije v očeh evropskih državljanov v primerjavi z ostalimi petimi v analizo vzetimi državami. Podobne rezultate ima kvalitativna raziskava med mnen• jskimi voditelji Avstrije in Francije. Slovenija se med anketiranci pojavlja kol precejšnja neznanka. Tisti ki jo poznajo, pa jo povezujejo z Balkanom, vojno, ex-Jugoslavijo oziroma jo ocenjujejo kot vzhodnoevropsko in nepomembno državo. Slovenija dosega torej v Evropi in svetu precej nizko stopnjo poznanosti in imidža, kar kaže na to, da Slovenija ni tržna znamka. Vendar, al i lahko to postane? Korporativna znamka Slovenije? Primeri Španije, Nove Zelandije in Irske nam zgovorno kažejo, da je graditev tržne znamke države preko turist i čne znamke najbolj enostavna in primerna strategija. Poleg turistične promocije, ki hkrati v tujini promovira tudi korporativno znamko države, pridobijo turisti v državi destinaciji tudi osebno izkušnjo, ki je povezana z vsem, kar v tej državi srečajo. Prav to osebno izkušnjo nesejo v svojo domačo državo. če je osebna izkušnja pozitivna, v svojem okolju še nadalje povečujejo imidž države, kjer so bili kot turisti. Na ta način se povečuje imidž bodisi izvozne, investicijske ali korporativne znamke države deslinacije. To je torej pot, ki je preverjena in ki bi v procesu graditve tržne znamke države bila primerna tudi za Slovenijo. Enkrat smo iz turistične znamke (Slovenija moja dežela) že naredili korporativno znamko, ampak na nivoju republike in v okviru Jugoslavije. Zdaj bi mora li narediti prav isto, le na nivoju države in v okviru Evrope in sveta. To je veliko težje - ampak vseeno lažje. kot se izgubljati v zmešnjavi držav, od katerih jih ima večina korporat ivne znamke že izdelane, tiste, ki jih nimajo, pa na tem ravnokar delajo. In to pospešeno. 1 Frdvenu po letih ,10 posome.!110 drlavo predstavljajo povp~i! lelllih Ste vil objav imeli O te drtave. 2 Anke/o •Euroborometer" se je Uvajalo J·krot letno od ottobru • 11ovem- l;ra 1997 do more o · mojo 200J. Priko.lono je povpttt;i! odstotkov odgov- orov ·ro "sprejetje posomune drtove kandidatke v Evropsto Unijo za omenfe110 obdobji! . Kako skupno do večje prepoznavnosti Slovenije? Kako do tržne znamke? Kaj nam prinaša EU? Miša Novak, 111is11.noi:ak@slo,·e11la-tourt.111.st + Na decembrskem Slovenskem turističnem forumu Je med strokovnimi temami potekala tudi okrogla miza o prepoznavnosti Slovenije, poimenovana Turizem za Sloveni/o in Slovenija za turizem. Foruma se je udeleiilo okoli 200 predstavnikov slovenskega turizma, ker pa Je tema zanimiva in pred vstopom v EU še posebej aktualna tudi za širšo turistično In drugo javnost, smo zbrali neka/ pogledov na to temo. Nnš/111 sogo1•orolko111 smo zastavili 11as/cdnja 1-praš1111J11: 1. V Sloveniji se je v preteklih letih t e začelo nekaj premikati na področju organiziranja skupne promo- cije Slovenije kot drtave, s tem namenom deluje tudi Svet za promocijo pri Vladi RS, vendar danes različna ministrstva, organizacije in institucije še vedno delu- jejo v veliki meri neusklajeno in pri svojih aktivnostih ne dosegajo mot nih slnergičnlh učinkov. Kje vidite glavne probleme in kje prilot nost17 :z. Če povzamemo dr. Mira Klineta in se strinjamo, da Slovenija ni trt na znamka, da pa lahko to postane, se nam zastavi vprašanje o pravi in najbolj učinkoviti poti. Kako jo vidite vi? 3. Kaj bo za prepoznavnost Slovenije (in za vse, na kar le-ta vpliva) pomenilo priblit evanje in samo članstvo v EU? In kaj konkretno za turizem? + Gregor //raje, direktor Urada Vlade KS za ltifor111il'lmje 1. Svet za promocijo RS je delo v letu 2002 začel pogum· no, sprememb pa ne gre pričakovati čez noč. Pomembno je, da se na novo nalogo - koordinacije - privad ijo vsi , ki imajo opravka s promocijo naše države. Zgodi se, da se ministrstva in druge ustanove za kakšen promoci jski dogodek od l očij o v zadnjem trenutku in tako ni časa za usklajevanja in sodelovanja več institucij. Glavna pri ložnost Sveta za promocijo pri Vladi RS na področ j u uskla jevanja aktivnosti ob večjih predstavitvah Sloveni- je. Te tudi najbolj pripomore jo k prepoznavnostiSloveni- je v svetu. Člani Sveta so dobili predlog, da bi v letošnjem letu združili moči in pripravili razpis, s katerim bi pozva li k izvedbi promocijskih projektov z izb ranimi vsebinami. Te bi določili sami - glede na razprave, ki so pokazale, čemu dajemo prednostni poudarek. Izbrali bi jih le nekaj , da bi to postal hkrati projekt odl i čnosti in da bi z njimi nakazali smer promocije Slovenije. 3. Prepoznavnost Slovenije se bo z vstopom v EU povečala . Kot sočlanica bo bo lj prisotna v medijskem prostoru drugih držav član i c EU, laž ji pogoji gospo- darskega sodelovanja pa bodo dodatno vzpodbudili zanimanje za Slovenijo. Za turizem vstop v EU predstavl- ja novo priložnost, saj se tudi tur i stični panogi odpira enotni evropski trg, na katerem bo po širitvi živelo sko- raj pol milijarde ljudi - potencialnih turistov. Ne gre le za povečanje obiska tujcev v Sloven iji, ampak za morebiten razmislek o dopolnitvi ponudbe, usmeritvi v nišo ekskluzivnega turizma in podobno. + Afag. ~farla Kos, podpredsed11ica Gospodarske zbor- 11ice Slove11ije 1. Sodelovanje je pogosto deklarativno. Opozoriti pa velja, da ne more bi ti ci lj splošna promocija Slovenije kot države, saj promocija vedno razpade na doseganje jasno opredeljenih ciljnih skupin: tuji vlagatelji, tuji turisti, tuji uvozniki , razl i čne tuje javnosti . Te cilj ne skupine se prepletajo, zato bi morale promocijske institucije vsaj pri večj i h projektih tesno sodelovati. Priti bi morali do skupnega operativnega dokumenta, ki se lahko imenuje letni program dela, oprt na nekaj skupn ih točk. Promocijske institucije in državna administraci ja bi morali sami negovati povezavo v obliki grozda in utrjevati sistemsko obnašanje. :z. če se poenotimo, da obsta ja problem Slovenije kot tržne znamke, potem ga tržni praktiki lahko rešijo brez težav, vsaj pri koncipiranju ravnanja. Težave pa so tudi pri izvajanju, vsaj tako kažejo naše dosedanje izkušnje. Oblikovati mi morali močno nacionalno promocijsko institucijo za izvajanje projektov pospeševanja in v njej krepiti strokovno delo. Seveda se moramo zavedati, da je tržna oziroma blagovna znamka toliko vredna, kolikor je njen tržni delež na ciljnem trgu . 3. Članstvo v EU lahko pripomore k večji prepoznavnosti Slovenije. Nekaj se bo zgodilo avtomatično, ker bomo pač v skupni evropski hiši, seveda pa bo to odvisno predvsem od nas samih: kako bomo članstvo in našo novo umeščenost v evropsko dogajanje znali izkorist iti. Brez iz- jeme nas čaka potreba po tržnem upravljanju slovenske identitete skozi ponudbo izdelkov in storitev, tudi t u r i st i čni h . Država bo še vedno premogla pomembno avtonomno področje delovanja (žal preveč zanemarjeno pri makroekonomistih in državni admin istraciji) pospeševanje izvoza, turizma, tujih naložb in podobno. + Jure Apih, predsed11 ik 11prt1v časopls11e hiše Delo 1. Po dvanajstih letih prakse in izkušenj lahko nedvomno trdimo, da v tovrstnem organiziranju in budžetiranju ni mogoče izpeljati uč i nkovite skupne promocije države Slovenije. Samo enoten organ z enovitim vodenjem in lastnim budžetom lahko poskrbi in prevzame odgovornost za izgradnjo celovite javne podobe slovenske identitete v svetu. Svet za promocijo je vendarle posvetovalni organ, ki lahko podpre koristne in integracijske ideje, veliko več pa ne more. Kol ikor vem, je Urad Vlade za informiranje na osnovi razprave na Svetu in priporočila, da če že ne zmoremo financirati celovite promocijske aktivnosti, kakršna bi bila potrebna, da pa zanesljivo lahko fi nanciramo izdelavo ustreznih štud ij in projektov, zagotovil potrebna sredstva in objavil javni mednarodni nateča j na "Pripravo in izvedbo rešitve za predstavitveno podobo Slovenije in njeno umeščanje v evropsko in svetovno javnost". Novi direktor UVl-ja je na tečaj, ki je bil v Uradnem listu že objavljen (27. decembra 2003, op.ur.), preklical. Kot sl išim, pa namerava ukiniti tudi Svet za promocijo pri Vladi RS. Občutek imam, kot da bi vladni uradniki, potem ko so pripeljali državno barko v evropsko pristanišče, smatra li, da je naloga opravljena in za dodatno promocijo identitete Slovenije ni več potrebe, če pa je, naj jo načrtu j ejo, izvajajo in financi rajo tisti, ki to potrebo čut i jo. 2 . Dr. Kline ima sicer prav, ko pravi, da Slovenija ni tržna znamka, pa to lahko postane, vendar je za to vsak dan manj možnosti. Ker je očitno , da skupne aktivnosti nismo sposobni ne dogovoriti ne projektirati, ka j šele izvesti in financi rati, je nesmiselno risati gradove v oblakih in se zadovoljevati z lepimi projekti, ki bi bili lahko uspešni , če bi jih bili sposobni realizirati. Kar pa nismo in ne bomo. Čeprav je slovenski turizem tisti, ki bo po mojem uspešen s svojo blagovno znamko (ali pa brez nje), je pa seveda res, da bodo njegovi učinki bistveno večji, če bo- do nastajali pod lastno ident iteto in ne pod drugimi, bi bilo morda slovensko turistično gospodarstvo edino sposobno potrebnega dogovora, tudi z ustrezno podporo javnosti in države· da investira v izgradnjo svo- je blagovne znamke, ki kot ikona države seveda ni ideal- na, je pa edina rea lna in zato optimalna. Ko bi skozi ko- municiranje in promocijo blagovne znamke slovenskega turizma v evropskem prostoru začeli izgrajevati in pospeševati njeno prepoznavnost, bi s tem ustvarili pogoje , da se nanjo upre tudi podoba države in njenega gospodarstva. 3. Še vedno sem prepričan, da z vstopanjem v Evropsko unijo potrebu jemo promoci jo svoje identitete bolj kot kdajkoli prej. Ko bomo z vsakim naslednjim dnem vse manj država in vse bolj Unija, bomo tudi tako , kot smo nekoč bili Jugoslavija ali Avstroogrska, ne pa Slovenija, začeli svojo narodno prepoznavnost - kar pa seveda ni samo etnološka, temveč tudi ekonomska kategorija - počasi izgubljati. če bo slovenska industrija delovala predvsem v okviru tu ji h blagovnih znamk, če bodo razvoj slovenskega turizm a diktirale tuje korporacije s svojimi blagovnimi znamkami, potem ne vidim nikogar, ki bi imel interes, voljo in denar, da bi skrbel za tako nedoločljivo kategorijo , kot je identiteta države Sloven ije in njena promocija. Še pred dobrimi sto leti je menda komaj 50 odstotkov državljanov Francije govorilo francosko. Kakšno garancijo imamo, da usoda Slovencev ne bo podobna usodi Provansalcev ali Normandijevcev? tr, Zc bi pc SI nno u ni :ave n in ,ost ·tev n, ki č pa ~ na ne lSti, hko tov, idni