Poitnln« pličana v gotovini. GEOGRAFSKI VESTNIK BULLETIN DE LA SOCIETE DE GEOGRAPHIE DE LJUBLJANA LETNIK XVI. ŠT. 1-4 ANNČE XV?, N” 1-4 1940 VSEBINA — TABLE DES MATIŽRES: Svetozar Ilešič (Ljubljana): Prirastek prebivalstva na ozemlju Jugoslavije v dobi 1880—1931. — L’accroissement de la population sur le territoire de la Yougoslavie de 1880 ä 1931...................... 5 Oskar Reya (Ljubljana): Padavine na Slovenskem v dobi 1919—1939. — La repartition de In precipitation en Šlovenie.................. 25 Zvonimir Dugački (Zagreb): Naselja i naseljenost Hrvatskog Zagorja. — Das Siedlungswesen in Hrvatsko Zagorje. —........................41 Sveta šuklje (Ljubljana): Vinogradna posest v Beli Krajini. — Les pro- pri^taires des vignobles dans la Bela Krajina (Slovenie du SL'). 67 Slava Lipoglavšek (Ljubljana): Obdelana zemlja v Jugoslaviji. — La terre labourable en Yougoslavie............................... 76 Anton Melik (Ljubljana): Obljudenost Jugoslavije. — La densite du peuplement en Yougoslavie........................................88 Pavel Künstler (Ljubljana): Kmetijske kulturne kategorije v Jugoslaviji. — Les categories des superficies cultivees en Yougoslavie. . 105 Ivan Rakovec (Ljubljana): H geologiji Kranjsko-sorškega polja. — Beiträge zur Geologie der Ebene von Kranj Ill šolska geografija. — L’enseignement geographique.....................120 Obzornik. — Chronique................................................126 Književnost. — Bibliographie....................................... 129 S SODELOVANJEM S. KRANJCA (ZA ŠOLSKO GEOGRAFIJO) IN S. ILEŠIČA (ZA KNJIŽEVNOST) UREDIL ANTON MELIK IZDAJA IN ZALAGA GEOGRAFSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI LJUBLJANA 1940 GEOGRAFSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI Na 22. rednem občnem zboru 26. januarja 1940 je bil izvoljen naslednji odbor: univ. prof. dr. Anton Melik, predsednik; prosv. inšpektor prof. Silvo Kranjec, podpredsednik; prof. Jože Kosmatin, I. tajnik; šolski svetnik prof. France Planina, II. tajnik; prof. Rajko Kanduč, blagajnik; prof. Slava Lipoglavšek, upravnik; priv. doc. dr. Svetozar Ilešič, knjižničar; priv. doc. dr. Valter Bohinec, gospodar; notar Mate Hafner, ravn. Josip Breznik in bibliotekar Dr. Jože Rus, revizorji. — V preteklem letu so društvu naklonili podpore: prosvetno ministrstvo, kr. banska uprava dravske banovine in mestna občina ljubljanska. Za podpore se Geografsko društvo tudi na tem mestu najlepše zahvaljuje. Število knjig v društveni knjižnici je naraslo od 616 do 724, revij od 198 na 205. Večje število knjig je knjižnici daroval g. bibliotekar dr. Jože Rus, za kar se mu društvo najiskreneje zahvaljuje. Na oovo dobivamo v zameno še naslednje publikacije (prim. Geografski vestnik X, XI, XII—XIII, XIV, XV): 168. Beograd, Južnoslovenski filolog; 169. Beograd, Naš jezik; 170. Beograd, Tehnički vesnik; 171. Murska Sobota, Mladi Prekmurec; 172. Novi Sad, Putnik, planinarsko-turistička revija; 173. Skoplje, Etnologija; 174. Split, Brački zbornik. „GEOGRAFSKI VESTNIK“ izhaja v Ljubljani letno v 4 zvezkih, ki se morejo začasno izdajati v 1 knjigi. Rokopisi, časopisi v zameno in knjige v oceno naj se pošiljajo na uredništvo v Ljubljani, Geografski institut, Univerza. Gg. avtorje prosimo, da prilože svojim člankom kratek izvleček v kakem svetovnem jeziku. Za znanstveno vsebino člankov so odgovorni gg. avtorji sami. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva ter z navedbo vira. Denarne pošiljke je nasloviti na poštni čekovni račun št. 13.595 (Geografsko društvo, Ljubljana). „Geografski vestnik" stane za člane 50 din, v knjigotržni prodaji 70 din. GEOGRAFSKI VESTNIK Časopis ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN DE LA SOCIETE DE GEOGRAPHIE DE LJUBLJANA S SODELOVANJEM S. KRANJCA (ZA ŠOLSKO GEOGRAFIJO) IN S. ILEŠIČA (ZA KNJIŽEVNOST) UREDIL ANTON MELIK LETNIK XVI - 1940 ANNEE LJUBLJANA 1940 IZDALO IN ZALOŽILO GEOGRAFSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI JI 42R99 D. D. J. BLASN1KA NASL., UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA V LJUBLJANI ODGOVOREN L. MIKUŠ GEOGRAFSKI VESTNIK 1940/ Št. 1-4 Svetozar Ilešič: Prirastek prebivalstva na ozemlju Jugoslavije 1. 1880. do 1. 1951.. ko emo vendar že tik pred norim ljudskim štetjem. Ali vpoštevati moramo, da so nam še razmeroma malo časa na razpolago podatki zadnjega štetja po občinah, ki omogočajo podrobno primerjavo s podatki za 1. 1880. Tudi ni pričakovati, da bodo podatki štetja iz 1. 1941. podrobno objavljeni kaj prej; zato je za celotno sliko demografskega razvoja prebivalstva na ozemlju Jugoslavije v toku zadnjih 50 let proučitev, ki sloni na rezultatih štetja iz 1. 1951., še vedno aktualna. Za ozemlje Južne Srbije in Črne gore, ki sta imeli svoje prvo ljudsko štetje šele 1. 1914., naša proučitev seveda ni bila mogoča. Za vse ostalo področje Jugoslavije pa je bila izvedljiva le po srezih kot najmanjših enotah. Saj so še srezi doživeli v tem petdesetletju toliko sprememb, da je bilo ponekod zelo mučno in skrajno zamudno, preračunati starejše podatke na obseg današnjih srezov, posebno v Bosni in Hercegovini, kjer so 6e današnje občine šele v najnovejšem času formirale. V Srbiji pa je gradivo omogočalo le obraten postopek, to se pravi, preračunati je bilo treba podatke iz 1. 1951. na področja srezov, kakor so obstajali v stari Kraljevini Srbiji, t. j. 1. 1910. Pri tem ni bilo v nekaterih primerih mogoče postopati drugače, kakor združiti posamezne sreze, katerih medsebojne spremembe se pri preračunavanju podatkov niso mogle vpoštevati. Tako so v naših računih združeni srezi: Brza Palanka, Krajina in Negotin; Kopaonik in Župa; Despotovac in Resava; Paračin in Temnic; Pocerina in Posavo-Tamnava; Jasenica, Orašje in Podunavje; Timok in Zaglavak: Dobrič in Prokuplje; Arilje in Požega; Crna alo zastarelo se zdi šele zdaj objaviti karto o prirastku l' gora in Užice; Jablanica in Poljanica. Iz istega razloga je bilo treba šteti skupaj sreza Doboj in Feslič (nekdanji srez Tešanj) v Bosni. Razvoj populacije od 1. 1881. do 1. 1931. je rezultat posameznih, marsikje med seboj zelo različnih razvojnih faz, ki jih pokaže šele primerjava z rezultati vmesnih ljudskih štetij. Zato smo pri naši proučitvi upoštevali tudi štetji iz 1. 1910. in 1. 1921., dočim starejših ni kazalo vzeti v pretres, ker se niso vršila v vseh pokrajinah današnje Jugoslavije istočasno. Ta vmesni razvoj pokaže, da nam je treba prirastek celotnega petdesetletja razčleniti predvsem v dve glavni, med seboj dokaj različni periodi: prva od 1. 1880. do 1. 1910., ko je bil razvoj v vseh delih našega ozemlja še dokaj enakomeren, ter druga od 1. 1910. do 1931., ko se pojavijo silne razlike med posameznimi predeli Jugoslavije, razlike, ki jih karta za celotno petdesetletje do neke mere zabriše. Zato je kazalo objaviti še posebno karto za starejše razdobje, to je za ono od 1880 do 1910, dočim laže pogrešamo karto za dobo 1910 do 1931, zlasti ker so bile že objavljene karte o prirastku prebivalstva po srezih od 1. 1910. do 1. 1921.1 ter o onem od 1. 1921. do 1. 1931.2 Glede samega gradiva je še potreba navesti, da imamo zanesljive podatke za 1. 1880. samo za Slovenijo, Hrvatsko-Slavo-nijo, Dalmacijo in Vojvodino. Za Bosno in Hercegovino so podatki preračunani iz onih, ki jih je pokazalo štetje 1. 1885.; smatralo se je namreč, da je bil porast od 1. 1880. do 1. 1885. sorazmerno enak kakor je bil oni med 1. 1885. in naslednjim bosanskim štetjem 1. 1895. Podobno so za Srbijo, za katero je bilo štetje iz 1. 1884. še docela nezanesljivo, podatki preračunani iz onih 1. 1890., na osnovi prirastka, ki ga pokaže razdobje med 1. 1890. in 1895.3 Da smo se pri našem pregledu odločili raje za 1 V izdanju: Prethodni rezultati popisa stanovništva u Kraljevini SHS 31. jan. 1921. god., Sarajevo 1934. 2 R. Savniik, Prirastek prebivalstva v Jugoslaviji v desetletju 1921 do 1931, Geografski vestnik 1931, str. 117. 3 Podatki so vzeti iz 'naslednjih publikacij: Vollständiges Ortschaftem-verzeichniss der im Reichsrate vertretenen Königreiche und Länder, Wien 1882. — Krajevni repertoriji za 1. 1910. za Kranjsko, štajersko, Koroško, Istro in Dalmacijo. — Statistički godišnjak Kraljevina Hrvatske i Slavomije, I., II., Zagreb 1905.—1906, 1910. — A magyar szent korona orszagainak 1910. evi nepszsämlälÄsa, Budapest 1912. — Statistika mjesta i žiiteljstva Bosne i Hercegovine po popisu naroda od 1. maja 1885, Sarajevo 1886. — Glavni rezultati popisa žiteljstva u Bosni i Hercegovini od 22. apr. 1895, Sarajevo 18%. — Rezultati popisa žiteljstva u Bosni i Hercegovini od 10. okt. 1910, Sarajevo 1912. — Prethodni rezultati popisa stanovništva i domače stoke n Kraljevini Srbiji 31. dec. 1910. god., Beograd 1911. — Definitivni rezultati popisa stanov- stare zgodovinske pokrajine namesto za katerekoli kasnejše upravne enote, je odločila okolnost, da se v razvoju populacije zadnjih 50 let kažejo značilne razlike ravno po teh pokrajinah. Samo ponekod smo meje teh zgodovinskih enot prilagodili današnjim upravnim mejam ali pa lažji statistični primerjavi.4 Mnogo metodičnih pomislekov se je pojavilo glede mest: ali jih kaže prišteti srezom, katerih ozemlje jih vključuje, ali pa jih obravnavati posebej? Ker podatki ne dopuščajo izločitve pri celi vrsti malih in srednjih mest, je kazalo zaradi enotnosti prišteti k odgovarjajočim srezom tudi marsikatera mesta, ki so sicer upravno samostojna (posebno v Hrvatski-Slavoniji in Vojvodini). Izločena in na kaiti posebej označena so zato le največja mesta, predvsem banovinska središča, razen njih pa še nekatera manjša, ki pa izkazujejo tako močan prirastek v primeri s svojo okolico, da bi občutno pokvarili pravo sliko o prirastku v odgovarjajočem srezu, če bi mu mesto prišteli. Izločil sem na osnovi tega merila v Sloveniji Ljubljano in Maribor, v Hrvatski in Slavoniji poleg Zagreba še Osijek, Slavonski Brod, Karlovac in Sušak, v Dalmaciji Split, Šibenik in Dubrovnik, v Bosni in Hercegovini Sarajevo, Mostar in Banjo Luko, v Srbiji poleg Beograda z Zemunom in Pančevom še Niš, v Vojvodini pa le Novi Sad, dočim je mestno področje Subotice itak tako razsežno, da dejansko odgovarja merilu ostalih srezov. Če si zdaj ogledamo prirastek prebivalstva po posameznih predelih v celotnem petdesetletju 1880 do 1931, se nam brž po- ništva od 31. jan. 1921. god., Sarajevo 1952. — Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. marta 1931. god., Beograd 1937. — Splošni pregled Dravske banovine, Ljubljana 1939. — Upravno, sudsko i crkveno razdjelenje i imenik prebivališta Savske banovine, Zagreb 1937. — Upravno, sudsko i crkveno raz-djelenje i imenik prebivališta Primorske banovine, Zagreb 1938. * Tako razumem tu pod Slovenijo vedno današnjo Dravsko banovino, torej brez občin Trava, Draga in Osilnica (zdaj pod ban. Hrv.) ter a obč. Rad atov ici in Štrigova; pod II r v a t s k o in Slavonijo nekdanjo istoimensko kraljevino brez mest Zemuna in Petrovaradina, brez občin Petrovo Selo in Zavalje (danes pod srezom Bihač), brez občin Štrigova in Ra-datoviči, pač pa 'i Medjimurjem (sreza Čakovec in Prelog), s srezi Kastav, Krk in Rab ter z obč. Trava, Draga in Osilnica; pod Dalmacijo nekdanjo Dalmacijo brez delov, ki so pripadli Italiji, brez sreza Rab in brez obč. Spič, ki je danes dodeljena srezu Bar; pod Bosno in Hercegovino nekdanjo istoimensko deželo z občinama Petrovo Selo in Zavalje iz nekdanje Hrvatske (sreza Korenica); pod Srbijo nekdanjo Kraljevino Srbijo izpred 1. 1912. z mestoma Zemunom in Pančevom ter z obč. Ostrovo, prej v srezu Kovin (Banat); pod Vojvodino ves Jugoslaviji pripadli del Baranje, Bačke in Banata brez mesta Pančeva in občine Ostrovo, (danes v srezu Po-žarevac), pač pa s Petrovaradinom, ki je prej spadal pod llrvatsko-Slavonijo, a je danes priključen Novemu Sadu. kažejo značilne razlike, ki odgovarjajo, kakor bomo videli, tudi vsem demografskim tendencam, kakor nam jih pokaže podrobno zasledovanje po posameznih desetletjih ali pa proučitev prirodnega gibanja prebivalstva. Uvodni pregled po historičnih pokrajinah nas pouči, da je v tej dobi najjače narastlo prebivalstvo Bosne in Hercegovine (za 85%), precej manj ono severne Srbije (za 70*8%); slede Hrvatska in Slavonija (za 52*8%), Dalmacija (za 47'9%), Vojvodina (za 33*9%) ter končno Slovenija (za 19*7%). Pravo sliko o podrobnostih pa si moremo ustvariti šele na osnovi naše karte po srezih (karta I.). Kategorija zelo močnega prirastka, to je onega, kjer se je prebivalstvo v 50 letih več ko podvojilo (nad 100% prirastka) je doma posebno v Bosni in to zlasti na njenem severu, v Bosanski Krajini in Posavini (srezi Banja Luka 102*4%, Bos. Gradiška 108%, Bos. Dubica 122'2%, Bos. Novi 100*8%, Derventa 123*4%, Prnjavor 184'2%, Sanski most 101*5%, Bijeljina 103*2%, Gradačac 106*4%, pa ob gornjem Vrbasu, Uni in Sani (srezi Bugojno 105*1%, Glamoč 107*6%, Bos. Grahovo 155*2%) ter v Sarajevskem (124*3%) in sosednjem Rogatiškem srezu (100'5%). V Hercegovini 6e odlikuje po tako močnem prirastku Mostarski okraj (112*1 %). Na ozemlju Srbije so predeli s prirastkom nad 100% mnogo redkejši in manjšega obsega: to sta Kosmajsiki srez v bližini Beograda (108*8%), pa ozemlje ob Toplici in ob spodnjem toku zapadne Morave (srezi Kruševac 121*8%, Prokuplje in Dobrič skupno 134*3%). Razen v Bosni in Srbiji imamo predele, kjer se je prebivalstvo v poslednjem desetletju več ko podvojilo, samo še v Hrvatsko-slavonskem medrečju, na ozemlju slavonske gozdarske eksploatacije (srez Našice 118*9%), pa v srezu Kutina (110%) ter v okolici Zagreba (srez Zagreb 122*6%). Podrobna proučitev po občinah za Hrvatsko in Slavonijo nam pokaže, ka/ko so ta področja razmeroma bolj razprostranjena, kakor pa nam pokažejo povprečki po srezih, ter nam raztolmači tudi vzroke.5 Slično bi ugotovili tudi v Bosni ter v Srbiji mnogo občin, kjer se je prebivalstvo pomnožilo za več kot 100% na ozemlju srezov, ki v povpreoku ne pokažejo tolikšnega prirastka. Kot tak primer naj navedem obč. Šiprage v srezu Kotor Varoš s 137% prirastka (lesna industrija), dočim je v ostalem ta srez že področje znatno manjšega prirastka. Visoki Hrvatski, Dalmaciji, Vojvodini in Sloveniji kot populacijsko 8 Prim. S. Ilešič, Prirast stanovništva na području Savske banovine od 1880. do 1931. god., Hrv. Geogr. Gl. 8—9—10. (Spomenica A. Gavazzija), Zagreb 1939, str. 85 sl. I PRIRASTEK PREBIVALSTVA NA OZEMLJU JUGOSLAVIJE V RAZDOBJU močno zaostajajočim pokrajinam pa so predeli s tako visokim prirastkom povsem tuji. Vse navedene predele najproduktivnejšega populacijskega razvoja obdajajo obsežna področja tudi še močno nadpovprečnega prirastka za 75—100%, ki stopnjujejo njihovo vlogo in njihov obseg po svoji pomembnosti in prostornosti. Sem spadajo v Bosni domala vsi ostali predeli ob zgornji Uni in zgornji Sani (srezi Prijedor 82*1%, Bos. Petrovac 99*4%, Ključ 90*8%, Livno 75*5%, Duvno 76*6%), pa ob Bosni in Spreoi (Dobo j in Teslič 99*4%, Zenica 907%, Visoko 75*4%), ter končno velik del zapadne Hercegovine (srezi Ljubuški 807%, Nevesinje 77*5%, Stolac 86*3%). V Srbiji pokaže tako sliko vsa južna in zapadna okolica ßeograda (srezi Grocka 98*6%, Posavina 96*4%, Vračar 98*6%) z Zemunskim srezom (91*2%) na prečanski strani vred, pa področje vzhodno od Užic (srezi Arilje in Požega 86*9%), nadalje Kragujevački (88'1 %) in Jagodinski srez (96*5%), ter naposled širok pas okrog kruševsko-topliškega populacijskega žarišča, vse do Ibra na zapadu ter do Vranja na jugu (srezi čačak 92*1%, Trstenik 95*5%, Kopaonik in Župa 88*4%, Ražanj 93*3%, Morava 77*4%, Kuršumlija 87*6%, Leskovac 78*5%, Jablanica in Poljanica 95'5%). Na prečanski strani zavzema ta kategorija tudi v pov-prečkih po srezih vso osrednjo Slavonijo na področju Požeškega hribovja (srezi Grubišno polje 86*2%, Daruvar 84*9%, Pakrac 81’9%, Požega 847%, Slatina 8f9%). V Vojvodini, Sloveniji in Visoki Hrvatski tudi te kategorije ne doseže še noben srez in celo posamezne občine s takim prirastkom so jako redke. V Dalmaciji 6pada sem edino srez Biograd, na populacijsko najmočnejšem severu. Predele z zmernejšim, dasiravno še jako močnim prirastkom od 50 do 75%. ki odgovarja nekako povprečnemu prirastku za vse proučeno jugoslovansko področje (ta znaša 557%), nam kaže karta na široko po Bosni in Hercegovini, po Srbiji, po Hrvatski in Slavoniji, deloma po Dalmaciji, kot področja: izjemno močnega prirastka pa tudi že v Vojvodini in Sloveniji. V Bosni in Hercegovini je ta kategorija najznačilnejša za obsežno področje od Mrkonjič Grada (55'8%) in Kotor Varoši (51*8%) preko Jajca (60*4%) in Travnika (59*1 %) do Žepča (69*2%), ter za got-ato vzhodno Hercegovino (sreza Foča 56*3% in Konjic 69*1%); obe ti dve področji sta izrazita pasova znatno manjšega prirastka sredi ozemlja, ki kaže večinoma nad 1()0% prirastka. V Dalmaciji so za 50 do 75%narastli populacijsko močni sever (srez Benkovac 58*2%), splitska in sinjska pokrajina (sreza Split 57*9%, Sinj 54*7 % ), ki se z istim tipom nadaljujeta v notranjost (Imotski 55'9%), ter ustje Neretve (srez Metkovič 63'9%). V Srbiji je to najbolj razširjena kategorija, ki odgovarja nekako povprečnemu stanju, ter tvori prehod od že navedenih močnih populacijskih središč do predelov z izrazitim zaostankom v prirastku ali celo z depopulacijo, ki so tod številnejši, kot se običajno smatra. Pripadajo ji Mačva (srezi Mačva 50'6%, Pocerina in P os a v o -T a m n a v a 72'8°/o), ter cela vrsta srezov zapadne Srbije od Drine preko Kolubare do Morave (Jadar 63'6%, Kolubara 65‘1 °/o, Podgorina 59'1%, Valjevo 69"6%, Rača 52'8%, Zlatibor 74‘6%, Dragačevo 58%, Žiča 74’8%, Kačer 70'9%, Ljubič 59'5%, Lazarevac 67%, Gruža 56‘3%, vsi trije srezi nekdanjega Smederevskega okrožja, t. j. Jasenica, Orašje in Podunavje skupno 70'6%, Levač 60‘3%). Vzhodno od Morave je število srezov s prirastkom 50 do 75% prav tako številno (Morava—Žabari 52'7%, žvižd 57'5%, Despo-tovac in Resava 53*J %, Paracin in Temnic 58‘8%, Aleksinac 57’4%, Niš 71*1%, Zaječar 52'2%, Bela Palanka 67'7%, Vlasotinci fi7‘8%, Surdulica 69‘5% in Pčinja 62°/o). Na ozemlju nekdanje Hrvatske in Slavonije spada sem večina slavonske Podravine in Posavine izven Požeškega hribovja (srezi Donji Miholjac 52‘4%, Virovitica 66’6%, Bjelovar 66‘2%, Križevci 53’1%, Čazma 67'4%, Garešnica 65T%, Nova Gradiška 61 ‘7%, Brod 6l'0%, Dja-kovo 71‘9%). Pripada ji tudi velik del Srema (srezi Vinkovci 52'8%, llok 55‘6%, Ruma 57‘8%, Mitroviča 64%, St. Pazova 51*1 %), na zapad pa poseže v izraziti obliki v IJrvatsko Zagorje in Medji-murje (srezi Čakovec 75')%, Varaždin 51*1 %, Novi Marof 51‘5%, Tvanec 56'4%, Zlatar 60'2%, Stubica 55‘2%, Sv. Ivan Zelina 55'7%). V Vojvodini se pojavijo kot osamljeni primeri področje Subotice (59'9%), nadalje populacijsko razmeroma močna sreza Titel (72'8%) in Žabalj (56‘7%) ter srez Kovin v Banatu ob Donavi (66'6%), ki je v tem pogledu težko razložljiva izjema. V Sloveniji doseže tak prirastek (58'2%) samo ozemlje majhnega Laškega sreza, vključujočega naše največje rudarske revirje, ki so povzročili močan dotok prebivalstva ravno v teku poslednjega pol sioletja. Kategorija prirastka za 25 do 50% kaže v veliki večini države že področja «podpovprečnega prirastka, ki so običajno tudi že področja odtoka prebivalstva v sosednje ali oddaljene predele. V Bosni in Hercegovini so to že redke izjeme, tako na skrajnem severozapadu Bosanske Krajine (sreza Bihač 45’9% in Cazin 45‘7%), ki se kot izrazito muslimanski predel tudi v tem pogledu loči od ostale pretežno pravoslavne Bosanske Krajine. Sem spadata še precej od prometa odmaknjena sreza Fojnica (42‘2%) in Prozor (49'5%), posebno pa gola južna Hercegovina v bližini nek- danje črnogorske meje (srezi Bileča 46'3%, Gacko 44‘3%, Lju-binje 36'7%), živ kontrast ostali Hercegovini. Tildi v Srbiji so taki predeli že znak relativne depopulacije: nastopajo v manjšem obsegu v bližini bosanske meje (srezi Radjevina 36‘6%, Azbu-kovica 41 ’ 1 %), ob Ibru (Studenica 28%) ter v osrednji Šumadiji (Taikovo 48'8%, jasenica 46‘8%, Lepenica 33’5%), prav posebno na široko pa v vzhodni Srbiji, v porečjih Mlave, Peka, Timoka ter deloma še Nišave, s čimer pride že v podatkih za daljšo dobo do izraza vloga teh krajev kot populacijsko najmanj produktivnega srbijanskega področja (srezi Požarevac 36‘6%, Golubac 26‘5%, Mlava 29'3%, Homolje 36'2%, Poreč 45*4%, Kladovo 49‘8%, Boljevac 38'5%, Timok in Zaglavak 30‘6%, Svrljig 45'4%, Nišava 47'5%). V nekdanji Hrvatski in Slavoniji je značilna ta kategorija za zapadni Srem, ki spada danes pod banovino Hrvatsko (srezi Šid 39‘6%, Vukovar 32'6%, Valpovo 48‘4%, Osijek 46’6%), za zgornji del Podravine (Djurdjevac 39'1%, Koprivnica 49‘4%, Ludbreg 30‘5%, Prelog 36‘6%), posebno pa za ves široki predel Banije od Zagreba in Karlovca na jug vse do Une (srezi Vel. Gorica 39'7c/o, Pisarovina 26'8%, Vojnič 37'4%, Vrgin most 49‘9%, Glina 38'7%, Dvor 36*1 %, Kostajnica 33%, Petrinja 40‘6%, Sisak 34'5%, Novska 47‘4%). V Visoki Hrvatski še noben srez ne kaže takega prirastka, pač pa tvori krepko izjemo v vsej okolici Raibski srez (45'1 %), obsegajoč otoka Rab in Pag. Tudi v ostali Dalmaciji tvori področja te kategorije del otokov, ki je torej očitno različen od drugih izrazito depopulacijskih otokov: tako je za 26 do 50% narastlo prebivalstvo še na Zadarskih otokih (srez Preko), na Šolti in na Mljetu, dočim spada Korčula s svojim izredno visokim prirastkom (67%) celo v višjo kategorijo. V ostali Dalmaciji je prišteti sem še Šibeniški (48‘3%), Kninski (44'3%) in Makarski srez (34'6%), ki pa kažejo v primeri s svojim sosedstvom razmeroma nizek prirastek. Precej razprostranjena je kategorija 25 do 50% tudi že v Vojvodini, zlasti v Baranji in Bački, kjer prevladuje (srezi Darda 26'6%, Sombor 25'9%, Bačka Topola 45'6%, Kula 31'1%, Odžaci 29’1%, Stari Bečej 4i‘l%), dočim ji v Banatu pripadajo samo srezi z razmeroma močno narastlimi mesti (Petrovgrad 34'2%, Vel. Kikinda 31%, Nova Kaniža 30‘2%), ter srez Jaša Tomič (32‘5%), kjer pa je močni prirastek izrazita posledica povojne kolonizacije, saj bi znašal porast brez novih naselij Aleksandrovo in Banatsko Karadjordjevo samo 9'9%! — V Sloveniji beležijo prirastek te višine samo oni srezi, ki obsegajo bližino največjih mest ali pa močno industrializirana področja (srezi Ljubljana okol. 47’1%, Maribor d. br. 39'9%, Celje 27'9% in Radovljica 42'4%), razen njih pa še srez Lendava (33'6%). S kategorijama, ki označujeta sreze z 10—25%, odnosno 5—10% prirastka, prehajamo že k področjem izrazito majhnega dejanskega prirastka. Bosna in Hercegovina takih področij sploh ne poznata. Tudi v Srbiji kažejo tako malo prirastka samo Negotinska Krajina (srezi Brza Palanka, Krajina in Negotin skupaj I7'6%), pa Užički (17%) in Moraviški srez (3'2%). Prav tako je v vsej Slavoniji s Sremom samo Županjski srez ob Savi izjema te vrste (14’6%). Pač pa prevlada ta tip v zapadni Hr-vatski: pojavi se že v najzapadnejših srezih Ilrvatskega Zagorja (Klanjec 21‘9%, Pregrada 22'9%), ter izrazito prevladuje na Ilrvatskem Nizkem Krasu ter v vsej Visoki Hrvatski, kjer kaže samo srez Gračac ob dalmatinski meji nad 25% prirastka (srezi Jastrebarsko 14‘9%, Karlovac 23‘9%, Slunj 13'6%, Ogu-lin 17‘3%, Čabar 18'8%, Sušalk 8'7%, Crikvenica 11'8%, Brinje 4‘9%, Otočac 12‘6%, Perušic lt'3%, Gospič 12'5%, Korenica 6'9%, Donji Lapac 18*5%). Sem spada tudi otok Krk, ki je s svojim skromnim prirastkom (107%) pravo nasprotje sosednjima Rabu in Pagu. Dalmacija ima taka področja samo v svojem južnem delu, ki je glede populacijskega razvoja sploh močno v zaostanku za severnim. Tako spada v to kategorijo srez Kotor (20'9%); poudariti pa je treba, da se nam Boka Kotorska pokaže celo kot izrazita zona depopulacije, če ne upoštevamo naraščajočih krajev Tivta, Ercegnovega in Lastve, brez katerih je prebivalstvo sreza od 1. 1880. do 1. 1931. padlo za 4’7%! V obeh pokrajinah, ki sta razen Visoke Hrvatske, kar se tiče prirastka prebivalstva, na najslabšem od vsega jugoslovanskega ozemlja, to je v Vojvodini in v Sloveniji, sta navedeni dve kategoriji prirastka zelo močno zastopani. Tako kaže v Bački in Baranji velik del srezov prirastek 10—25%, (Apatin J3*7%, Palanka 2t'9%, Novi Sad 16’1%), še več v Banatu, kjer beležijo pod 25% srezi Novi Bečej (18'4%), Kovačiča (13*1 %), Pančevo (24%), Bela Crkva (15'2%), Vršac (24'7%), Alibunarski srez pa celo pod 10% prirastka (7’9%). V Sloveniji so za 10 do 25% narasli srezi agrarnega vzhoda (Murska Sobota 16‘9%, Ljutomer 11'3%, Ptuj iO'7%, Maribor 1. br. 14'9%, Brežice 14'8%) ter nekateri precej industrializirani srezi na zapadu (Kranj 22'6%, Slovenj gradeč 21‘9%), ki so v tem pogledu še vedno ugodnejši od svoje izrazito depopulacijske okolice, za 3—10% pa agrarna Dolenjska in Zasavje (srezi Kamnik 8'5%, Litija 12'2%, Krško 7'9%, Novo mesto 8'7%). Kot naslednja kategorija so naznačeni na karti oni srezi, katerih prebivalstvo od 1. 1880. absolutno stagnira, to se pravi, ni naraslo za več ko 3%, ali je celo padlo za do 3°/o. In končno imamo še nekaj predelov, kjer 'je prebivalstvo občutno nazadovalo, to je za več kot 5%; to so predeli izrazite depopu-lacije, saj ne smemo pozabiti, da gre tu za povprečke celotnih srezov, ki upoštevajo tudi eventuelna tržna in mestna središča, katerili prebivalstvo ipak narašča. Predelov, ki bi pripadali tema dvema kategorijama, sploh ne poznajo Bosna, Hercegovina in Srbija, pa tudi Panonska Iirvatska s Slavonijo in Sremom ter celo Vojvodina ne. Pač pa jih imamo v Visoki Hrvatski in v Hrvatskem Primorju: sreza Senj (—2‘5%) in Udbina (V9%) s stagnacijo, pa srez Delnice z rahlo (—3'9%) ter sreza Vrbovško (—11%) in Novi (—20'1%) s krepko depopulacijo. Iz Gorskega Kotara se depopulacijski predel nadaljuje tostran Kolpe, obsegajoč Kočevsko in Belo Krajino (Kočevje —3'2%, Črnomelj — 20'1%), drugje v Sloveniji pa ga imamo — samo kolikor ga pokažejo povprečki po srezih — še v škofjeloškem hribovju (srez Škofja Loka —3%) in v Šmarskem srezu (—7%). V Dalmaciji stagnirata sreza Dubrovnik in Hvar (11%), krepko depopulacijo pa kaže še otok Brač (—11*4%) in, kakor smo že omenili, velika večina Boke Kotorske. Pri podrobnem proučevanju po občinah se pokaže še več zanimivih podrobnosti: v srezu Dubrovnik n. pr. kaže močno nazadovanje Pelješac (za 7%), v šibeniškem srezu pa beleži otočje izrazit zastoj v nasprotju s celinskim delom sreza. Po tem pregledu za vse ozemlje proučitve ter za celotno razdobje 1880—1931 si moramo nujno ogledati še podatke z,a vmesne dobe. Tu naj poudarimo le glavne značilnosti vmesnega razvoja, one, ki so v posameznih razdobjih na ta ali oni način prekinile enakomerni porast ali padec;0 te značilnosti so nam 8 Te prekinitve nam v najizrazitejših primerih pokaže na prvi pogled primerjava številk za 1. 1880., 1910., 1921. in 1931. po posameznih srenih. To so oni primeri, kjer ni dosegel srez najvišjega števila prebivalstva 1. 1951., kakor to vidimo pri večini srezov z normalnim naraščanjem, temveč ga je dosegel že prej. Precej srezov izkazuje višek že v 1. 1910., kar pomeni očitno nazadovanje v poslednji doibi. Taki srezi so v Sloveniji Brežice in Krško, v Hrvatski-Slavoniji Djurdjevac, Županja, Klanjec, Ludbreg, Pregrada, Dugo selo, Dvor, Kostajnica, posebno izra/rito pa nekateri srezi v zapadni Visoki in Primorski Hrvatski (Brinje, Donji Lapac, Gospič, Perušič, Senj, Udbina, Crikvenica, Delnice, Slunj, Kastav in Krk). V Dalmaciji pomeni 1. 1910. pričetek nazadovanja za sreze Brač, Dubrovnik, livar, Kotor in Makarsko, v Hercegovini za sreze Bi lečo, Gacko, Nevesinje in Trebinje, v Srbiji za sreze Moravico, Studenico, Lepenico, Azbukovico, Mačvo, Ljubič, do neke mere prav dobro razvidne iz naše karte za razdobje 1880 do 1910 (karta II.). Ta karta nam predvsem pokaže neprimerno manjše razlike med posameznimi jugoslovanskimi pokrajinami, kakor pa karta za celotno petdesetletje. Tako n. pr. med Bosno in Srbijo ni nikake razlike, d oči m prihaja meja med obema na naši karti za razdobje od 1880 do 1931 (|karta I) precej do izraza. Prebivalstvo Bosne in Hercegovine je od 1880 do 1910 narastlo za 53'8%, torej le za malenkost več ko ono Sfbije (za 52‘6%). Tudi razlika med Hrvatsko in Slavonijo (37’2%) in Dalmacijo (36'6%) je manjša kakor pa za celotno petdesetletje. Tudi v podrobni sliki po srezih se pokaže, da v dobi 1880—1910 še nimamo razlik med Bosno in Srbijo. Zlasti Beogradu bližnje področje Šumadije ter kruševsko-prokupsko področje sta bili v tem razdobju še mnogo krepkejši populacijski žarišči, ki nista v ničemer zaostajali za onimi v severni in južnovzhodni Bosni (nad 50 in celo nad 60% porasta). V Hercegovini še ni razlike med jugom in severom, južni del v velikem porastu še komaj zaostaja za severnim. Tudi razlika med Bosansko in Slavonsko Posavino je tedaj komaj še prihajala do izraza. V Dalmaciji se sicer že kaže razlika med severom in jugom, ali ne tako krepko. Posebno značilno je tudi, da Visoka Hrvatska tedaj niti zdaleč še ni tako krepko zaostajala za vzhodom, izvzemši Gorski Kotar (srez Delnice), pa sreza Vrbovško in Novi, ki so že tedaj nazadovali. Pač pa se po svojem zelo slabem prirastku že tedaj jasno loči od ostalega jugoslovanskega ozemlja Slovenija, kjer je prirastek od 1880 do 1910 malokje znašal nad 10%, nad 20% pa sploh le v obeli prekmurskih srezih, pa v onih, kjer se je že tedaj pričela industrializacija (Laško z rudarstvom, Radovljica z Jesenicami, Maribor d. br.). Vojvodina je sicer tudi tedaj že kazala raz- Račo, Zlatibor, Pčinjo, posebno dosledno pa za večino srezov seve mo vzhodne Srbije (Brza Palanka, Krajina, Negotin, Soko Banja, Timok, Zaglavak, Go-lubac, Homolje, Mlava, Morana, Požarevac, Ram, žvižd). V Vojvodini so taki srezi Batina, Bela Crkva in Pančevo. — Manj je srezov, ki so imeli najvišje število prebivalstva že 1. 1880. in ki so torej že «tara depoipulacijska področja. To so v Sloveniji srezi Črnomelj, Metlika, Kočevje, Škofja Loka in Šmarje, v Hrvatski-Slavoniji Novi in Vriboivsko, v ostalih pokrajinah pa jih sploh ni. — Nenavadne izjeme so oni srezi, ki so pokazali višek ob povojnem štetju 1. 1921. in v katerih se je depopulaeija šele po vojni znatneje uveljavila (sezonsko in stalno izseljevanje?); značilno je, da so to skoraj le srezi panonskega področja (Murska Sobota in Lendava v Sloveniji, Prelog v Medji-murju, Apatin in Senta v Bački, Alibtinar, Novi Bečej in Nova Kaniža v Banatu). meroma slab prirastek (vsa Vojvodina za 20'8%), ali ne v taki meri kot Slovenija (vsa Slovenija le za 11*4%). Ravno nasprotno bi nam karta za razdobje od 1. 1910. do 1931. pokazala stopnjevane one razlike, ki nam jih pokaže karta za celotno petdesetletje. Saj spadajo v to razdobje vsi odločujoči veliki činitelji, ki so soodločali pri našem demografskem razvoju: svetovna vojna, procvit moderne industrializacije in rudarstva, pa tudi še krepko izseljevanje. V tej dobi močno zaostane za bosansko-hercegovskim prirastkom (20'3%) srbijanski (11'9%), ki komaj prekaša hrvatsko - slavonskega (11‘3%); za slednjim ostane nizko tudi prirastek prebivalstva v Dalmaciji (8'2%), dočim je v Vojvodini (7'6%) in v Sloveniji (7 3%) približno enako nizek. Razlika med Bosno in Srbijo je v podrobnostih še bolj izrazita: vojna je ravno v zapadnem delu Srbije ob bosanski meji povzročila največje izgube, dočim so bile v Bosni izgube manjše, v njenem severnem delu z nenavadno krepkim množenjem prebivalstva pa je število v dobi od 1. 1910. do 1. 1921. celo narastlo.7 V Hercegovini sami pomeni 1. 1910. popolen obrat: od tedaj prebivalstvo v njenem južnem delu (Nevesinje, Gacko, Ljubinje, Bileca, Trebinje) pada. Tudi v Srbiji se pokažejo v razdobju od 1. 1910. do 1931. področja z izrazitim nazadovanjem ali vsaj stagnacijo; tu so sicer ti pojavi v svoji ostrosti vsekakor bolj prehodnega značaja, ker so jih pač podčrtale vojne izgube, vendar so značilni zlasti za zapadni, podrinski del Srbije, še posebej za Mačvo in za Užiško pokrajino, kjer je povsod prebivalstvo od 1. 1910. do 1931. padlo, ali pa kvečjemu malenkostno narastlo, pa za severno-vzhodno Srbijo, kjer se nam vse Požarevsko okrožje za to razdobje pokaže kot negativno, v nekoliko manjši meri pa tudi Negotinska in Zaječarska Krajina. V tej zvezi naj dostavim ugotovitve, ki jih pokaže primerjava s podatki za Staro in Južno Srbijo ter za Črno Goro, ki nam jo do neke mere že omogočajo številke, dobljene pri ljudskih štetjih v teh pokrajinah 1. 1914.8 Te številke kažejo zelo močan porast, enak 7 Prim. .karto: Prirašlaj i opati an j e stanovništva Kralj. SHS po sre-zovima u vremenu od 1910—1931 god., v izdanju: Prethodni rezultati popisa stanovništva u Kraljevini SHS 31. jan. 1921. god., Sarajevo 1924. 8 J. Rus, Glavni statistički podaci o državi Srba, Hrvata i Slovenaca, Ljubljana 1920. — Rečnik mesta u oslobodjenoj oblasti Stare Srbije. Po službenim podacima izradio M. A. Vujičič, Beograd 1914. — Tudi ti podatki so v svrho naše primerjave preračunani na 1. 1910., s čimer je njihova točnost samo v širokem okviru verjetna, ne glede na to, da temu prvemu ljudskemu štetju na našem skrajnem jugu že samemu na sebi ne moremo pripisati idealne točnosti. PRIRASTEK PREBIVALSTVA NA OZEMLJU JUGOSLAVIJE V RAZDOBJU onemu v severni Bosni (nad 20%), za vse ozemlje Sandžaka, Kosova in Metohije, pa za Skopsko Crno goro, za Skopsko kotlino, Preševo, Ovce polje ter zgornje porečje Bregalnice. Mnogo slabši prirastek kažejo kraji od Tetova preko Poreča do Ohrida in Bitolja, padlo pa je prebivalstvo obmejnih srezov proti Albaniji (Debar, Galičnik, Gora) ter srezov ob spodnjem Vardarju (Štip, Veles, Kavadar, Negotin, Dojran, Djevdjelija). Povsod tod so seveda bistveno vplivale vojne izgube ter povojne izselitve, predvsem one tujerodnega prebivalstva. Tudi za Črno Goro pokažejo podatki podobno kot za sosednje obmejne predele Hercegovine v tem razdobju močno nazadovanje, izvzemši vzhodne sreze (Kolašin, Andrijevica, Plav), kjer je prebivalstvo precej narastlo. Za jugoslovanski sever nam podatki za dobo 1910 do 1931 prav tako marsikaj povedo. Vojvodina kaže skoraj isti slabi prirastek kakor pred 1. 1910., vendar se pojavijo že srezi s stagnacijo ali nazadovanjem (srez Batina v Baranji, srez Apatin v Bački, pa srezi Alibunar, Bela Crkva, Nova Kaniža, Novi Bečej in Pančevo v Banatu). Na ozemlju Hrvatske in Slavonije se more opaziti, da se ustavi razmeroma močni porast v krajih od Drave preko Bjelovara do Zagreba ter preko Daruvara do Požege, s čimer se ustvari razlika s še vedno močnim naraščanjem v vzhodni Slavoniji. Zlasti značilna pa je poostrena depopulacijska tendenca v vsej Visoki Ilrvatski: od srezov Karlovac in Vojnič na zapad imata le še sreza Ogulin in Gračac v dobi 1910. do 1931. pičel porast nad 4%. Stagnacijo (t. j. od + 2 do —2%) beležijo srezi Sušak, Čabar, Vrbovško in Slunj, povsod drugod pa je prebivalstvo padlo od 1. 1910. za več ko 2%. Izjemi sta zopet Rab in Pag z nad 16% prirastka. Tudi v Dalmaciji se poleg srezov Brača, Hvara in Kotora, uvrstita v red krajev s stagnacijo ali nazadovanjem sreza Makarska in Imotski ter celo vse do 1. 1910. ikrepko naraščajoča Korčula, dočim se je stagnacija odnosno rahlo naraščanje v Dubrovniškem srezu pretvorilo v očitno nazadovanje. V Sloveniji ostane slika v razdobju 1910—1931 približno ista kot jo nudi karta za celotno petdesetletje, kar pomeni, da se demografske tendence niso bistveno ali sunkoma izpremenile. Zabeležiti je treba le razmeroma krepko tendenco k rasti v nekaterih srezih, ki jih zajema industrializacija, in urbanizacija (Kranj, Ljubljana, Laško, Maribor d. br.).9 0 Za Slovenijo pokaže seveda v podrobnostih točno sliko šele proučitev po občinah, na osnovi katere je izdelana karta o prirastku prebivalstva od 1880 do 1931 v Melik-ovi Sloveniji, II. del. Posebej naj še navedem zgovorne razlike, ki jih pokaže ožje razdobje od 1. 1910. do 1. 19211. glede krvnega davka, ki so ga posamezne jugoslovanske pokrajine prispevale v tej dobi. Severna Srbija je v tej dobi izgubila 10'8% svojega prebivalstva. V vsem njenem obsegu ni sreza, ki bi v tem času vsaj malenkostno narastel: celo ozemlje ob Toplici, ki je v demografskem pogledu izredno produktivno, ni vzdržalo ravnotežja. Od 82 srezov jih je 25 izgubilo več kot 15% in 26 več ko 10% prebivalstva. Bosna in Hercegovina je izgubila že samo 1‘4% svojih ljudi (od tega samo v 36 srezih od 55), posebno močno ob južnovzhodni meji proti Srbiji in Črni Gori, dočim je bil na severu, v nekdanjem Banjaluškem okrožju, ter marsikje na zapadu, prirodni prirastek tako močan, da je nadoknadil eventualno vojno izgubo. Za Dalmacijo je primera neizvedljiva, ker se onem njenem delu, ki je bil 1. 1921. pod italijansko zasedbo, ni izvršil popis prebivalstva. V onih dalmatinskih srezih, za katere imamo podatke, je prebivalstvo povsod rahlo padlo, pri čemer pa gre v glavnem ravno za področja, ki že normalno kažejo v najnovejši dobi težnjo k nazadovanju. Prebivalstvo Hrvatske in Slavonije je v tem vojnem desetletju rahlo naraslo (za 0'5%): prirastek gre predvsem na račun Panonske Hrvatske in Slavonije, dočim izkazujejo izgubo zlasti vsa Visoka Hrvatska, Banija, Srem in do neke mere llrvatsko Zagorje. Pokrajina, v kateri je prebivalstvo v vojnem desetletju tudi narastlo, je še Vojvodina (za 2 5%), kjer beleži od 25 srezov samo osem padec prebivalstva, in še ti so večinoma omejeni na južni Banat, kjer je tendenca prirastka že itak zelo slaba. Slednje velja tudi za Slovenijo, ki je od 1. 1910. do 1. 1921. izgubila le 0'5% svojega prebivalstva; pa tudi tu beleži sedem srezov porast. Prirastek v poslednjem desetletju našega petdesetletja, torej v prvem desetletju svobodne Jugoslavije (1921—1951) je podrobno proučil ter nam predočil na karti že R. Savni k.10 Če si ogledamo njegovo karto, vidimo, da se tudi slika za krajše razdobje ne loči mnogo od slike celotnega demografskega razvoja, ki smo jo podali zgoraj. Bistvena razlika je le v močnem prirastku, ki ga izkazuje bosansko in srbijansko Podrinje, ki pa — kakor smo videli — v sliki za daljša razdobja 1880 do 1951 ali celo 1910 do 1951 še ni moglo zabrisati minusa, ki ga je tod povzročila vojna, pa tudi poprej že do neke mere položaj v politično zelo napetem mejnem pasu. Marsikateri vzrok razlik, ki so nam jih pokazala naša proučevanja v dejanskem prirastku jugoslovanskega ozemlja, nam 10 R. Savnik. Geografski vestnik 1931, str. 115 sl. postane še bolj očiten, če primerjamo naše navedbe s podatki 0 prirodnem prirastku (o presežku rojstev nad smrtnimi primeri) po srezih. Istodobne podatke o tem imamo za celotno v poštev prihajajoče področje sicer samo še za dobo 1934—1937,“ torej za čas po zaključku našega petdesetletja, vendar je primera z njimi dovoljena, ker lahko smatramo, da se njihovi povprečki vsaj v povojni dobi niso mnogo izpremenili, zlasti pa da se ni spremenilo medsebojno razmerje med vrednostmi za posamezna jugoslovanska področja. Ta primerjava nam pokaže predvsem naslednja dejstva, važna za tolmačenje nekaterih značilnih pojavov v dejanskem prirastku prebivalstva. Najkrepkejši prirodni prirastek ima Bosna: področja, kjer je znašal povprečni prirodni prirastek v petletju 1934—1937 nad 25 ljudi na tisoč prebivalcev, kar pomeni nenavadno visoko številko, se skoraj docela krijejo s področji, ki kažejo tudi ogromen dejanski prirastek: to je severnozapadna Bosna, pa mostarska okolica. Tudi ogromna večina ostale Bosne kaže nad 20%o prirodnega prirastka, to celo zapadna Bosanska Krajina, kjer smo videli v dejanskem prirastku relativen zastoj in kjer gre torej očividno za znaten odtok prebivalstva. Dejanski padec prebivalstva v južni Hercegovini po 1. 1910. pojasnjuje do neke mere razmeroma slab prirodni prirastek (10—15%o) v srezih Bileča in Trebinje. Glede Srbije je predvsem podčrtati značilno in menda premalo znano dejstvo, da v prirodnem prirastku na splošno danes močno zaostaja za Bosno. Nad 20°/oo kažejo le kraji ob Drini, kjer nam močno divergenco z dejanskim prirastkom pojasnjuje vojni krvni davek, posebno pa kraji ob Toplici in južni Moravi: populacijsko središče ob Toplici se nam torej pokaže kot posledica izredno močnega prirodnega prirastka. Preseneča razmeroma slabi prirodni prirastek v ostali Šumadiji (domala povsod pod 15%o), zlasti pa zelo nizki (pod 5%«!) prirodni prirastek v vsej sc verno vzhodni Srbiji, v porečjih Mlave, Peka in Timoka, ki nam pojasnjuje, zakaj se ti predeli že v karti dejanskega prirastka pokažejo tako izrazito omrtvele. Vzrok tega nenavadno nizkega prirodnega prirastka nam je iskati predvsem v endemičnem sifilisu, ki je tod doma.12 Če pa primerjamo te podatke s sličnimi podatki za Srbijo v starejši dobi, n. pr. za dobo 1896 do 1905,ia 11 Statistički godišnjak 1938—1959, str. 158 sl. 12 Prim. F. Mikic, Karta indeksa biološkog tipa Jugoslavije, Zbirka karata Geografskog društva, br. 5, Beograd 1956, str. 2. 13 Statistika Kraljevine Srbije, knj. XXI.: Statistika rodjenja, venčanja 1 umiranja za period od 1900 do 1905 god., Beograd 1907. vidimo, da je bila ta vloga severnovzhodne Srbije že tedaj izražena, dasi znatno rahle je; da je prav tako Užiška pokrajina že tedaj imela relativno slab prirodni prirastek, kar nam vse do danes pojasnjuje tudi tamošnje slabo dejansko naraščanje; da se je pokrajina ob Toplici tudi že tedaj odražala kot silno naraščajoče področje, ali ne tako jasno kot danes, saj se je tedaj izredno močno množilo (nad 20%o) tudi prebivalstvo vse osrednje Šuma-dije tja do Beograda. Ta osrednja Šumadija kaže torej v zadnji dobi izrazito sliko krajev, kjer z umikanjem patriarhalnega kmetskega; življenja ter z naglim dvigom splošne življenjske ravni prirodni prirastek zdržema nazaduje. Nedvomno 6memo razen izgubam v vojni pripisati tudi temu dejstvu, da je Srbija od 1. 1910. v dejanskem prirastku prebivalstva očitno zaostala za sosednjo Bosno. Kar se tiče južne Srbije, nam primerjava podatkov pokaže, da je padanje prebivalstva ob spodnjem Vardarju do neke mere povzročeno po razmeroma nizkem presežku rojstev (pod 20%o), prav tako v predelu od Tetova do Ohrida: nasprotno pa pokažejo srezi ob albanski meji kakor tudi srezi Bitoljsko-prilepske kotline zelo močan prirodni prirastek ter je minus tamošnjega dejanskega prirastka, ki smo ga zgoraj naznačili, pripisati izključno izselitvi prebivalstva. Tretjo razliko na tem področju tvori velik del Kosova in Metohije, kjer je prirodni prirastek razmeroma slab, dejanski pa krepak, nedvomno spričo povojne kolonizacije, pa doselitev iz sosednje Črne Gore, za katero smo ugotovili dejanski padec prebivalstva od 1. 1910. do 1931., prirodni prirastek pa je v njej povsod nad 15 in ponekod celo nad 20%o. Bolj izrazita kot v dejanskem prirastku je meja med Bosno in Srbijo na eni ter ostalimi pokrajinami na drugi strani ravno kar se tiče prirodnega prirastka. Dalmacija zavzema tudi v tem pogledu neko srednjo stopnjo: v južnem delu je prirodni prirastek slab, nekaj krepkejši (nad 15%o) le v srezu Metkovič, kjer je torej tudi v tem iskati enega glavnih vzrokov relativno visokega dejanskega prirastka, ki ga torej ne kaže prenaglo pripisati kaki posebni prometni vlogi. Visoki dejanski prirastek Korčule ostane dokaj zagoneten, ker ga ne raztolmači niti relativno visok presežek rojstev. Pač pai je v severni Dalmaciji slednji mnogo krepkejši ter doseže v srezih Biograd, Benkovac in Knin nad 20%o, kar 6e lepo zrcali tudi na naši karti dejanskega prirastka. Ge se pomaknemo od tod v Visoko Hrvatsko, nas preseneti, da je prirodni prirastek skoraj v vsem njenem področju, zlasti pa v Liki, razmeroma zelo močan (večinoma nad 15%o), vsekakor znatno močnejši, kakor v ostali Hrvatski in Slavoniji. Glede de- janskega prirastka pa smo označili te kraje kot področje izrazite stagnacije ali celo nazadovanja. Tu gre za ono jugoslovansko pokrajino, kjer je nesoglasje med dejanskim in prirodnim prirastkom najjačje, kjer gre torej za najizrazitejši predel izseljevanja. To nam je potrdila tudi podrobna proučitev in primerjava s prirodnim prirastkom v dobi 1900—1910.14 Visoki dejanski prirastek na Rabu in Pagu nam lepo pojasni izredno visoki presežek rojstev (nad 20%o). nenavaden za naše otoke; razen tega tu izseljevanje očividno ni bistveno stopilo v akcijo. Od ostale Visoke Hrvatske se po znatno manjšem prirodnem prirastku (v velikem delu pod 10%o) razlikuje Gorski Kotar s sosednjimi srezi, ki so v tem pogledu sorodnejši sosednjim slovenskim predelom. Silno močna depopulacija tega predela je torej rezultanta slabega pri-rodnega prirastka in močnega odtoka prebivalstva. Ostala Hrvatska in Slavonija spadata že k onim jugoslovanskim predelom, ki jih označuje razmeroma slab prirodni prirastek. Bosanska meja na Uni in Savi je v tem pogledu sila ostro izražena. Zelo slab prirodni prirastek (pod 5%o) kažejo zlasti srezi v Sremu ter na ozemlju bivše Bjelovarske županije, kar se odraža tudi v novejši razvojni črti dejanskega prirastka. Tudi Slavonija, ki iniči v dejanskem prirastku tako krepko vlogo, ne beleži presežka rojstev nad 15%o: visoki dejanski prirastek jo zato označuje kot tipično področje doseljevanja:.” Pač pa se jasno odražata kot predela nadpovprečnega pri rodnega naraščanja (nad 15%o) Hrvatsko Zagorje in Med ji mu rje, od katerih zlasti prvo v karti dejanskega prirastka nikakor ne prihaja do krepkejšega izraza: znak še enega očitnega področja odtoka prebivalstva. Kot tipičen predel zelo majhnega pri rodnega prirastka se že od nekdaj navaja Vojvodina. In res tudi danes kaže tam redko kateri srez več kot 5%o presežka rojstev. Da nam podatki o dejanskem prirastku kažejo kljub temu stalno, dasi umerjeno krivuljo navzgor, je treba pripisati dejstvu, da gospodarske možnosti v Vojvodini nikakor ne silijo k izseljevanju, temveč zlasti v povojni dobi celo vabijo nove koloniste. Nesoglasje med prirodnim in dejanskim prirastkom, samo na sebi seveda mnogo milejše, je tu obratno od onega v Visoki Hrvatski. Končno kaže izrazito slab prirodni prirastek Slovenija, dasi je skoraj povsod za spoznanje krepkejši kot v Vojvodini (nad 5%o). Čeprav je v stalnem padanju, je vendar slabi prirodni prirastek značilnost Slovenije, prav kakor Vojvodine, že vsa zadnja desetletja, od kar so podatki o tem na razpolago, le da tu ni bilo 14 S. Ilešič, o. c., str. 91 sl. 15 S. Ilešič, o. c., str. 93. momentov, ki bi v vsoti dejanskega prirastka do neke mere paralizirale vpliv slabe plodnosti prebivalstva, kakor se je to zgodilo v Vojvodini. Podobno sliko kakor primerjava s prirodnim prirastkom nam pokaže vzporeditev naših podatkov s karto biološkega indeksa, ki jo je sestavil F. M i k i č .10 Biološki indeks, kot razmerje med številom otrok in številom nad 50 let starih ljudi, nam prav lepo pokaže tendenco demografskega razvoja posameznih krajev in s tem seveda tudi možnosti nadaljnjega d e -j a n s k e g a prirastka prebivalstva. Kraji z visokim indeksom so obenem kraji visokega prirodnega prirastka v sedanjosti, v bodočnosti in nedvomno tudi v bližnji preteklosti. Mikičeva karta nam lepo pokaže, da je tudi v tem pogledu Bosna na prvem mestu, da daleč za njo zaostaja večji del Srbije, kjer se zopet pokaže kot nadpovprečno pozitivno področje okrog Kruševca, pa ob Toplici in Nišavi, kot zelo negativna pa severnovzhodna Srbija z endemičnim sifilisom. Vojvodina in Slovenija imata deloma normalen, deloma stacionaren, t. j. podnormalen indeks, prav tako velik del Hrvatske in Slavonije, ki se tudi v tem oziru krepko loči od Bosne. Za Hrvatsko in Slavonijo nam Mikičeva karta pokaže nekaj podrobnosti, ki so zelo značilne v zvezi z našimi dosedanjimi izvajanji: podnormalen indeks ponekod v Sremu, kjer mu n. pr. v 6rezu Županja odgovairja tudi očitno majhen prirodni in dejanski prirastek, v srezu Vinkovci pa ga paralizira v dejanski rasti naraščanje Vinkovcev samih kot važnega prometnega in gospodarskega! središča; nadalje stacionaren indeks v vsem ozemlju od Koprivnice preko Bjelovara do Siska, kar se marsikje na tem področju zrcali tudi v slabem dejanskem prirastku zadnjih dveh desetletij; potem krepak indeks ponekod v Hrvatskem Zagorju in v Slavoniji, posebno pa tudi v Bani ji in na Hrvatskem Nizkem Krasu, torej v enem najbolj pravoslavnih delov Hrvatske, ki v dejanskem prirastku nikakor ne stopi v ospredje pred svojo okolico. Značilna sta zopet Rab in Pag s krepkim indeksom v nasprotju s Krkom, ki je tudi v tem pogledu „stacionaren“. Za Dalmacijo Mikičeva karta, ki se nanaša na podatke iz 1. 1921., seveda ni popolna, kaže pa presenetljivo krepak indeks na vseh otokih, izvzemši Brač in Korčulo. Glede Brača se slika strinja z našimi dosedanjimi navedbami, glede Korčule pa jo je zopet težko spraviti v sklad z velikim dejanskim prirastkom prebivalstva v predvojni dobi. Celo Hvar z Visom, ki ga nismo mogli niti glede dejanskega niti glede sedanjega prirod- 10 F. Mikic, o. c. nega prirastka označiti kot progresivnega, more na podlagi označenega biološkega indeksa pričakovati večje prirodne rasti svojega ljudstva. H koncu se pri proučevanju prirastka prebivalstva v tako dolgi dobi, kot je petdeset let, nehote vsiljuje vprašanje, v kakšnem razmerju so naraščale v versko mešanih jugoslovanskih predelih posamezne verske skupine, posebno ker je naše zadnje ljudsko štetje pokazalo za desetletje 1921—1931 upoštevanja vreden presežek v rasti pravoslavnega prebivalstva v primeri z onim katoliškega in muslimanskega.17 Prvi videz res pokaže, da so n. pr. v Bosni srezi z izrazito pravoslavno večino neredko srezi z največjim prirastkom prebivalstva (n. pr. nekdanje Banjaluško okrožje), da beležijo v zapadni Hrvatski bolj pravoslavni srezi večji prirastek18 in da v Sremu pretežno pravoslavni vzhodni del bolj narašča od katoliškega zapadnega. A imamo tudi nasprotne primere, n. pr. v Hercegovini, kjer beležijo pretežno katoliški srezi, med njimi zlasti Mostarski, znaten porast, po Arečini pravoslavni jugovzhod pa v zadnjem času celo nazaduje. V splošnem je vendarle povsod v mešanih predelih pravoslavno prebivalstvo v zadnjih desetletjih napredovalo bolj od katoliškega in muslimanskega. dasi razlika ni taka, kakor bi jo morda pričakovali. Tako je v nekdanjem Sarajevskem okrožju število pravoslavnega prebivalstva znašalo 1. 1895. 31'9%, a 1. 1931. 35°/o, dočim so katoliki narastli od 16*6 % na I7'4%, muslimani pa padli od 49‘1% na 45'1%. V okrožju Tuzla so v istem razdobju pravoslavni narastli od 42 % na 43 %, a muslimani padli od 43'3% na 397 %. V okrožju Banja Luka pa so najjače narastli katoliki (od 18'0% na 21*8%), dočim so pravoslavni poskočili samo od 59’2% na 59'5%, muslimani pa krepko padli (od 22'1% na 15‘9%). Podobno so katoliki močno narastli v okrožju Bihač, dasi je ta predel najmanj katoliški v vsej Bosni: od 4’5% na 67%, pravoslavni od 52‘6% na 54‘9%, muslimani padli od 42'6% na 37*2%. Travniško okrožje beleži precejšen porast pravoslavnega deleža (od 32'6% na 367%), pa padec muslimanskega (od 29'1% na 26'6%) in celo katoliškega (od 377% na 36‘2%), ki je tu v ostalem izredno krepak. Hercegovina (okrožje Mostar) pa beleži znatno povečanje katoliškega deleža (od 40'2% na 46'2%), pa rahel padec pravoslavnega (od 34'1% na 32'3%) in muslimanskega (od 25'5% na 22‘8%), kar se vse strinja z že opisanimi značilnostmi demografskega razvoja v tej pokrajini. 17 Prim. A. Melik, Populacijski problemi Jugoslavije v dobi 1918— 1931. Misel in delo 1938, 12 (Ob dvajsetletnici Jugoslavije), str. 247 sl. 18 S. Ilešič, o. c., str. 91. Na ozemlju Hrvatske in Slavonije je pravoslavni delež od 1. 1880. dalje v onih predelih, kjer je bil od nekdaj zelo močan, še za spoznanje narastel: na področju bivše Modruško-reške županije od 31 '8% na 35'6%, v Liško-krbavski županiji od 50'3% na 5V4%, v Zagrebški od 21'5% na 22'9%, v Virovitiški od 21't% na 22‘3%, v Sremski od 44'7% na 47'2%, padel pa je v Bjelovar-sko-križevski (od 16‘8% na 12'3%) in v Požeški (od 277% na 2?‘2%), torej tam, kjer so otoki pravoslavnega prebivalstva najbolj izolirani. V Vojvodini se je prav tako razvoj izvršil večinoma pravoslavnemu elementu v prid. V Baranji in Bački se je delež pravoslavnih od povprečno 15 do 20% v 1. 1880. dvignil nad 25% v 1. 1931., v Banatu pa na 57%. Zelo stanovitno je medsebojno razmerje pravoslavnih in katoličanov' v Dalmaciji: dasiravno je splošni prirastek prebivalstva najmočnejši na severu, kjer imamo sreze z močnim pravoslavnim deležem in celo s pravoslavno večino (Benkovac, Knin), je vendar odstotek pravoslavnih v celotni Dalmaciji ostal skoraj isti (17'2% 1. 1890., in 17*2% 1. 1931.). Iz vsega navedenega je razvidno, da se verske in narodnostne razlike le v mali meri odražajo v razlikah, ki nam jih pokaže prirastek prebivalstva za razdobje 1880—1931. V mnogo večji meri prihaja v poštev vpliv starih političnih meja in z njimi združenih razlik v civilizacijski stopnji, življenjski ravni ter s tem tudi v tendencah demografskega razvoja. Resume. L'accroissement de la population sur le territoire de la Yougoslavie de 1880 ä 1951. L’ auteur etudie 1’ evolution de la population de 1880 a 1931 sur le territoire yougoslave, les regions de la Serbie du Sud et de la Crna gora exceptees, n’ existaint pas pour celles-ci des dates sur la population plus anciennes de 1914. La population de tout le territoire en question a augmente, pendant la cinquantaine, de 557%, mais on peut constater des differences remarquables entre diverses regions. Ce sont surtout les anciennes frontieres politiques qui s’y refletent, ayant provoque dams chacune des anciennes provinces son propre degres de civilisation et des possibilites economiques diverses. La region de 1’ accroissement le plus fort, c’ est 1’ ancienne Bosnie ©t Herzegovine, avec le surcroit moyen de 85% et avec beaucoup d’arrondissements qui depassent 100% d’augmentation: c’est surtout le cas de la Bosnie du Nord, du Sud-Est et de 1’ Herzegovine centrale (Mostar); les taux de 1’ excedent annuel des naissances extraordinairement eleves eil sont la cause principale. Meme durant 1’epoque des guerres 1912—1918, ces regions n’ ont subi aucune diminuation de la population, toutes les pertes ayant ete compensees saj-movima. Kod prvih dviju sela dolazi njihoAra funkcija do iz-ražaja i u samom njihovu imenu. Od interesa je Trgovišče, to večma što ima samo stotinu Stanovnika. I pored ovog neznatnog broja nalazi se u Trgovišcu uredeno sajmište, trg s drvoredom, te po nekoliko obrtničkih radionica, trgovina i gostionica, tako da je jedva koja kuča posve seljačka. Tako cijelo naselje i nije drugo nego sajmeni centar. Veliko proštenište Marija Bistrica živi zapravo od stalnog priliva hodočasnika, pa je središnji dio naselja (773 stan.) dobio potpuno gradski izgled (veoi broj gostionica, prenocišta i trgovina). U skromnijim dimenzijama vrijedi to i za Trški Vrh, dok su manja prošteništa Vinagora, Lobor i Belec zadržala svoj ruralni značaj. Veča kupališta Krapinske, Varaždinske i Stubičke Toplice utječu na privredno stanje svoje okolice, dok je to kod Tu-heljskih i Sutinskih u mnogo manjem opsegu. Krapina, Klanjec, Zlatar i Vinica su trgovišta, a imadu značenje kao kotarska mjesta (izuzevši Vinicu), a pored toga i kao središta trgovine. Isti značaj imadu Pregrada, Donja Stubica i Ivanec, premda nisu formalno priznata kao trgovišta. lako je Novi Marof sjedište kotarske oblasti, on je ostao neznatno naselje, pa nije sijelo ni opčine ni župe, a nema ni osnovne škole. Znatno povečanje broja Stanovnika u zadnjih 50 godina (74 : 288) zahvaljuje osnivanju sanatorija za tuberkulozne.1 Medu spomenutim našel jima ima izraziti gradski značaj jedina Krapina. Ona leži dosta ekscentrički, podalje od glavne prometne linije: doline rijeke Krapine, pa se jedva može smatrati pravim središtem Hrv. Zagorja. Radi rastrganog relijefa razvili su se i sporedni centri. Za dolinu Krapine može se ova-kovim smatrati Zlatar, a donekle i Zabok. za dolinu Bednje Ivanec, a dolinu Sutle Klanjec. U historijskim se izvorima spominje grad Krapina prvi put god. 1193., a trgovište god. 1347., kad mu je kralj Ludovik I. dao razne povlastice.2 Lokalni položaj nije osobito povoljan, jer se nalazi u uskoj dolini Krapinice pred njezinim ulazom u prostraniju riječnu ravan. Stoga se mjesto razvilo u glavnom uzdužnim smjerom, pa se pobočni dijelovi uspinju na pristranke. 1 S istog razloga bilježi i Klenovnik znatno povečanje: god. 1880. imao je 4% Stanovnika, a g. 1931.: 2158 Stanovnika. 2 Ortner S.: Povijest gradine i trgovišta Krapine, Zagreb, 1899. Središte trgovišia čini dugoljast trg osnovan poprečno na smjer doline. Pedesetih godina prošlog stoljeca3 imala je Krapina 1084 Stanovnika, a do god. 1910. porasla je na 1470. U zadnjih 20 godina broj je Stanovnika pao (god. 1931 : 1332), na stanje kakovo je bilo god. 1880. Uzrok je s jedne strane, što su neke tvornice obustavile poslovanje, a s druge je strane nepovoljno ntjecala gradnja željeznice Krapina-Rogatee. Prije je bila Krapina završna postaja željezničkog prometa, pa se tu roba pre-krcavala sa željeznice na kola i obrnuto, a danas je samo pro-laznom postajom. Upadljiva je činjenica, da se u tako velikoj i gusto na-seljenoj krajini nije stvorio veci gradski centar, nego što je današnja Krapina. Uzrok je bez sumnje u torne, što se u ne-posrednoj bližini Hrv. Zagorja razvio grad Zagreb, a na sjeveru u manjem opsegu Varaždin. Oba su grada stalno privlačila onaj dio stanovništva, koji je napuštao selo te se odavao gradskim zanimanjima. Do prve polovine prošlog stoljeca je privlačna snaga obaju gradova bila podjednaka, a danas odlučno prevladuje Zagreb. Pored spomenuta dva politička, kulturna i pri-vredna centra nije bilo mogučnosti, da se stvori jedno ovakovo žarište na teritoriju samog Hrv. Zagorja. Ovisnost o Zagrebu i Varaždinu vidi se i po tome, što ta krajina nema danas ni jedne srednje škole, iako je dala hrvatskom narodu toliko inteligencije, 1e kulturnih i političkih radnika. Za izgled krajine u Hrv. Zagorju su karakteristični ple-micki dvorci, koji u statističkim podacima fungiraju često kao samostalna naselja. Neki od njih imadu izvanredno lijep položaj (kao Trakoščan, ili Veliki Tabor), a u koliko se ne ističe več iz daleka sam dvorac, opaža se redovito park, unutar kojeg se dvorac nalazi, ili opet aleja (obično jablana) pred dvorcem. Uporedo s provodenjem agrarne reforme mnogi su dvorci prešli u druge ruke, a neki su potpuno razrušeni ili su na putu da propadnu. U nekima su se etablirale socijalne institucije (Kle-novnik, Novi Marof, Lobor) ili škole (Začretje, Ilorvatska, Veliki Tabor), a postoji i slučaj, da je dvorac upotrebljen za tvor-nicu (Oroslavlje). Od nekadašnjih tvrdih gradova sačuvale su se danas samo ruševine. Oni su se nalazili na teže pristupačnim mjestima ili na strateški važnim pozicijama. Cesargrad i nasuprot njemu Kunšperk kontroliraju prolaz kroz sutjesku Sutle (Zelenjak), a Kostel na sličan način dolinu Sutinsko. 3 Schematismus cleri archidioecesis Zagrabiensis za g. LS60. Zagreb. V. Kod orijentacije kuča prema cesti odlučuju razni faktori: sunčana strana, terenske prilike te veličina parcela, a napose njihova širina uz cestu ili put. Ti se faktori različito kombini-raju, pa nema gotovo sela, gdje bi sve kuče bile orijentirane po istom principu. U koliko nijedan od spomenutili faktora nije zaprekom, grade se novi je kuče, tako da su širom stranom okre-nute prema cesti, dok su stari je kuče prema ovoj češče okrenute užom stranom. U Poljanici je večina kuča zbijena uz cestu, a manji ili je broj uz sporedne ili poprečne putove. U zbijenom dijelu uz cestu, koji ima duljinu od 1 km, 26 je kuča okrenuto k cesti užom stranom, a 20 širom stranom. Pročelje je kuče okrenuto najčešče k jugu ili zapadli, a nešto rjede k istoku. Kad se seoska cesta pruža u smjeru sjever-jug (Jablanovec, Dubravica i dr.), imadu kuče, koje su okrenute užom stranom k cesti, pročelje u vi jek s juga. Orijentacija prema sunčanoj strani upadljiva je naročito ondje, gdje kuče okreču cesti leda, te nemaju prema njoj ni vrata ni prozora, ili tek iznimno jedan mali prozor. Ovakav način gradnje nailazi se kod sela, koja se protežu u smjeru zapad-istok (Sopot, Poljanica), pa pojedine kuče, koje se nalaze na južnoj strani ceste imadu svoje pročelje okrenuto prema dvorištu, gledajuči prema jugu, dok je presna cesti okrenuto kučno začelje. Terenske prilike takoder odreduju orijentaciju kuča. Du-brovčan i Bezovina se protežu uz cestu, s prekidima na duljini od 3 km. Cesta vodi uz rub doline Horvatskog potoka, tako da se neposredno sa zapadne strane ceste teren počinje uzdizati. Istočna je strana pored ceste ravna i tu je večina kuča okrenuta užom stranom prema cesti, a pročeljem prema jugu. Na zapadnoj strani nema dovoljno ravna terena pa su kuče gradene pročeljem okrenute k cesti ili u kosom položaju, a samo gdje se cesta od-niaknula od podnožja brežuljka, nalazi se i ovdje po koja kuča okrenuta užom stranotai prema cesti. Kad su se dijelile zadruge, a kasnije individualne poro-dice, nastojalo se, da svaka nova porodica dobije uz cestu zem-1 jište za gradnju kuče. Na taj način nastale uske parcele, na kojima su se mogle izgraditi samo kuče s užom stranom prema cesti. U Jablanovcu imadu sve kuče pročelje prema cesti, iz-uzevši skupinu od osam kuča. Posljednje su okrenute k cesti užom stranom, a medusobno su odvojene uskim dvorištima. Ima slučajeva, da je pored kuče uz cestu u njezinu dvorištu izgradena druga stambena kuča, pa je dvorište zajedničko. Na rubu Podravine su seoske kuče okrenute obično užoUi stranom prema cesti, očito pod utjecajem nižine, gdje je takav način gradnje opcenito raširen. Kao gradevni materijal kuče prevladuje opcenito još drvo {hrastovo ili bukovo). God. 1910. bilo je najviše drvenih kača u stubičkom kotaru (97%), te u klanječkom i zlatarskom (90%), dok ih je u ostalima bilo oko 75%.1 No šuma ima u posljednje doba sve manje, a često je drveni materijal preskup, pa se tako grade sve više kuče od cigle ili od šupljih cementnih kvadera. Tako je postotak drvenih kuča pao, no još je uvijek velik. Cementnih kuča ima najviše u okolici Klanjca, u Tuhlju, Hor-vatskoj, Maloj Erpenji i u susjednim selima. Razlog, da se baš ovdje grade cementne kuče, jest bližina kamenoloma u Zele-njaku. Te su kuče inače dosta nezdrave, buduči da je cement higroskopičan. Pojedinačno se nailaze kuče gradene od neotesana ili grubo otesana kamena, po nekoliko ih ima izmedu Kostela i Huma, na Trškom Vrhu i u Globočecu. Inače se kamen ili cement upotrebljavaju za gradnju temelja drvenih kuča, a ako je kuča na nagibu, tad je često izgraden cio donji dio od takova materijala. Vidaju se gospodarske, a gdjegdje i stambene zgrade od pletera i nabijene zemlje, no broj je ovakovih kuča neznatan. Kao materijal za gradnju krova upotf’ebljava se u posljednje doba redovito crijep, pa se broj kuča pokritih slamnatim krovom znatno smanjio. God. 1910. bilo je u pregradskom i ivanečkom kotaru oiko 80%, a u ostalim kotarima 60—70% kuča pokritih slamom2 dok je danas oko tri četvrtine kuča pokritih crijepom. Siamom su pokrivene večinom gospodarske zgrade i stari je, siromašni je kuče. Kako se postepeno prelazi na crijep, vidi se po tome, što ima ne rijetko kuča pokritih na pola slamom, a na pola crijepom. Vrlo česta crvena boja krova, upučuje takoder na to, da je o vaj mladeg postanka. Tek u pojedinim siromašnijim selima prevladuju još sla'mnati krovovi. Dosta ih imade u Gornjoj i Donjoj Pušči, Plaviču, Sopotu, Maloj Erpenji, Zaboku, Košenicama, Grletincu i drugdje. Najčešči je danas slučaj, da je kuča gradena od drveta, a pokrivena crijepom. U islici krajine ne dolazi do izražaja toliko gradevni materijal, koliko boja kuče. A pojedini dijelovi Hrv. Zagorja imaju pri tom svoje karakteristike. Na Marijagoričkim brežuljcima, pa u Rozgi, Dubravici i Jablanovcu kuče su obojene često živim bojama: crvenom, zelenom. žutom ili modrom. Modra boja kuče prevladuje u Gornjoj i Donjoj Bistri i u susjednim selima, 1 Popis žiteljstva od 31. XII. 1910. u kraljevini Hrvat&koj i Slavoniji. Zagreb, 1914. 2 ibidem. man je u Zaprešiču i Veliko j Erpenji, a zelenkasto-modra u Bobovcu. Naravna boja drveta, eventualno sa bijelim prugama na sastavu greda, od kojili je gradena kuča, prevladuje kod kuča u Jakovlju, Radakovu, Plavicu i drugdje. — Živo obojene kuče ograničene su u glavnom na leritorij izmedu Medvednice i Sutle, a prema sjeveroistoku sežu do črte Kraljev Vrh—Velika Erpenja—Horvatska. U ostalim predjelima Hrv. Zagorja kuče su najčešče bijelo okrecene, a tek pojedinačno se nalaze modre ili u naravnoj boji drveta. Kuče su opčenito prizemne, a ako su na večem nagibu i^korišten je temeljni dio gradnje kao konoba ili podrum, rjede staja, pa se kuča, gledana s nižeg položaja, doima kao da je gradena na sprat. Pravih kuča na sprat ima u seoskim naseljima tek pojedinačno, najviše se nalaze u Žitomiru (neko desetak). Kuče su gradene večinom tako, da su ulazna vrata po sredini uzdužne fronte. Ulazi se najprije u predsoblje (lojpa, ganjk), i odatle u kuhinju, a ako predsoblja nema, tad se ulazi izravno u kuhinju. Kroz pobočna vrata ide se iz lojpe (odnosno kuhinje) s jedne strane u liižu, a s druge u komoru, koja je obično manja od hiže. Hiža ima prema pročelju obično dva prozora, a pored toga ih ima i prema užoj strani kuče, a komora ima prema pročelju jedan ili dva prozora. Manje kuče i nemaju komore. Pred kucom je koji put natkriven hodnik (ganjk) duž cijelog pročelja ili samo jedne polovice. Kod drugih se kuča pred ulaznim vra-tima nalazi mala natkrita terasa ili veža (forganjk), do ko je se ulazi preko nekoliko «tuba s jedne ili s obje strane. VI. Za odnose naseljenosti u prošlosti od interesa je razmotriti popise starih crkvenih župa. Za neke se od župa zna, da su osnovane u 13. stolječu: Donja Stubica g. 1200, Gornja Stubica i Bistra oko god. 1209., a Krapina g. 1225. Župa u Martin Dolu-Zlataru, spominje se g. 1242. a ona u Belcu g. 1258. Za neke ostale se tek znade, da su župe od davnine (ab immemoriali, parochia antiqua).1 Važan je popis župa zagrebačke biskupije iz god. 1354. od Ivana, arhidakona goričkog. Ovaj navodi u Hrv. Zagorju veči broj župa i to s imenom mjesta 22, dok se kod ostalih spominje samo zaštitnik crkve, pa je ubikacija takovih župa nesigurna. u koliko ih ne spominju drugi izvori. Popis župa iz god. 1501.2 donosi pored imena starih župa i neke novi je. Iz oba se popisa 1 Schematismus cleri archi-dioecesis Zagrebiensis za g. 1956. Zagreb. 2 F. Rački: Popis žmpa zagrebačke biskupije 135-4-. i 1501. Starine 4, Zagreb, 1872. vidi, da je od 57 današnjih župa več u 16. st. postajalo 38. Jedna je osnovana u 17. st., a od ostalih mladih (iza god. 1700. osnovanih ima 18) večina je osnovana u jozefinsko doba. Nije bez značenja raspored starih i novijih župa. U sje-verozapadnom i zapadnom rubnom pojasu Hrv. Zagorja ogra-ničenom s juga i istoka Ivančicom i Strahinčicom te Kosteljinom i rijekom Krapinom postoji 15 novih, a samo 12 starih župa (one ko je su osnovane do 17. st.), a u ostalom večem dijelu ima 5 novih i 27 starih župa. Sudeči po manjem broju starih župa bili su zapadni i sjeverozapadni predjeli sve do 16. stolječa kudikamo rjede naseljeni nego ostalo Hrv. Zagorje. Buduči da se pod kraj 18. st. broj župa u spomenutom rubnom pojasu podvostručio, dok je drugdje porastao samo za jednu petinu, oči to je da je zapadni i sjeverozapadni dio Hrv. Zagorja dobio u mediivremenu (16.—18. st.) izvanredan priliv stanovništva. Kako svjedoče histo-rijski izvori i sačuvana tradicija u narodu, radi se o bjeguncima iz južnih strana, koji su napuštajuči krajeve ugrožene ili za-posjednute od Turaka našli utočište u slobodnim sjevernim kra-jevima, medu ostalima i u Hrv. Zagorju. No broj doseljenika nije bio naročito velik, pa taj kraj kao i ostala kajkavska Hrvatska idu medu ametanastazička područja (po Cvijičevoj terminologiji). Više plemičkih porodiea. koje nailazimo u Hrv. Zagorju od 16. st. dalje vuku svoje podrijetlo iz današnje sjeverne Dalmacije ili Turske Hrvatske. To su na pr. Bojničiči-Kninski, Dudiči-Cetins/ki, Škarice-Ljubunčiči (vjerojatno iz okolice Livna), Kegleviči iz Kegalgrada na Zrmanji odnosno iz Bužima, a i Pa-tačiči su se takoder po jednoj tradiciji doselili iz Bosne.3 U nekim selima sačuvala se do danas tradicija, da su i'm predi došli iz Bosne prije 500 i nekoliko godina, dakle oko god. 1600. Fakova se tradicija održala u Mariji Gorici, Dubravici i susjednom Lugarskom Brijegu, u Luki, Krajskoj Vesi, Radakovu, Klanjcu, Pristavi, Risvici, Brezju, Razdrtom, Zagorskim Selima te u okolici Vinagore. Javlja se i tradicija, da su bili naseljavani iurski zarobljenici, koji su se kasnije pokrstili (Tuhelj). Radi se dakle opet o području izmedu Sutle s jedne strane, a Kosteljine i rijeke Krapine s druge. Sporadički se održaje tradicija o doseljen ju i izvan spomenutog područja. Takav je slučaj u Ali-pašičima, zaseoku Pihovca (opčina Jalžabet), a i samo je ime značajno kao i ono sela Bosne (kod Žitomira). 3 D. Szabo: Spomenici kotara Krapina i Zlatar. Vjesnik hrv. arheolo-škog društva XIIT. Zagreb, 1913-14., str. 120—1. — Isti: Kroz Ilrvatsko Zagorje, Zagreb, 1939. VII. Hrvatsko je Zagorje odavno gusto naseljeno, pa je več prije sto godina istaknuto, da je to najgušče naseljeni kraj ne samo u Hrvatskoj nego i u svim zemljama krune Sv. Stjepana.1 Gustoca je velika, pogotovo ako se uzme u obzir odnos prema poljodjelskoj površini. U pojedinim kotarima varira ona izmedu 200 i 300, kako se vidi iz navedene tablice prema stanju od godine 1931. j£0^ar Gustoca na 1 km2 Gustoca na 1 km2 ukupne površine poljodjelske površine Donja Stubica 125 246 Ivanec 146 280 Klanjec 158 218 Krapina 149 300 Novi Marof 109 231 Pregrada 115 284 Zlatar 152' 251 Radi jakoga priraštaja gustoca se stanovništva s obzirom na ukupnu površinu stalno povečaje, dok gustoca s obzirom na poljodjelsku površinu različito varira. Posljednja se u nekim kotarima i smanjila radi krčenja šuma i radi privodenja sve večili kompleksa zemljišta ratarstvu. Tako je pregradski kotar imao godine 1910. gustoču s obzirom na poljodjelsku površinu 305, a godine 1931.: 284. Faktični je priraštaj Stanovnika vrlo nejednak u pojedinim kotarima.2 Broj Stanovnika Faktični priraštaj 1951. 1869— 1931. u °/„ Donja Stubica 40.795 75’9 Ivanec 45.620 68'8 Klanjec 28.568 30'0 Krapina 34.453 52‘0 Novi Marof 36.129 62‘6 Pregrada 33.034 32‘0 Zlatar 51.736 79'5 Zagorski kotari 270.335 58‘2 U poredbi s ostalim kotarima banske Hrvatske imaju kla-nječki i pregradski kotar slab faktični priraštaj, krapinski kotar 1 Neueste statistisch-geographische Beschreibung des Königreichs Ungarn, Croatien, Slavonien und ungarischen Militär-Grenze Leipzig 1834. 2 Za starije statističke podatke vidi: Statistički godišnjak Kraljevina Hrvatske i Slavonije I-II, Zagreb, 1913.—17. imade srednji priraštaj, dok ostala četiri kotara idu medu one s visokim priraštajem.8 Na razlike u faktičnom priraštaju stanovništva, koje po-stoje u pojedinim kotarima ne utječe toliko prirodni priraštaj, koji je man je ili više ujednačen, nego intenzitet iseljivanja. Prirodni priraštaj je jak, kako se vidi iz publiciranih statističkih podataka za godinu 1890. do 1910. (dok za ostala vremenska raz-doblja podaci nisu publicirani). U to je doba, a prilike se ni danas nisu bitno izmijenile, pripadalo cijelo Hrvatsko Zagorje kategoriji najjačeg prirodnog prirasta ja u Hrvatsko j i Slavoniji (godišnje iznad 15%«). Prirodni priraštaj u °/0 1891 — 1900. 1901 — 1910. Donja Stubica 15'7 19'4 Ivanec 18*7 20'5 Klanjec 14‘3 16‘4 Krapina 12*8 16'9 Novi Marof 14’4 16'5 Pregrada 14‘4 167 Zlatar 17*3 217 Navedeni podaci pokazuju, da su Hrvatski Zagorci biološki zdrav elemenat, kod kojeg je dobro razvijena generativna volja i sposobnost. U brojčanom je kolebanju stanovništva važan faktor ise-ljivanje, dok je doseljivanje neznatno. O tom su publicirani podaci samo za dva decenija (1890—1910.) a u pojedinim je kotarima iznosio višak broja iseljenika nad onim doseljenika kako pokazuje navedena tablica. Višak broja iseljenika nad onim doseljenika Kotar 1891 — 1900. 1901 — 1910. 1891 — 1910. U °/o stanovništva 1910 Donja Stubica 803 2956 3759 10-1 Ivanec 2123 2706 4829 11'8 Klanjec 2253 2447 4700 16*1 Krapina 1568 3156 3724 115 Novi Marof 1036 1707 2743 8'2 Pregrada 3363 1448 4811 147 Zlatar 817 3651 4468 9‘3 Zagorski kotari 11.963 17.071 29.034 Varaždin, županija 14.102 20.508 34.610 3 S. Ilešič: Prirast stanovništva Savske Banovine od 1880—1931. god. Hrvatski Geografski Glasnik 1939., strana 87—9. Najjače iseljivanje bilo je iz 'kotara klanječkog i pregrad-skog, pa je tu kroz dva decenija iznosio višak iseljenika nad doseljenicima 16‘1% odnosno 14*7% od ukupnog broja Stanovnika. Iselila «e dakle kroz to vrijeme gotovo jedna šestina Stanovnika. Dok je n ostalim kotarima razvijeno šumsko gospodarstvo, imaju klanječki i pregradski kotar najmanje šuma, a tu nema ni rudnika ni industrije. Kod oskudice privrednih izvora, kojima inače raspolaže ostalo Hrvatsko Zagorje, ostaje kao jedini odušak upravo iseljivanje. Posljedica intenzivnog iseljivanja je ta, da ova dva kotara imaju najmanji faktični priraštaj stanovništva u Hrv. Zagorju. Iseljivanje iz Hrv. Zagorja u druge rjede naseljene krajeve Hrvatske i Slavonije postoji več od sredine prošlog stolječa-Prije su se naseljavali najviše u križevačko-bjelovarskom kraju, pa su danas mnogi seljaci u Gradecu, Repincu, Podjalesu (križe-vački kotar), Cugovcu, (bjelovarski kotar) i drugdje potomci doseljenika iz Hrv. Zagorja. Dalje su se selili u Moslavinu i susjedne predjele, te u Požešku kotlinu. Kod naseljivanja su tražili (a tako čine i danas) redovito brežuljkaste predjele, koji ih sječaju na rodni kraj i gdje 6e mogu baviti vinogradarstvom. God. 1910. bilo je 31.678 (god. 1900: 22.496) osoba, koje su rodene u Varaždinskoj županiji, a živjele su izvan nje bilo gdje u Hrvatskoj i Slavoniji.1 Od toga je bilo nastanjeno u Bjelovarsko-križevačkoj županiji 10.632 osoba (g. 1900.: 7085) a u svim ostalim županijama, ne računajuči četiri municipalna grada Zagreb, Osijek, Varaždin i Zemun, 7761 (g. 1900.: 5547) osoba. Može se uzeti, da velika večina ovih osoba otpada na koloniste, koji su kupili zemlju u predjelima izvan Hrv. Zagorja te se ondje stalno naselili. Kako se vidi, struja je ovog iseljivanja bila upravljena u glavnom prema Bjelovarsko-križevačkoj županiji. Drugi je cilj bila Požeška županija, pa je tu broj iseljenika iz Varaždinske županije iznosio g. 1910: 1407 osoba (g. 1900: 879). Ni iz jedne županije nije iseljivanje u ostale krajeve Hrvatske i Slavonije bilo taiko intenzivno kao iz Varaždinske, pa je ona bila god. 1910. u tom pogledu apsolutno i relativno na pr vom mjestu. Iseljivanje je dakle več prije bilo jako, no iza svjetskog rata kolonizacija je Zagoraca postala još intenzivni join, ali o tom nema dosad publiciranih statističkih podataka. Danas ima najviše Zagoraca koloniziranih u Moslavini i to oko Kutine, pa 1 Varaždinska županija podudarala se vecim dijelam s Hrv. Zagorjem, obuhvatajuči zagorske kotare: Ivanec, Klanjec, Krapinu, Novi Marof, Pre-giadu, Zlatar, a pored toga kotare Varaždin i Ludbreg. ii Popovači, Repušnici, Osekovu, Voloderu, Husajinu (n spome-nutim selima je dobar dio kuča zagorskih, a gdjegdje i večina), u Ludini te oko Čazme, u Vojnom Križu, Ivaničkom Graberju i Novoselcu. Dosta ih je naseljenih u Požeškoj kotlini i na vanjskom rubu požeškog gorja: oko Daruvara, u Velikim Ba-stajima, oko Lipika, u Gaju, oko Novske, u Kovačevcu, Novoj Kapeli, Batrini, Garčinu, te oko Broda, u Našicama i drugdje. Dalje ih ima u Podravini oko Koprivnice i Virovitice, u Suho-polju, te u Dakovštini i Srijemu. Naseljivanje je najjače u kra-jevima bližini Hrv. Zagorju, a što dalje od rodnog kraja, to je i koloniziranih Zagoraca sve manje. Od interesa je, da se seljaci iz loborske i mihovljanske župe ponešto naseljuju i u okolici Maribora, pa su ondje poznati kao vrijedni gospodari. Odilaženje na sezonske radove predhodi katkad definitiv-norn iseljivanju, jer za vrijeme poljodjelskih radova upoznaju privredne prilike ostalih krajeva i mogucnosti naseljivanja. Tako odilaze preko ljeta na košnju, žetvu i mlacenje te berbu kukuruza u Podravinu, Posavinu, Požešku kotlinu i ostalu Sla-voniju, pa u Turopolje i okolicu Sv. Ivana Zeline. Idu i u okolicu Maribora, a u drugoj polovici kolovoza u Savinjsku dolinu na berbu hmelja. Jak odliv stanovništva vrši se prema Zagrebu, a u man jo j mjeri i prema Varaždinu. S raznolikim mogučnostima privre-divanja Zagreb je osobito privlačiv centar. Znatan se broj osoba iz Hrv. Zagorja ovdje stalno naseljuje, a drugi opet nalaze u njem od vremena do vremena zaradu, dok inače stanuju po zagorskim selima. God. 1900. bile su 7542 osobe rodene u Varaždinsko j županiji, a nastanjene u Zagrebu, a do god. 1910. povisio se broj na 10.443. Varaždin privlači u manjem opsegu, pa je tu bilo g. 1900.: 2179 osoba rodenih u Varaždinsko j županiji, a god. 1910.: 2669. Iza svjetskog rata silno je ojačao priliv u Zagreb, pa su god. 1931. bile ovdje nastanjene 27.292 osobe rodene u Hrv. Zagorju.2 Zagorci se naseljuju večinom na južnoj i ju-gozapadnoj periferiji, pa čine gros zagrebačkog malo1^ svijeta. Znatan je broj Zagoraca zaposlen u Zagrebu, dok su inače stalno nastanjeni u svom rodnom kraju. Manji broj ovili dolazi svaki dan u grad na posao, to su pretežno oni iz najbližih krajeva izmedu D. Bistre, D. Stubice i Zaboka. Večina ih je u gradu preko cijele sedmice, a subotom se vračaj u kuči, pješke preko 2 Peršič N.: Prirast i kretanje gradskog stanovništva s naročitim obzirom na grad Zagreb. Zagreb, str. 40. Medvednice, bieiklom, autabusom ili vlakom. Neki donose od kuče i suhu hranu, pa o njoj uglavnom žive u Zagrebu. Ne vra-čaju se ni preko nedjelje kuci oni iz sjevernili i sjeverozapadnili dijelova Hrv. Zagorja i to radi nepodesnih prometnih veza (Bed n ja, Pregrada, Desinic i dr.). U Zagrebu su nadničari, tvor-nički radnici, zidari, radnici kod cestogradnja, a rade i po vrtovima (kod Bugara) i vinogradima zagrebačke periferije. Istim se poslovima bave i u drugim gradovima, naročito u Sloveniji. U zadnje doba nalaze zagorski rudari zaposlenje u rud-nicima Bosne i Srbije, pa ih ima ondje nekoliko hiljada. Oni se nakon nekoliko godina rada redovito vračaju kuči. Kod iseljivanja u nekadašnje i današnje inozemstvo Zagorci razmjerno malo učestvuju. Prije svjetskog rata odilazili su u Sjevernu Ameriku, a na krače vrijeme (cesto samo preko ljetne sezone) na radove oko gradnje željeznica i u rudnike u austrij-ske alpske zemlje, Češku, Njemačku (u šleske rudnike, Bavarsku i Prusku), te u Švicarsku. U deceniju 1901—10. iselilo se iz Varaždinske županije 4985 osoba u Sjevernu Ameriku, a 1881 osoba u ostale gore navedene zemlje. U istom vremenskom raz-doblju vratilo se iz Sjeverne Amerike 955 osoba, a iz ostalih zemalja 1414-, Kako se vidi po malom broju povratnika iz Sjeverne Amerike (20% od broja iseljenika), iseljivali su onamo da ostanu stalno ili kroz dulji niz godina. Broj povratnika iz evropskih zemalja ne zaostaje mnogo za onim iseljenika (75%), pa se i iz toga vidi, da su ti iseljenici najčešče odilazili na kratko vrijeme. Nakon svjetskog rata odilaženje je na rad u inozemstvo znatno palo, naročito otkad je ograničeno iseljevanje u Sjevernu Ameriku. Najviše još idu u Francusiku i Belgiju kao poljodjelski radnici, a u Belgiju i kao rudari. Doseljivanje u Varaždinsku županiju iz ostalih županija Hrvatske i Slavonije bilo je razmjerno maleno. God. 1910. bilo je 4856 osoba nastanjenih u Varaždinskoj županiji, a rodenih u drugim hrvatskim županijama (god. 1900.: 4422). Od toga je otpadalo na Lepoglavsku kaznionicu oko 600 osoba. Najviše se pieselilo iz d vi ju susjednih županija: Bjelovarsko-križevačke (1195) i Zagrebačke (1319). Veleposjednici su cesto uzimali u službu strance Nijemce, Madžare, Čehe i Slovence. Mogu se navesti dva značajna pri-mjera: God. 1900. imao je Križovljan-grad 104 Stanovnika, a od tog 69 Hrvata, 14 Slovenaca, 1 Čeha, 12 Madžara i 8 Nijemaca. dok je Novi Marof imao 142 Stanovnika, od tog 100 Hrvata, 5 Slovenaca, 11 Madžara, 25 Nijemac'a i 1 Talijana. Oba naselja su bila u glavnom plemički dvorovi s gospodarskim zgradama i stanovima za namještenike. Španovi i provizori na veleposjedima bili su najčešče sudetski Nijemci, a od njih su mnogi i sami postali s vremenom veleposjednicima. Provodenje agrarne reforme uzrokovalo je, da su neki od pripadnika stranih narodnosti napustili Hrv. Zagorje, a drugi su se snašli i u novim prilikama te se nacionalizirali. Tako se broj stranaca u zadnjim popisima znatno smanjio, i ako je bilo i novih doseljenika u vezi s podizanjem tekstilne industrije. Poratni doseljenici su veeinom strueno obrazovane sile, a po narodnosti uglavnom Nijemci. Slovenci se naseljuju pretežno u zapadnim predjelima (pregradski i klanječki kotar) baveči se raznim zanimanjima, naročito sitnom trgovinom. g. 1890. g. 1931 Slovenci 194-5 936 Nijemci 771 377 Madžari 321 188 Česi i Slovaci 178 139 Zusammenfassung. Das Siedlungswesen in Hrvatsko Zagorje. Der Autor bestimmt den Umfang von Hrvatsko Zagorje, welches nach heutiger Auffassung das ganze hügelige Gebiet nordwestlich von Medvednica und dem Kalniker Gebirge bis zur Grenze Kroatiens einnimmt. In dieser Landschaft bestehen bedeutende Unterschiede wie in der Bevölkerungsdichte so auch in dem Typus der Siedlungen. Dabei sind von Bedeutung der petro-graphische Bau, mithin auch die geologische Zusammensetzung der Gesteine, da von der Gesteinsart (zusammen mit Klimafaktoren) morphologische, pedo-logische und hydrographische Verhältnisse abhängen. Den grössten Teil von Hrv. Zagorje nehmen Kalk-, Ton- und Sandmergel, Sandsteine und Sande ein und dieses Gebiet ist im allgemeinen sehr dicht besiedelt. Anderseits sind die Gebiete des Leithakalkes, Maceljer Sandsteines wie auch alluvialer Boden für die Besiedlung wenig günstig. Das höchste Dorf erreicht nur 435 M, während der niedrigste Punkt 133 M beträgt, so dass die Höhe innerhalb der Amplitude von 300 M die Bevölkerung«- und Siedlungsdichte nicht ausschlaggebend beeinflußt. Die Siedlungen befinden sich in "verschiedenen Lagen, auf den geebneten Hügelkämmen, auf den Abhängen der Hügel und am Fusse des Gebirges, auf Terrassen, besonders denjenigen vom diluvialen Alter, in den breiteren Tälern wie in den Quellennischen. Die Siedlungslage spiegelt sich oft in dem topographischen Namen wieder. Von den verschiedenen Siedlungstypen sind am häufigsten Weiler und zerstreute Dörfer vertreten, die dem hügeligen Gelände am besten angepaßten Siedlungsformen. Unter diesen spielen die Kirchdörfer eine besondere Rolle. Es gibt auch Strassen- und Haufendörfer, Kettensiedlungen des Weinbaugebietes wie auch Einzelhöfe. Einige Dörfer haben ihr ursprüngliches Wesen verändert infolge der Beschäftigung ihrer Bewohner in der Industrie und im Bergbau, andere sind VerwaUumg'ssitze, Messe-, Wallfahrts- oder Badeorte geworden. Städtischen Charakter besitzt nur Krapina (1532 Einw.). Es ist auffallend, dass sich in dieser grossen und dicht besiedelten Landschaft keine grössere Stadt entwickeln konnte. Die Ursache liegt darin dass sich in der unmittelbaren Nähe dieser Landschaft Zagreb und Varaždin, die wichtigsten Städte Nordkroatiens, befinden. — Die Orientation der Häuser hängt von der Sonnenseite, der Bodenform und der Grösse bezw. Breite der Bodenparzellen ab. Die grösste Verbreitung hat das hölzerne Haus früher mit einem Strohdach, heute sehr oft mit einem Ziegeldach bedeckt. Ein besonderes Kapitel ist der Bevölkerungsbewegung gewidmet. In der Zeit der Türken kriege hat ein Teil des Volkes und des Adels aus südlichen kroatischen Ländern Zuflucht in Hrvatsko Zagorje gefunden. Heute ist diese Landschaft übervölkert und die Dichte auf die Ackerfläche berechnet beträgt 280—300. Der Bevölkerungsüberschuss siedelt sich in der Moslavina und im westlichen Slavonien an, während ein bedeutender Teil der Bevölkerung in Zagreb Beschäftigung fand. Zvonimir Dugački. Šuklje Sveta: Vinogradna posest v Beli Krajini. V vrsti razprav o slovenski vinorodni posesti1 naj prispevam študijo, kako je vinograd razdeljen v Beli Krajini, ki spada med naše najbolj vinorodne pokrajine. V Beli Krajini je kmetijstvo najvažnejša in skoraj edina pridobitna panoga. Večina obdelane površine odpade na njive in vinograde, travnikov in vrtov je le malo. Pač pa zavzemajo pašniki velik del belokranjske površine. K njim prišteva kataster tudi steljnike, ki dajejo Beli Krajini tako tipično lice. Ker je gozda v Beli Krajini razmeroma malo, ga pač nadomeščajo steljniki, ki nudijo domačinom poleg skromne paše tudi drva za lastno uporabo. Posebno na široko so razprostranjeni v trikotu Metlika—Semič—Črnomelj, prav tako tudi v predelu med Adle-šiči in Vinico. Čeprav spada Bela Krajina med naše najbolj vinorodne pokrajine, vendar se bistveno razlikuje od Haloz in Slovenskih goric. Dočim so vinogradi v Halozah in Slovenskih goricah enakomerno posejani po deželi, je v Beli Krajini drugače. Tu je vinska trta navezana le na prisojna pobočja, ki so v glavnem 1 Dr. Franjo Žgeč, Haloze. Sociološka študija. Sodobnost III, 1935. J. Kerenčič, Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah. Obzorja, Maribor 1938. F. Kolarič. Vinogradna posest v Slovenskih goricah. G. V. XV. 1939. prislonjena na severozapadni rob Bele Kraijine. Največ vinorodne površine se razprostira torej v semiškem in črnomaljskem kotu ter v predelu severno in vzhodno od Metlike. Tu doseže vinograd v nekaterih katastralnih občinah celo 25% (k. o. Radoviča) oz. 27% (k. o. Kot) celotne površine. V ostali Beli Krajini je vinograd omejen le na nelkatere osamljene gorice, ki se dvigujejo neposredno iz ravnine ob Kolpi; vinska trta raste po prisojnih pobočjih Plješivice pri Adlešičih in Žezlja pri \inici pa okrog Preloke. V svoji študiji o vinogradui posesti v Beli Krajini sem se omejila na podrobno obravnavanje treh katastralnih občin: Semič, Kot in Grabrovec. Podatke za te občine sem dobila pri katastrski upravi v Črnomlju iz posestnih listov po stanju leta 1940. Vzela sem torej tri izmed najbolj vinorodnih občin Bele Krajine. Prvi dve katastralni občini, namreč Semič in Kot, ležita v severozapadnem delu Bele Krajine, v kotu, kjer meje Gorjanci na zadnje podaljške Bogovskega gorovja. Tretja katastralna občina Grabrovec se razprostira severno od Metlike in se s svojimi poslednjimi njivami zadeva že ob žumberško ozemlje — kraljestvo Gorjancev. V naslednjem obravnavam vsako kata-stralno občino zase ter jih obenem primerjam med seboj. Katastralna občina Semič ima 855'95 ha zemlje. Od te odpade na njive 27"i%, travnike 9‘5%, vrtove 2'4%, vinograde 21'3°/o, pašnike 24'5%, gozd 10'5%, a na nerodovitna tla 4‘5 °/o. Katastralna občina Semič meri po mojih računih, ki sem jili dobila iz posestnih listov, le 852‘26 ha, ne pa 855'95 ha.2 V njej je 531 posestnikov. Od teh je 262 domačinov iz iste občine ali 49’5%, vsi ostali so iz sosednjih občin ali iz bolj oddaljenih krajev. Te sem uvrstila v pet skupin. V prvi skupini so posestniki iz onili delov Bele Krajine, ki niso oddaljeni več kot eno uro hoda (5 km). Ti imajo tu del svojega zemljišča, ki leži ob meji občine Semič, ali pa samo vinograd. Takih posestnikov je 158 ali 29'7%. V drugo skupino sem uvrstila ostale Bele Kranjce iz oddaljenejših krajev, ki imajo tu izključno le vinograde; teh je 51 ali 5'8%, v tretjo kmete iz okolice Rožnega dola, ki sicer niso oddaljeni več kot eno uro hoda, pa žive v drugih gospodarskih razmerah kot sosednji Beli Kranjci in sem jih zato postavila v posebno 2 Verjetno je, da je končna številka 855‘93 ha pravilnejša, ker se ujema 7. meritvami iz 1. 1900. Razlika je najbrže nastala ob tehničnem ‘9°/o, a 1 posesani list odpade na ceste in pota (24’36 ha ali 2'9%). Skoro vsa zemlja je torej v rokah domačinov (94'4%), ki jim moramo prištevati vse Bele Kranjce, bodisi iz kat. občine Semič kot iz sosednjih krajev; 3% odpadejo na ceste in pota, le 27% zemlje posedujejo ostali posestniki. Oglejmo si sedaj posest vinogradne površine. Brez vinograda je 40 posestnikov, od teh 27 domačinov iz iste kat. obč., 10 sosednjili Belili Kranjcev, 2 posestnika iz ostale Bele Krajine!* in 1 Kočevar. Med ostale posestnike (491) je takole razdeljen: 235 posestnikov iz občine Semič ima 116‘83ha vinogradov ali 65‘5%, 148 posestnikov iz krajev Bele Krajine, oddaljenih do 1 uro ima 35*19 ha vinogradov ali 19'7%, 29 posestnikov ostale Bele Krajine ima 5'89 ha vinogradov ali 3'3%, 33 posestnikov iz okolice Rožnega dola ima 12*23 ha vinogradov ali 6'8%, 8 posestnikov iz ostale Sloveni je ima l'l6ha vinogradov ali 0’7 %, 38 Kočevarjev ima ?'15ha vinogradov' ali 4'0%. Skupaj 491 posestnikov ima • 78'45 ha vinogradov ali 100‘0%. Največ vinograda imajo domačini in sicer 88‘5%, za njimi Rožnodolci b'8%, nato Kočevarji 4%. Povpreček nam pokaže, da imajo naj večje vinograde Semičani sami in sicer po 0’50 ha, takoj za njimi Rožnodolci, namreč po 0 37 ha; vinogradi posestnikov iz bližnjih krajev Bele Krajine merijo povprečno po 0'24 ha, posestnikov iz ostale Bele Krajine po 0'20 ha, Kočevarjev po 0'19 ha, najmanjši vinograd pa pride na posestnika iz ostale Slovenije v velikosti po 0-14 ha. Ker nam te povprečne mere še ne razbistrijo premoženjskih razmer, sem razdelila vinograde po velikosti v pet skupin. V prvo skupino sem uvrstila vinograde, ki merijo do 10 arov, v drugo one od 10 do 20 arov, v tretjo od 20 do 50 arov, v četrto od 50 do 100 arov in v peto one nad 100 arov. V občini Semič imajo vinograde, ki merijo (v arih): Nič 0 — 10 arov 10 — 20 arov 20 — 50 arov 50 — 100 arov nad 100 arov Skupno število posest. Semičani . . 27 10-3% 20 7'6% 47 17-90/e 82 31-3% 60 22’9°/0 26 9-9% 262 Posestniki iz sosednjih krajev Bele K. oddaljenih do 1 uro . 10 6'3% 45 28-5% 43 27-2% 44 27-8% 13 8-2«/, 3 l-9°/0 158 Posestniki iz Krajine . . . 2 6-4% 8 25-8% 9 29% 10 32'27o 2 6'4°/o — — 31 Posestniki iz okolice Rožnega dola . . . 4 12'l°/0 8 24-2 % 12 36-4% 8 24'2°/0 1 3°/0 33 Posestniki iz ostale Slovenije — — 4 50% 2 25 % 2 25 % — — — — 8 Kočevarji. . 1 2-6% 14 35-9% 12 30-7% 12 30’7°/0 — — — — 39 Skupno. . . 40 95 121 162 83 30 531 Iz gornje razpredelnice naj poudarim, da ima le 26 Semičanov, t. j. 10%, vinograde s površino nad 1 ha, skoro vsi ostali pa imajo manjše vinograde. Največ se gibljejo v velikosti 20 do 50 arov. Nedomačim imajo v splošnem manjše vinograde, nad 1 ha vinograda ima le 1 od SO posestnikov-nedomačinov. Katastralna občina Kot meji na semiško občino. Leži zares v kotu, kjer se stikajo podaljški Rogovske gore in Gorjancev. Podnebje, zemlja, sploh skoro visi prirodni pogoji rasti so približno isti kot pri njeni sosedi. Ko si bomo pobliže ogledali razdelitev zemlje in vinogradov, bomo opazili veliko sorodnost med obema. Katastralna občina Kot ima 527‘11 ha zemlje. Od te odpade na njive 24‘3%, travnike 7’2%, vrtove 2’2%, vinograde 26'6%, pašnike 27'9%, gozd 5'3%, nerodovitna tla 6'5%. Po podatkih posestnih listov meri katastralna občina Kot samo 306‘02 lia;s posestnikov je 298, 2 posestna lista odpadeta na 3 Glej opombo 2. ceste in na železnico. Posestnikov iz iste kat. občine je 93 ali 51-2%, ostale posestnike sem uvrstila v iste skupine kot v semiški občini. Okoliških Belih Kranjcev je 123 ali 41*3%, ostalih Belih Kranjcev 16 ali 5*4%, vseh domačinov skupaj 232 ali 77*9%. Posestnikov iz okolice Rožnega dola je 4 ali 1*3%, iz ostale Slovenije 5 ali 1*7%, Kočevarjev 57 ali 19*1 %. Razdelitev zemlje med njimi nam pokaže sledečo sliko: Od celotnega števila 298 posestnikov s skupno 306*02 ha ima 93 posestnikov iz kat. občine Kot 231*39 ha zemlje ali 75*7%, 123 posestnikov iz sosednjih krajev Bele Krajine 37*69 ha ali 12*3%, a 16 posestnikov iz ostale Bele Krajine 2*75 ha zemlje ali 0*9%, medtem ko pripada 4 posestnikom iz okolice Rožnega dola le 0*2%. 5 posestnikom iz ostale Slovenije 0*3% ter 57 Kočevarjem 4*8%; razen tega odpade na 1 posestni list na drž. železnico 2*2% teT na 1 posestni list na ceste in pota 3*6%. Največ zemlje imajo torej posestniki iz iste kat. občine, čeprav jih je po številu manj kot posestnikov iz bližnjih krajev Bele Krajine, na katere odpade le 12*3% zemlje. Skupno posedujejo domačini Beli Kranjci nič manj ko 88*9% celotnega zemljišča. V katastralni občini Kot je 84*24 ha (t. j. 26*6%) vinogradov, ki so takole razdeljeni. 84 posestnikov iz iste kat. občine ima 43*50 ha ali 51*7%, 109 posestnikov iz sosednjih krajev Bele Krajine, oddaljenih do 1 uro. ima 24*72 ha ali 29*4%, 16 posestnikov iz ostale Bele Krajine ima 2*38 ha ali 2*6%, 4 posestniki iz okolice Rož. dola imajo 0*61 ha ali 0*8%, 5 posestnikov iz ostale Slovenije ima 0*84 ha ali 1*0%, 56 Kočevarjev ima 12*18 ha ali 14*5%. Skupaj ima 274 posestnikov 84*23 ha ali 100*0%. Na kmete iz iste katastralne občine ter iz bližnjih belokranjskih vasi odpade velika večina vinogradov, nič manj ko 81*1%. Ker so tudi oddaljeni Beli Kranjci po večini posestniki iz vasi, moremo zaključiti, da posedujejo belokranjski rojaki 83*7 % vinogradne površine v kat. občini Kot. Kočevarji so največ kmetje z goratega zaledja iz vasi, oddaljenih do 8 km, le redki iz večje daljave. Do Kota je s Kočevskega bližji dostop, zato ne preseneča, da je tu delež kočevarske vinogradne posesti večji (14*5%) nego v Semiču (4*0%). Povprečno ima posestnik iz kat. občine Kot po 0*52 ha, posestnik iz sosednjih krajev Bele Krajine 0*23 ha, iz ostale Bele Krajine 015 ha, iz ostale Slovenije 017 ha vinograda. Na Rožno-dolca odpade 0*15 ha in na Kočevarja po 0*21 ha vinske trte. Naj- večjo povprečno mero doseže torej domačin, najmanjšo Rožno-dolec in posestnik iz ostale Slovenije. Tudi tukaj nam povedo povprečne mere premalo. Pregledati moramo še razpredelnico vinogradov, razdeljeno v pet skupin na isti način kakor v semiški občini. Nič 0 — 10 10 — 20 20 — 50 50 — 100 nad 100 1-3 ■*» Q.-£ a> arov arov arov arov arov .3-2 ° C/}*« O. Posestniki iz kat. občine Kot . . 9 9'7°/o 6 6'5°/o 15 16°/„ 32 34’4"/.j 19 20-4% 12 12-9% 93 Posestniki iz sosednjih krajev Bele X. oddaljenih do 1 uro . 14 ll-3°/0 30 24-5 % 29 23'5°/0 43 35% 7 57°/0 123 Posestniki iz ostale Bele Krajine . . . 9 56-2°/0 3 18'8% 3 18'8% 1 6'2 °/, _ 16 Posestniki iz okolice Rožnega dola . . . — 2 50% 1 25% 1 25% — — — — 4 Posestniki iz ostale Slovenije — — 3 60% 1 2O°/0 — — 1 20% — — 5 Kočevarji . . . 1 1-8% 10 17*5°/0 24 42-1°/«, 19 33’3% 3 5*3% — — 57 Skupno. . . 24 60 73 98 31 12 298 Le 9 posestnikov iz kat. občine Kot je brez vinograda, t. j. 9'7% (v občini Semič I0‘3%), pa tudi nad 1 ha vinograda ima samo 12 domačinov ali 12‘9c/o. Tudi tu ima največ posestnikov vinograde s površino od 20—50 arov. Od posestnikov iz drugih krajev je brez vinograda 14 belokranjskih okoličanov in 1 Kočevar. Tisti pa, ki imajo znatnejše vinograde, nimajo večjih od I ha: večinoma so veliki do 50 arov. Slika posesti vinogradov je približno ista kakor v prej obravnavani katastralni občini Semič. Katastralna občina Grabrovec ima 381'24 ha zemlje. Od te odpade na njive 24'9%, travnike 3'4%, vrtove 1*6%, vinograde 13'1%, pašnike I4'4%, gozd 38’4%, nerodovitna tla 4‘2%. Naj več je tu zemlje v gozdu, nato v njivah in pašnikih, vinogradi so šele na četrtem mestu. Razprostirajo se na južnem pobočju hriba, na katerem leži vas Grabrovec s cerkvico sv. Urbana. Drugod v tej občini zemljišče za vinograde ni prikladno. Proti severu nagnjeno pobočje za vasjo je prehladno za, trto, vzhodno in zapadno od Grabrovca pa se širi dokaj širok gozdni pas. V vsej kat. občini je 158 posestnikov, 2 posestna lista odpadeta na ceste in vodovje. Tudi tu so poleg domačinov iz iste ob- čine, ki jih je 59 ali 57'4%, posestniki iz bližnjih ali bolj oddaljenih krajev. Uvrstila sem tudi te v več skupin kot v prej obravnavanih občinah, le da tu ni niti Kočevarjev, niti posestnikov iz okolice Rožnega dola in ostale Slovenije. Pač pa so tu Žumberčani in en Hrvat, ki jih tam ni bilo. Razlike so razumljive, saj ima grabrovska občina druge sosede kot prej obravnavani kat. občini. Ostaneta pa obe skupini bližnjih in daljnih posestnikov iz Bele Krajine. Tako lahko naštejemo 56 posestnikov — belokranjskih bližnjih okoličanov (22'8%), 4 iz ostale Bele Krajine (2'5%), iz Žumberka 58 (56'7%), iz Ifrvatske 1 (0'6%). Iz tega sledi, da so po številu posestnikov na prvem mestu domačini iz iste kat. občine, nato Žumberčani, tretje mesto pa zavzemajo posestniki okoličani. Razdelitev zemlje med njimi pokaže zopet nekoliko drugačno sliko. Žumberčani pridejo šele na tretje mesto, dočim zavzemajo drugo mesto posestniki - okoličani. Od celotnega števila 158 posestnikov (361'81 ha) ima 59 posestnikov iz iste katas’tralne občine 500‘07 ha zemlje ali 82 9%, 36 posestnikov iz sosednjih krajev Bele Krajine, oddaljenih do I uro, 27'88 ha zemlje ali 77%, ter 4 posestniki iz ostale Bele Krajine 0'5% na 58 Žumberčanov odpade I9‘58ha ali 5'4%, na I Hrvata 0't%, a 1 posestni list odpade na ceste in pota (5'5%) in 1 posestni list odpade na vodovje (0‘5%). Na Grabrovcu je 49'45 ha vinogradov ali 15'6% vse površine. Brez vinograda je 42 posestnikov in sicer 12 kmetov iz iste kat. občine, 20 okoliških Belih Kranjcev, 1 posestnik iz ostale Bele Krajine, Hrvat in 8 Žumberčanov. Med ostale posestnike je vinograd razdeljen takole: 47 posestnikov iz kat. občine Grabrovec ima 54‘04 ha vinograda ali 68'9%, 16 posestnikov iz sosednjih krajev Bele Krajine, oddaljenih do 1 uro, ima 5'47 ha vinograda ali 0‘7%, 5 posestniki iz ostale Bele Krajine imajo 0'6I ha vinograda ali 1‘5%, 50 Žumberčanov ima 11'31 ha vinograda ali 22'8%. Skupaj ima 116 posestnikov 49'43 ha vinograda ali 100‘0%. V celem odpade potemtakem 77'2% vinogradne površine na domačine, a 22'8% na Žumberčane. Kakor v prej obravnavanih občinah imajo tudi tu povprečno naj večje vinograde posestniki iz iste kat. občine in sicer po 0‘72 ha, dočim pride povprečno na sosednjega Belokranjca po 0'22 ha vinograda, na posestnika iz ostale Bele Krajine po 0'20 ha, a na Žumberčana po 0'25 ha. Če uvrstimo vinograde v iste skupine kakor v prej obravnavanih občinah, se nam nudi v kat. občini Grabrovec naslednja slika: Nič 0 — 10 arov 10 — 20 arov 20—50 arov 50 — 100 arov nad 100 arov Skupno število posest. Posestniki iz kat. obč. Grabrovec 12 20’3°/0 2 3-4°0 4 6'8°/0 12 20'3°/o 20 33'9°/o 9 15'3°/o 59 Posestniki iz sosednjih krajev Bele K. oddaljenih do 1 uro . 20 55‘6°/o 1 2'8°/o 7 19-4% 8 22‘2°/o 36 Posestniki iz ostale Bele Krajine . . . 1 25°/o _ 2 50’/o 1 25°/o 4 Žumberčani. 8 13'8°/o 11 197„ 16 27'6°|0 19 32-8% 4 6-8% — — 58 Hrvat . . . 1 l001/o 1 Skupno. . . 42 14 29 40 24 9 158 Vseh vinogradnih posestnikov je 116. Od teli ima le 9 domačinov vinograde večje od 1 ha, od 50—100 arov velike pa 20 domačinov in 4 Žumberčani. Vinogradi vseli ostalih posestnikov so manjši od 50 arov. Mnogo se torej stanje ne razlikuje od razmer v katastralnih občinah Semič in Kot. Razmotrivanje treh katastralnih občin Bele Krajine nam je pokazalo, da je glavni posestnik zemlje kakor tudi vinograda domačin. Čeprav iz vinograda v teli občinah ne izvira edini pridelek belokranjskega kmeta, vendar ima v gospodarskem oziru važno vlogo. Vinogradu posveča poglavitno skrb in ljubezen ter vise svoje sile. Obdeluje ga večinoma sam s svojo družino, le v dobi kopanja najame delavce. Vendar v vinogradih belokranjski kmet ne stanuje, llišo ima v vasi bodisi pod vinskimi goricami, bodisi v ravninskem predelu ob Kolpi; v vinogradih pa ima, skoro vsak kmet zidanico. Tu stiska grozdje in hrani vino. Po navadi imajo oddaljenejši Beli Kranjci nad kletjo še skromno opremljeno sobo, kjer lahko v dobi trgatve za silo prespijo. Imamo pa tudi v Beli Krajini primere, zlasti v semiškem kotu, da služijo zidanice za stanovanjsko hišo. So to kajžarji, ki imajo poleg svoje bajte majhen kos vinograda, drugače pa hodijo na dnino k trdnejšim kmetom. V svojih vinogradih goji Beli Kranjec večinoma domače vrste vinske trte. Tako opazimo v vinogradih semiških goric v glavnem kraljevino, ki je razmeroma boljša domača vrsta; poleg tega zavzemajo 75% vseh belih trt stare domače vrste: belina, okroglina, lipovina, volovina, podbel. Med njimi je le nekaj žlahtnine, bele in rdeče, tu pa tam nekaj trt laškega rizlinga in silvanca. Od črnih vrst, ki zavzemajo do 50% vseh trt, gojijo žametno črnino, črno lično in nekaj malega portugalke. V grabrov- ških goricah so zastopane približno iste vnste; vendar tu ne najdemo podbela, le redko lipo vino, veliko več pa je žlaktnine, bele in rdeče ter Laškega rizlinga, v glavnem pa prevladuje kraljevina. Nekoliko manj je črnih vrst; v splošnem prevladuje tu belo vino. V novejši dobi pospešujejo banovinske trsnice v Beli Krajini od belih vrst zlasti kraljevino, laški rizling, deloma žlahtnino, od črnih vrst pa portugalko, žametno črnino in modro frankinjo.4 V dobri letini pridela belokranjski kmet na J ha vinograda, t. j. na 7300 trtah, do 50 hi vina, v zelo dobrih letinah tudi 70 hi; so pa tudi leta, ko pridela komaj 20 hi. Seveda je pridelek zelo odvisen od tega, kakšen je vinograd, če je dobro obdelan in če je dovolj oškropljen z galico. Zato vzame banovinska statistika za črnomaljski okraj kot povprečni pridelek na 1 ha vinograda 38 hi vina. — Semiške gorice dajo prijetno vino, ki pa ima veliko več kisline kakor grabrovško vino. Toda oboje zaostaja po kakovosti za vinom drašičkih in vidošičkih goric, ki je prvovrstno belokranjsko vino. — Beli Kranjec prodaja svoje vino predvsem gostilničarjem v najbližjo okolico. Iz semiškega kota gre največ vina v Rožni dol, Toplice, Novo mesto. Veliko vina prodajo tudi v Kočevje in okolico, Dobrepolje, celo v Litijo in okolico ter Vrhniko. Do nedavna so zalagali kmetje iz okolice Metlike gostilničarje na Hrvaškem tja do Ogulina, v zadnjem času pa so ti kupci izostali. Neikaj belokranjskega vina pokupijo tudi ljubljanski in gorenjski gostilničarji. Naj se še nekoliko pomudim pri Kočevarjih, Rožnodolcih in Žumberčanih, ki imajo v Beli Krajini svoje vinograde. Vinogradi Kočevarjev v katastralni občini Semič in Kot se razprostirajo precej visoko po pobočju. Obdelujejo jih sami s svojimi delavci, ki jih pripeljejo s seboj in ki ostanejo v času obdelovanja vinograda in ob trgatvi več dni v gori. Zato imajo poleg vinograda še zidanico, opremljeno s sobo in kuhinjo. Vino, ki ga pridelajo, imajo za svojo domačo uporabo in ga hranijo kar v zidanicah, od koder ga po malem v barilcih nosijo domov. Tudi Rožnodolci obdelujejo svoje vinograde sami in porabijo vino le zase. Imajo ga prav tako spravljenega v zidanicah in ga nosijo kot Kočevarji domov v barilcih. Saj tudi nimajo daleč; po stezi pol ure, a po lepi banovinski cesti poldrugo uro. Kakor Kočevarji in Rožnodolci, tako tudi po višinah naseljeni Žumberčani nimajo doma danili pogojev za vinsko trto, zato si jo goje v bližnjih belokranjskih goricah. Večinoma imajo 4 Podatke dobila od g. A. Starca, upravitelja ban. posestva v Vinomeru Pri Metliki. dobre vinograde z lepimi, belimi zidanicami, ki se prav vidno lo čijo od skromnih hramov domačinov. Tudi Žumberčani delajo samo s svojimi ljudmi iz Žumberka, saj so njihove domačije tako blizu, da se lahko vsak večer po delu vračajo domov. Bela Krajina potemtakem viničarjev sploh ne pozna,. Resume. Les proprietaires des vignobles dans la Bela Krajina (Slovenie du SE). L’ etude presente traite 1’ etat de la propriete dans la viticulture de la Bela Krajina, cette branche ayant une importance point negligeable dans 1' economie ag.ricole de la regian. Les vignobles ne se trouvent guere distributes uniformement ä travers toute la region, ils soint plutöt bornes aux colli-nes isolees et aux versants ensoleilles de la partie septentrionale. L’etude nous donne des donnees detaillees sur trois communes oü la viticulture est la plus intense: Semič, Kot et Grabrovec.’ Les deux premieres sont situees aux bords ensoleilles et abrites du Nord-Ouest, la derniere au Nord de la ville de Metlika. Dans la commune de Semič les vignobles occupent 21.3%, dans celle de Kot 26.6% et dans celle de Grabrovec 15.1% de la surface totale. Les proprietaires des vignobles sont soit les habitants des communes en question elles-memes (ils possedent dans la commune de Semič 88.5%, dans celle de Kot 85.6% et dans celle de Grabrovec 77.2% de tous les vignobles), soit les paysans des regions voisines dont la terre plate ou trop elevee n’est pas pro-pice ä la viticulture. Ainsi participent au reste de la surface viticole des communes Semič et Kot les paysans des regions karstiques voisines, tan-dis que 22.9% des vignobles dans la commune de Grabrovec apartiennent aux habitants montagnards de Žumberak. — La grandeur des vignobles varie entre 10—-50 a. 11 n’y en a pas beaucoup qui depassent 1 ha. Tandis que les pauvres habitants de la Bela Krajina vendent ieur vin aux regions voisines, les habitants de Rožni dol, de Kočevje et de Žumberak le ga.rdent pour leur propre usage. Sveta šuklje. Slava Lipoglavšek: Obdelana zemlja v Jugoslaviji. Osnova za proučevanje razprostranjenosti obdelanega zemljišča v naši državi so mi bili podatki državne statistike o obdelani zemlji iz 1. 1931. Pri tem delu me je zanimala le kulturna zemlja v ožjem pomenu besede, h kateri štejem — kot je to običaj — polja, vrtove, vinograde in sadovnjake. Na osnovi statističnih podatkov je sestavljena karta, ki naj prikaže odstotek obdelanega sveta v poedinih okrajih v Jugoslaviji. Odstotek skupne površine polj. vrtov, vinogradov in sadovnjakov je izračunan od celotne površine in ne od produktivnega sveta, kakor je to izvedeno v državnih statistikah, ki pač zanimajo predvsem narodne gospodarje. Statistično gradivo je obdelano po političnih okrajih, ki so najmanjša upravna enota, po kateri se objavljajo podatki. S tem nastajajo za geografijo marsikatere težave. Okraji so povsem ustrezajoča osnova za obdelavo in kartografsko ponazoritev tamkaj, kjer sestoje iz enotnega zemljišča, kakor je na primer ravan v Vojvodini, gričevje v severni Šumadiji in gorice po drugod na panonskem obrob ju, enakomerne dinarske planote in kraške planjave itd. Njihova uporabnost pa se občutno zmanjša tam, kjer so srezi nehomogeni, iz različnih geografskih delov, ravnine in hribovja ali celo visokega gorovja itd. Vzemimo okraj Krško, kjer Krško polje znatno stopnjuje odstotek obdelanega zemljišča, ta pa se prenese na vso površino okraja. Nesoglasje z dejanskimi razmerji prihaja najbolj vidno do veljave v obmejitvi, ker vzbuja karta videz, kakor da tečejo kulturnogeografske meje po sredi geografsko enotnega Posavskega hribovja ob Kumu. Še bolj očitno se vidi nesoglasje v okrajih Kamnik, Kranj ter Radovljica. Toda kljub tem krajevnim pomanjkljivostim nam karta v velikem nudi prav dober pregled. Kulturne zemlje v ožjem smislu, torej polj, vrtov, vinogradov in sadovnjakov, je v Jugoslaviji 7,635.025 ha, t. j. 30,7%. (Vse po podatkih državne statistike za 1. 1951.) Poizkusimo pregledati rezultate, ki jih je pokazala karta, izdelana na opisani način in po možnosti pojasniti vzroke take razporejenosti obdelane zemlje v posameznih delih države. V alpskem ozemlju je obdelane zemlje le malo. Na skrajnem severozahodu se nahaja obdelan svet skoro le v dolinah, ki pa imajo ozko dno in ne dopuščajo obdelovanja v večji meri, medtem ko so pobočja strma in za poljedelstvo nepripravna. Odstotek obdelane zemlje je zato nizek in ne doseže v radovljiškem okraju niti 5% (4,9%). V sosednjem, manj hribovitem kranjskem okr aju je obdelanih 15% površine. Ker je precejšnji del okraja raven svet, bi se dal odstotek gotovo še zvišati, čeprav upoštevamo, da sestavljajo Kranjsko ravan debele plasti proda, ki še ni na globoko preperel. Vzhodno od tod, v ljubljanskem in kamniškem okraju, ki oba obsegata precej ravnega sveta, je obdelane površine 22% in 24%. V hribovitem gornjegrajskem okraju pa je le 9% obdelane zemlje. Vzhodno od naštetih je vrsta okrajev, ki izkazujejo 16 do 20% obdelane zemlje. Ti okraji, ki se razprostirajo po hribovitem in sredogorskem ozemlju, zelo porastlem z gozdi, «o Litija, Laško, Celje. Konjice in Slovenj Gradec. Ob Dravi ležeči dravograjski okraj je manj obdelan, saj obsega precej goratega sveta, tako del Pohorja in Karavank in je zato tod le 13%' (12,9) obdelane zemlje. To skupino obroblja razen na severu pas okrajev, ki so vsi malodane enako intenzivno obdelani. Odstotek obdelane zemlje v njih se giblje od 25—27. To je gričevnat predel, kjer je razvito vinogradništvo. Takšni okraji so novomeški, črnomaljski, jastrebarski, krški, brežiški, šmarski in mariborski (desni breg Drave). Vzhodno od tega ozemlja pa je obdelanost dokaj večja. Že sosedni vzhodni okraji izkazujejo 30—40% in preko 40% obdelane zemlje. Tod se razprostirajo v večji meri vinogradi, tako v Slovenskih goricah kot v Hrvatskem Zagorju. Ko se pa gričevje ob Dravi in Muri ^niža v diluvialno in aluvialno ravan, se odstotek obdelanega sveta še znatno zviša. Od vseh ostalih predelov v državi se tudi v pogledu obde-lanosti močno loči kraški svet, ki zavzema velik del naše državne površine. Odstotek obdelane zemlje je na vsem krasu zelo nizek. Slovenska kraška okraja logaški in kočevski imata 8,8 in 10,3% obdelanega sveta. Enakega značaja so sosedni okraji Ča-bar (8,1), Delnice (7,1) in Kastav (8,9). V pustem skalnem primorju se odstotek še zniža; okraja Novi in Senj izkazujeta samo 2,5 in 1,6% obdelane zemlje. V okrajih Vrbovško in Ogulin je obdelane površine 13%. Upoštevati pa moramo, da obsega okraj Ogulin precejšen predel nizkega krasa, torej gričevnatega sveta, ki nudi že več možnosti izrabe. V okraju Brinje, kjer je več manjših kraških polj, pa je obdelane zemlje celo 21%. Ko se onstran Kapel in Plješivice visoki kras zniža v valovit gričevnat svet, se odstotek obdelane zemlje še znatno zviša. Okraji v teh predelih je izkazujejo večinoma po 30—40%, saj ponekod tu o krasu ni več sledu. Manj obdelana je preveč namočena Karlovška kotlina. Okraja Slunj in Glina pa dosežeta celo 47 in 48%, ker obsegata nizek gričevnat svet, pripraven za vinogradništvo, tako zlasti Vukomeričke gorice. Večina kraških okrajev vzdolž jadranske obale ima samo 10—20% kulturne zemlje. Okraja Glamoč in Bosanski Petrovac pa ne dosežeta niti 10% (6,6%; 9%). Vzrok tako majhne obde-lanosti je pust in gorat kraški svet. Saj po kraških goličavah prevladuje gola skala in je rodovitna zemlja s kraško rdečo prstjo omejena le na vrtače in uvale, suhe doline in kraška polja. Ko pade visoki kras proti obali, se obdelanost zveča. Vzrok temu je v sestavi tal. Apnenec zamenja tod terciarni lapor in m d •*-]» £ • N^ o ‘k N J2 cd K d O cd bJD 13 h-> *0 -Q > O ■§ .s s g Jg ’S * S) » o £ £ o fl cd « J cd ’ 'q - > o n3 » « D T3 cd Ui bD o fl ;Z2 £•§ « .. o -2 g, « ^ ft -a ■- 13 cd Cd ^ •*-* v u _ a> o a ? 2 J2 Ja ;g 3 " m »H O U O ££J • 'T' 4) H - ^ r> *H Q »H &< D f—H D M Cd _ ►—3 cd o? k in in in 3 1 O in in | 7 (M | m I r- i j N T3 O ITN in in o o cd ""■i CM '* m II II II II II II II C1 m in o r- čeprav je obrežni lapornati pas ozek, vendar se razlika takoj pokaže tudi na karti. Odstotek obdelane zemlje se zviša do 25% (okraj Biograd 24,6). Naglasiti je treba, da je rdeča kraška prst zelo rodovitna, nič manj kot n. pr. lapor, toda na krasu je obdelovanje zemlje spričo zelo neugodnih prirodnih pogojev, osobito preobilice gole skalne površine, močno otežkočeno in je zato razlika med apneno in lapornato površino takoj opazna. Ne uveljavi pa se na karti zelo rodovitna Kaštelanska riviera med Splitom in Trogirom, ki je ipokrita z lepimi vinogradi in oljčnimi gaji. Pred burjo zavarovani rodovitni obrežni predel ne pride do izraza, ker splitski okraj poleg riviere obsega tudi precej pustega kraškega sveta, ki znatno zmanjša odstotek vsega okraja. Kvarnerski in tudi dalmatinski otoki so vsi hriboviti in celo skalni, zato za poljedelstvo malo primerni. Pač pa imenitno uspeva na njih oljka, vinska trta in sadno drevje. Najmanjši odstotek obdelane zemlje izkazuje Korčula, komaj 9%, največjega pa okraj Hvar 22,?%. Zasledujmo dalje obdelanost zemlje ob obali. Ob spodnji Neretvi je obdelane zemlje le malo. Vzrok nizkemu odstotku so pogoste rečne poplave. Po nizkem svetu ob Neretvi prihajajo v Hercegovino, ki leži s svojim srednjim delom precej nizko, topli vplivi z Jadrana. Ker so poletja vroča in suha, zima pa mila, uspeva skoro povsod vinska trta, tobak in južno sadje. Vse to pa velja le za predel blizu morja, kajti visoke kraške planote kmalu zapro vplivom morja pot v notranjost. Hercegovina spada med najsiromašnejše pokrajine v državi. Hercegovske kraške planjave, ki predstavljajo pust, valovit, gol kraški svet s strmimi pobočji, so le malo obdelane. Najbolj pust del planjave je južna Hercegovina. Polja so povečini majhna, možnosti obdelovanja so omejene. Zato izkazujejo ti okraji manj kot 10% obdelane zemlje. Ob zahodni meji zetske banovine se odstotek obdelanosti še zniža. Hercegovske kraške planote se nadaljujejo v Črno goro, kjer se visoki in goli kraški grebeni dvigajo strmo z obale. Ta svet je gol. brez vode, nerodoviten in le redko naseljen. Rodovitna zemlja, ki omogoča poljedelstvo, se nahaja le v kraškili poljih, malih vrtačah in kotanjah. Okraji v tem predelu imajo obdelane le 7—10% površine. Najmanj obdelanega sveta pa izkazujejo okraji po Črnogorskih Brdih. Na tem visokem gorskem svetu, ki je le redko poseljen in kjer je kras manj razvit, so gorski hrbti pokriti z gozdovi, precej pa je tudi gole skale. O poljedelstvu tod skoro ni govora. Ti predeli imajo najmanj obdelane zemlje v vsej državi. V najmanjši meri je obdelan svet v okraju Kolašin, kjer predstavlja kulturna zemlja komaj 1,3% vse površine. Le malo na boljšem je sosedni okraj Savnik, ki ima 1,8% obdelanega sveta. Tudi ostali okraji so skoro neobdelani, odstotek se tod giblje okoli 3 do 4,5. V sosednem primorju je seveda slika znatno ugodnejša. Med Cavtatom in Ercegnovim je v rodovitni dolini, izoblikovani v mehkem laporju in peščencu, možnost obdelovanja mnogo večja nego v skalnem zaledju. Odstotek obdelane zemlje v dubrovniškem okraju znaša 23 in je torej enako visok kot v la-pornatem primorju severne Dalmacije. Proti veliki kotlini Skadarskega jezera se črnogorski kras polagoma znižuje in prehaja vanjo po široki dolini ob Zeti in Morači. Toda ravnina med Podgorico in Skadarskim jezerom ni tako rodovitna in obdelana kot bi morda pričakovali. Njene površine ne prekriva rodovitna aluvialna naplavina, temveč po večini konglomerat, v katerem Aroda prehitro pronica. Ker je na konglomeratu le tanka plast prepereline. ravnina ni posebno rodovitna. Njen južni del je za obdelovanje pripravnejši, ker so tu vode naplavile več prsti. Tudi suša, ki na severnem robu ravni poleti često nastopa, je na jugu manj pogosta. Vkljub vsemu pa spada okolica Skadarskega jezera med naj rodovitne j še dele Črne gore, ki nudi za obdelavo tal le malo možnosti. Tudi dolina Zete je obdelana in gosteje naseljena. Opisani predeli izkazujejo ökoli 5% obdelane zemlje, okraj Bar celo 7,4%. Ker imata primorje z okolico Skadarskega jezera in dolina Zete sredozemsko podnebje, morejo uspevati tod vinogradi, južno sadje in tudi tobak. V Raškem višavju, prostranem apniškem področju, kjer je mnogo kraške goličave, manjkajo pa polja in ponikalnice, je le malo rodovitnega sveta, ki bi bil pripraven za poljedelstvo. Večina okrajev v teh predelih ima po 10—25% obdelane zemlje. Okraji, ki leže ob rekah, imajo nekoliko višji odstotek, čeprav doline, razen ob Limu, nimajo širšega, za obdelovanje ugodnega dna. Najmanjši odstotek v tern predelu izkazuje okraj Moravica, ki ima le 7,7 % obdelane zemlje. Okraj obsega namreč gorati *vet: Javor planino in Goljo ter visoke predele krog njiju. Med malo obdelanim kraškim svetom na jugu in Posavino na severu se nahajajo rodovitni severnobosanski predeli. Vkljub temu, da je Bosna precej gorata in v veliki meri pokrita 2 gozdovi, je vendar četrtina njene površine obdelana. Večino severne Bosne sestavlja flišno gorovje, sestoječe v e glavnem iz peščenca in glinastega skrilavca. Zato so pobočja nizkega sredogorja in hribovja položna, vzpetine zaokroženih oblik, doline številne. Ker se preperevanje vrši dovolj hitro, pokriva površino debela plast prsti, zato je vsa pokrajina zelena. Med ogromnimi starimi gozdovi je v nižjih predelih mnogo njiv. Razumljivo je, da izkazuje ves ta predel znatno višji odstotek obdelane zemlje kot sosedni južni kraški svet. Meja med obema predeloma je vkljub političnim enotam na karti dobro vidna. Okraji v severnem delu imajo po 20—30% obdelane zemlje. Le okraj Kotor Varoš jih izkazuje samo 8,5. Sredi dobro obdelanega sveta se jasno odraža okraj Kladanj, ki ima le 4,6% kulturne zemlje. Okraj obsega nad 1300 m visoko Konjuh planino in gorat svet okrog nje. Na severu, kjer prehaja flišno gorovje v nizko mladoterci-arno gričevje, se odstotek obdelanosti zveča. Prav tako dobro obdelano je nizko gričevje v kotlinah notranje Bosne, ki so napolnjene s peščenimi in prodnimi sedimenti mlajšega terciara. Na j več ji taki kotlini sta Sarajevsko-zeniška ob gornji Bosni in Tuzlanska ob Spreči. V gričevnatem svetu severne Bosne je mnogo njiv, pa tudi sadjarstvo je tod zelo razvito. Zlasti pomembni so nasadi sliv, ki jim bosanski kmet posveča posebno pažnjo. Večina teh predelov ima po 30—40% obdelane zemlje. Ko preide na severu gričevnat svet v ravno s kvartarnimi naplavinami pokrito bosansko Posavino, se odstotek obdelanega sveta dvigne preko 50 in doseže v okraju Derventa celo 59,5%. Zemlja je tod zelo rodovitna, a je ob rekah izpostavljena poplavam, kar mnogo zmanjšuje donos njenega sicer zelo rodovitnega zemljišča. V Bosanskem rudogorju ima večina okrajev enak odstotek obdelane zemlje kot predeli v Hišnem pasu (20—30%). Vzrok, da sta obdelovanje polja in izbira sadežev v Bosni m Hercegovini še zaostala, je dolgotrajna turška vlada. Napredek k razumnemu gospodarstvu pa ni bil mogoč, ker kmet do osvobojenja ni bil lastnik zemljišča, ki ga je obdeloval. Zasledujmo sedaj intenzivnost obdelovanja ob Dravi in Savi navzdol. Okraji v spodnji Podravini so bolje obdelani kot v zgornji in izkazujejo večinoma 40—50% obdelane zemlje, pa tudi preko 50. Močvirnati predeli, ki se tod nahajajo, na karti ne pridejo do izraza, ker se zaradi velikosti okrajev zabrišejo razlike med bolj in manj rodovitnimi deli. Tudi peščeni predel med Koprivnico in Virovitico se na karti ne uveljavi. Zaradi kakovosti tal je Podravina zelo rodovitna in spričo nizke nadmorske višine je podnebje ugodno, zato se ni čuditi, da je tod zemlja obdelana v precejšnji meri. Proti vzhodu se odstotek kulturne zemlje še veča, dokler ne preide ravnina ob Dravi v silno rodovitno vojvodinsko ravan, ki izkazuje največ jo obdelanost v vsej državi. Mnogo manj kot Podravina je obdelana Posavina. Glavni vzrok temu je prevelika namočenost posavske ravnine, ki je premalo nagnjena, da bi mogla voda dovolj hitro odtekati. Zato je velik del Posavine za obdelovanje prevlažen, ponekod celo močviren in je pokrit z gozdovi. Najmanj je obdelane zemlje v posavski ravnini, več v sosednem gričevnatem svetu. Zato izkazujejo oni okraji, ki obsegajo le ravnino ob Savi, najmanjši odstotek obdelanosti. Tako n. pr. Sisek (26%), Kutina (22,2%) in Novska (30,4%). Ostali okraji imajo do 40 in več odstotkov obdelane zemlje. Ob nadaljnjem teku Save pa 6e razlika med gričevnatim svetom in posavsko ravnino na karti zabriše, ker se okraji razprostirajo tako, da obsegajo del ravnine in del gričevja ob njej. Pogorja okrog Požeške kotline in nizka položna gričevja, ki jih obrobljajo, tvorijo celoto zase, ki izkazuje 30—40% obdelane zemlje. Večji del so to vinogradniški predeli, ki izkazujejo prav tolik odstotek kot ves ostali vinorodni gričevnati svet v državi, tako Hrvatsko Zagorje, Slavonska gričevja kot tudi okolica Negotina in Leskovačko polje. Ko preide slavonska Posavina v sremsko ravnino, se obdelanost znatno zveča. Odstotek kulturne zemlje se dvigne do 50% in znatno čez, saj ima okraj Kuma 79,3, Stara Pazova pa 77,8% obdelanega sveta. Sicer velik porast je spričo izredne rodovitnosti tal lahko razložiti. Saj tvori prst tod že plast diluvialne puhlice, ki predstavlja najrodo-vitnejše predele na svetu. Tudi namočenost ravnine ni več tolikšna kot v zapadni Posavini. Zato se je moglo uveljaviti intenzivno poljedelstvo. Zemlja je večinoma obdelana kot njiva, le Fruška gora je v znatni meri vinogradniški svet. Najbolj rodovitna in najintenzivneje obdelana pokrajina v državi je vojvodinska ravnina, ki ni le najplodnejši del naše države, ampak predstavlja s panonskimi predeli sosednih držav del največje žitorodne pokrajine v Evropi. Naš del panonske nižine je večinoma raven. Skoro vsa zemlja je obdelana, saj izkazuje večina okrajev v tem predelu 75—90% obdelanega sveta. Trije okraji pa imajo celo preko 90% obdelane zemlje in sicer: Bačka Topola (93,7%), Jaša Tomič (92,8%) in Kula (90,1%). Maksimalno obdelanost v državi izkazuje Bačka Topola: 93,7%. Nerodovitnost Velike peščare se na karti zabriše, ker obsega okraj tudi del rodovitnega sveta, zlasti valoviti vinogradniški predel okoli Bele Crkve. Večji del rodovitne pokrajine je v poljih, a tudi vinogradi in sadni nasadi se nahajajo na prikladnih valovitih krajih. Vinogradništvo se je razvilo zlasti okrog Vršca, Bele Crkve, pa tudi okrog Subotice in v Baranji. V Banatu goje mnogo breskev in marelic. Manj kot 75% obdelane zemlje izkazujejo v naši panonski nižini le oni okraji, ki obsegajo nizek, povodnjim izpostavljen ali celo močvirnat svet ob Tisi in Donavi ter peščeni predel južno od Alibunarja. Ob desnem bregu Save, v rodovitni srbski Posavini, se giblje odstotek obdelane zemlje od 70 do 78. Mačva je enako obdelana kot sosednji Srem. Ko preide Posavina v nizko gričevje, se odstotek obdelanosti zniža, ob gorenji Kolubari pa spet zraste in doseže čez 40%. Gričevnata Šumadija ima za poljedelstvo zelo ugodne pri-rodne pogoje. Vsa pokrajina, ki obsega terciarno gričevje in pogorja položnih pobočij, ki so v vseh smereh lahko prehodna, ima 50—75% obdelane zemlje. Južno od Smedereva se v dolini Morave odstotek zviša celo do 89,4% (okraj Orašje). Da dosežejo šumadijski okraji tako visok odstotek obdelanosti, k temu mnogo pripomore zlasti močno razvito sadjarstvo. V gričevnatem svetu je poleg njiv zlasti mnogo nasadov sliv, s katerimi so vasi na široko obdane, da se iz njih često komaj vidijo. V okolici Smedereva pa je tudi mnogo vinogradov. Če zasledujemo obdelanost ob Moravi navzgor, opazimo, da imajo vsi okraji, ki leže ob reki, znatno višji odstotek obdelane zemlje nego sosednji, od rečne doline oddaljeni, tako da bi mogli že iz karte, ki nam prikazuje delež obdelane zemlje, določiti približen tek Morave. Dolina sama sicer v bližini reke ni mnogo obdelana, ker Morava pogosto poplavlja, bolj suha in rodovitnejša pa je ob robeh, kjer je najgosteje naseljena. Ker so tudi padavine ugodno, enakomerno razdeljene na vse letne čase in jih tudi poleti ne primanjkuje, se je moglo poljedelstvo močno razviti; vsi okraji ob Moravski dolini imajo preko 50% obdelane zemlje. Na obeh straneh spremlja dolino nizko terciarno gričevje, ki izkazuje, kot povsod drugod, tudi tu 30—40% obdelanega sveta. Okraji, ki se razprostirajo po karpatskih pogorjih severovzhodne Srbije, so le malo obdelani, imajo le 7—15% kulturne zemlje. Ko pa se na vzhodu preko gričevja pogorje zniža v do- lino ob Donavi in Timoku, se obdelanost zveča. Okraji v tem predelu izkazujejo po 50—40%. Negotinsko polje je sicer ponekod močvirno, a gričevnata okolica je zasajena s sadovnjaki in vinogradi. Enako visok odstotek imajo tudi okraji ob gorenjem Timoku. V Balkanskem pogorju južno od tod znaša odstotek obdelane zemlje 40—50. A to le v onih okrajih, ki segajo na za-padu do Morave in obsegajo obrobne predele Moravske doline. Gorati balkanski svet je mnogo manj obdelan. Okraja Bela Pa-lanka in Pirot imata samo 24,9, oziroma 21%. Še slabše je obdelan gorati svet okoli Kopaonika. Tod je obdelane zemlje le 5—15%, proti jugu se odstotek zvišuje in doseže na Kosovem polju 37%. V rodovitni, za poljedelstvo pripravni Metohiji je obdelane zemlje samo 18% (okraja Peč 18,8% in Djakovica 16,5%). Sicer obsegata oba okraja precej nerodovitnega goratega sveta, ki znatno zniža odstotek vsega okraja, vendar je gotovo, da bi spričo rodovitne ravnine mogla biti obdelanost mnogo večja. Velik del sveta, ki je prikladen za poljedelstvo, pokrivajo še pašniki. Ves predel okrog Prizrena in od tod preko Kosova ter ozemlje med Kosovim poljem in južno Moravo pa ob Vardar ju do Velesa izkazuje s 25—50% razmeroma visok odstotek obdelane zemlje. Ta svet leži ob rekah, katerih doline so ponekod precej široke in rodovitne, zato je tolikšna obdelanost razumljiva. Ponekod pa se vzdigne odstotek preko 40 in doseže okrog Pčinje celo 50%. Upoštevati moramo, da so se tod razmere v zadnjih časih precej izboljšale. Poljedelstvo se je močno razvilo, iz plodnih nižin izginjajo pašniki. Mnogo je k boljši obde-lanosti pripomogla kolonizacija. V Kočanski kotlini, ki je po velikem delu zasejana z rižem in kjer je Bregalnica razpeljana po umetnih vodotokih, je 15% obdelane zemlje. Skopska kotlina, ki ima 28% obdelanega sveta, bi se dala še znatno bolj obdelati. Saj je povečini ravnina, ki bi se mogla s kanalizacijo povsem osušiti. Valovito terciarno gričevje v severnem delu bi moglo postati rodoviten vinogradniški predel. Južno od tod ležeči svet je spet mnogo manj obdelan. Najnižji odstotek obdelane zemlje imajo predeli na zahodu, v gorati pokrajini ob albanski meji. Okraj Galičnik izkazuje le 2%, v okrajih rodovitne Tetovske kotline se odstotek zviša do 21—23, v gorskem svetu južno od nje pa spet pade na 6—11%. Le okraj Struga, ki obsega raven svet okrog Struge in doline ob Drimu, izkazuje 20% obdelane zemlje. Okraji Prilepske in Bitoljske kotline so še bolje obdelani, vzhodno od tod pa je večina okrajev spet manj izrabljena, odstotek kulturne zemlje se giblje med 10 in 20. Tudi valovita, plodna ravan Tikveš, kjer je v precejšnji meri razvito vinogradništvo, ne zviša odstotka svojega okraja, ker je okolica le malo obdelana. V vinorodni Strumiški kotlini je obdelanih 21 % vse površine. Pregledna slika o deležu obdelane zemlje v naši državi bi bila torej takale: Najmanj je obdelan visoki alpski svet in najvišje dinarsko področje, gorati predeli v zetski banovini. Zaradi skrajno neugodnih prirodnih pogojev je tod le do 5% obdelane zemlje. Silno enotno sliko izkazuje kraški svet. Od Logatca pa do skrajnih črnogorskih kraških goličav je ta slika enaka in skoro nepretrgana. Na vsem velikem kraškem področju znaša ekstremna razlika v obdelanosti samo 15%. Vsi kraški okraji imajo 5—20% obdelane zemlje. V obrežnem lapornem pasu ob jadranski obali je svet bolje obdelan. Tod imajo okraji po 20—25% kulturne zemlje. Zlasti izrazito se uveljavi na karti terciarno gričevje, ki izkazuje 30—40% obdelanega sveta. Ta izrazitost je tolikšna, da bi skoro smeli trditi: kjer se nahaja vinorodno terciarno gričevje, se giblje odstotek obdelanosti med 30 in 40. Tak odstotek ima del Slovenskih goric, Hrvatsko Zagorje, slavonska gričevja, severnobosanski gričevnati predeli, okolica Negotina, Leskovačko polje in gričevje, ki spremlja dolino reke Morave. Okraji, v katerih je obdelane zemlje več kot 40%, so vezani že na raven svet. Od 40—75% površine je obdelane v vsej Podravini od Dravskega polja do vojvodinske ravnine, dalje v okrajih južno od Save, v vsej južni Vojvodini in najsevernejšem delu Srbije. Iz severne Srbije se pas takih okrajev vleče ob Moravi navzgor do Leskovca in ob Nišavi do Cari-broda. Tolikšen odstotek obdelanega sveta izkazuje tudi okolica Kumainova, Ovčega polja, Preševa in Kratova. Nad 75% obdelane zemlje imajo predeli v severni in vzhodni Vojvodini, nekateri sremski okraji in nekaj okrajev ob spodnji Moravi. Rezultati, ki so se pokazali ob karti, so gotovo v marsičem zanimivi. Iz njih je razvidno, da je odstotek obdelane zemlje v glavnem odvisen od geološke osnove tal, reliefa in klime, vendar ne samo od teh činiteljev. Ponekod je geološko - morfološka podlaga absolutno odločujoča, kot n. pr. na kraškem svetu ali pa v Vojvodini, drugod pa se izkaže, da imajo predeli z enakimi prirodnimi pogoji bistveno različno obdelanost. Mnogokje so namreč historični in antropogeografsiki faktorji važnejši od pri-rodnih. Pri nas je n. pr. zlasti v južni Srbiji historični faktor važnejši od vseh drugih. Tudi zgodovina kolonizacije nam more pojasniti marsikako stvar, ki bi bila morda brez njenega upoštevanja nerazumljiva. Brez dvoma vpliva na površino obdelane zemlje tudi kulturna stopnja prebivalcev, ki zemljo obdelujejo in civilizacija dežele. Mnogo odvisi od pripravljenosti ljudi, njihovih potreb in tradicije. Skromni kraški kmet se n. pr. zadovolji z manjšim pridelkom, ki mu je v dovolj ugodnih prilikah zadosten za njegov način življenja, dočim ima prebivalec rodovitnih ravnin mnogo večje zahteve. Razen tega so med posameznimi predeli tudi velike razlike v količini hrane, na katero so prebivalci navajeni. Važne so dalje posestne razmere, ker odArisi od njih v veliki meri intenzivnost obdelovanja. Vsekakor pa je treba v ekonomskem oziru upoštevati tudi to, ali je obdelani svet polje ali vinograd ali sadovnjak, česar nam karta ne pokaže. Vinograd prinaša mnogo več dohodka nego enako velika ploskev njive; podobno je s sadovnjaki ter vrtovi. Mnogo za obdelovanje primerne zemlje se more še pridobiti z regulacijo rek in hudournikov, ki delajo zlasti po Slavoniji in Srbiji mnogo škode, z izsuševanjem močvirnih predelov, z napravo odtokov s kraških polj, z obdelavo rodovitnih predelov, ki jih prekrivajo še pašniki. Vse to bo moglo uvrstiti Jugoslavijo tako po relativni kot po absolutni proizvodnji med prve agrarne države. Resume. La terre labourable en Yougoslavie. L’ etude presente essaye de montrer, d’ apres la statistique agricole offizielle de 1931, la part de la terre labourable (y compris la terre arable, les vignobles, les jardins et les vergers) a la superficie totale en Yougoslavie, par arrondissements, en la marquant sur la carte ci-jointe. C" est dans les regions dinariques les plus montagneuses, surtout dans les montagnes de la Crna Gora ainsi que dans la region alpine au Nord-Ouest du pays, que la terre labourable occupe le plus bas pourcent de la superficie totale (moins de 5%). Celui-ci monte un peu dans les autres regions du Karst dinarique qui montrent un aspect tres uniforme et ininterrompu, du Karst Slovene jusqu’aux montagnes steriles les plus meridionales de la Crna Gora. f^ans tons les arrondissements de ces regions, la terre labourable n’occupe que 5—20%, les zones tertiaires du littoral adriatique, oü le pourcent est un peu plus eleve, exceptees. La part de la terre labourable s’ eleve ä 25—40% partout oü predomi-nent les collines tertiaires couvertes de vignobles: c’est le cas de toutes les coli in es de la Slovenie orientale, de la Croatie du Nord-Ouest (l Irvatsko Zagorje), et . bß 3 ON nimi okoliškimi občinami, v obsegu, kakor nam ga kaže sedanja Velika Ljubljana, Veliko Celje itd. Majhno področje zelo gosto obljudenega ozemlja vidimo osamljeno v ozkem obrežnem pasu v Primorju pri Sušaku. Da pride na karti do veljave, temu so vzrok povsem izredne razmere: tu imamo opravka z (nekdanjo) okolico Reke, pa ostankom občine Kastav, kjer je dejansko tudi izven Sušaka prebivalstvo zgoščeno preko 100 na km2. To področje je kazalo ohraniti kot poseben gostotni pas vrh tega iz razloga, ker se tudi v kotaru Crikvenica obljudenost drži na 106 ljudi na km2. Geografska razporejenost najvišje gostotne kategorije nam kaže, da naši najbolj obljudeni predeli niso v najbolj rodovitnem področju in tudi ne kažejo skladnosti z deležem zoranega zemljišča ter njegovo geografsko razprostranjenostjo. Niti druga gostotna kategorija (75—100 na km2) ni zastopana toliko v Vojvodini kot v subpanonskem območju. Tamkaj ji pripada le Bačka in vzhodni Srem, sicer pa obsega zgornjo Podravino in slovenski panonski ter subpanonski predel s So-telskim in spodnji del savinjskega področja. Zelo na široko je razširjena v Šumadiji ter Pomoravlju, kjer sega po Moravski dolini navzgor ter ob njej tja do Vranja, kakor sega proti Z po srbijanski in bosanski Posavini. Imamo jo tudi v Ljubljanski kotlini. Naslednja gostotna kategorija (50—75 na km2) se giblje že v območju državnega gostotnega povprečka, zato je umljivo, da je v državi zelo na široko zastopana. Njeno poglavitno področje je slabši panonski in domala ves preostali subpanonski predel; vleče se od Dolenjskega čez nižjo pokupsko Hrvatsko na vzhod, kjer ji pripada razen zgornje Posavine večina Slavonije pa nižja severna Bosna enako kot nižja zapadna Srbija ter višji deli Šumadije, enako kot nižji predeli osrednje Srbije s Tini oškim porečjem. Ob Moravi navzgor sega v Kosovsko pokrajino ter v Metohijo pa v nižje zgornje Povardarje. Končno imamo slično gostoto v Primorju, kjer se pojavi — ne glede na zelo gosto obljudeni pas pri Sušaku — kot najvišja gostotna kategorija, zastopana najbolj na široko v nizki severni Dalmaciji, v ozkem pasu tudi na jugu, pa na nekaterih otokih. Državni gostotni povpreček 56‘3 se nahaja v nižjem delu te gostotne kategorije, zato je umljivo, da ji pripadajo v celoti predeli, ki pomenijo še vedno boljše zemljišče in iigodnejše obljudenostno stanje. Naslednja gostotna kategorija, vsebujoča 25—50 ljudi na km2, se nahaja že pod državnim gostotnim povprečkom; pripa- dajo ji tedaj po prirodi manj obdarjeni predeli države. Najširše jo vidimo razprostrto po dinarskem področju, kjer obsega poglavitni del planot v srednji in nižji legi, pa tudi še hribovje na posavski in pomoravski strani, bodisi v Bosni kot v zapadni ter osrednji Srbiji. Na severozapadu sega čez slovenski kras še v alpsko hribovje. Na jugovzhodu sega v hribovje vzhodne Srbije tja do bolgarske meje, a na jugu v Povardarje, kjer zavzema znatne predele, predvsem stranske kotline. Dinarski kras, hribovje ter sredogorje, to je tedaj področje te gostotne stopnje. Poleg tega ji pripadajo tudi nekateri podnebno ne dobro obdarjeni predeli v Povardarju, in sicer celo v kotlinah ter v nižji legi. Toda majhna gostota je tod v znatni meri tudi posledica neugodne bližnje zgodovinske preteklosti. Naj ne ostane nena-glašeno, da pripadajo tej kategoriji celo najslabše obdarjena območja v pravem panonskem področju, in sicer v južno-vzhodnem Banatu (Velika peščara, Alibunarsko močvirje), v Baranji ter v slavonski in sremski Posavini. Končno imamo še najslabšo gostotno kategorijo s pod 25 ljudmi na km2. Kakor ni drugače pričakovati, je zastopana v onih predelih, ki so po prirodi za 'kultivacijo ter poselitev najmanj prikladni, to je v visokih dinarskih »planotah ter po naših najvišjih gorskih področjih. Imamo jo v visoki zapadni in vzhodni Bosni, najbolj na široko pa v jedru Dinarskega gorovja, v Črni gori ter Hercegovini, južni Bosni ter v Raški. Razen tega je zelo na široko razprostranjena v Južni Srbiji, kjer jo vidimo razen na najvišjih pogorjih tudi v nizkem spodnjem Povardarju. Z manjšimi ploskvami je zastopana v gorati vzhodni Srbiji in v slovenskih visokih Alpah pa v najbolj pustem kraškem hrvatsketm Primorju ob Velebitu ter njegovem severno-zapadnem nadaljevanju, kjer meji neposredno na gosto obljudeno področje flišnega Vinodola. V celem vidimo, da so pač najslabše obljudeni oni predeli, ki so po prirodnih svojötvih najslabši, da pa niso najgosteje naseljeni predeli, ki so po prirodi najbolj obdarjeni za naselitev. Najgosteje poseljeni torej niso pravi panonski predeli, marveč v glavnem subpanonska področja, kjer so gostoto stopnjevali razni faktorji, prevlada vinogradništva, izredno velika delitev posesti, ugodna zgodovina, ki je tjakaj usmerila doseljevanje odnosno povzročila ohranitev starega prebivalstva itd. Današnja gostotna razporedba nam odseva učinek dokaj raznovrstnih činiteljev. Prirodni pogoji so dali osnovo v glavnih obrisih. Poleg njih se zrcali s krepkim učinkom politična in civilizacijska zgodovina, ki je povzročila večjo zgostitev ljudi na Slovenskem in Hrvatskem, pa deloma v Dalmaciji, a manjšo v notranjih balkanskih področjih, zlasti v Južni Srbiji. Selitve prejšnjih dob so povzročile večjo zgostitev v primorskih področjih, pa pozneje v Šumadiji in sploh v Severni Srbiji. Metana-stazijska gibanja 60 na splošno imela za posledico manjšo gostoto na jugu ter večjo na severu. Da je v Hrvatskem Zagorju, ki ni bilo nikdar turško niti ni poznalo uredbe Vojne krajine, gostota tako zelo visoka, temu je gotovo del vzroka iskati tudi v tej daljni preteklosti. Beg s kmetov odnosno izseljevanje v Ameriko ter sploh v inozemstvo je zmanjšalo gostoto ali vsaj zadrževalo zgostitev na zapadu in severozapadu. Moderne politične selitve so bile razmeroma manj učinkovite, a vendar omembe vredne v Bosni in Južni Srbiji. V Srbiji se je uveljavil učinek silnih vojnih izgub. Majhen prirodni prirastek zadržuje zgoščevanje v severnih pokrajinah, a veliki prirastek ga stopnjuje v balkanskih predelih. Industrializacija stopnjuje zgoščevanje v severnih in severnozapadnih predelih (prim. posredno po mestih) in podobno učinkuje vinogradništvo. II. Poglejmo sedaj, kakšno je v Jugoslaviji razmerje med obljudenostjo in obdelano površino. V celoti smo o tem že dokaj poučeni iz novejših razprav,3 pa tudi nekatere podrobne študije so že tu.4 Toda za celotno Jugoslavijo so banovine najmanjše upravne enote, za katere so preračunani podatki, kar vsekakor ne zadostuje. Izdelali smo zategadelj karto (glej priloženo karto str. 95), ki so ji osnova statistični podatki po srezih. Na njej pridejo povsem dobro do veljave gospodarske značilnosti posameznih geografskih področij v državi. Karto je bilo mogoče izdelati šele sedaj, ker so bili komaj v letu 1940. objavljeni statistični podatki o poklicni sestavi prebivalstva po srezih.5 Zakaj ko smo računali razmerje med ob- 8 Oto Frangeš, Problem relativne prenapučenosti u Jugoslaviji. Arhiv Ministarstva poljoprivrede, V, 11. Beograd 1938. Str. 3—46. Otto Frangeš, Die Bevölkerungsdichte als Triebkraft der Wirtschaftspolitik der südosteuropäischen Bauernstaaten. Kieler Vorträge, 59. Jena 1939. ‘Strani 32. 4 Dr. Svetozar Ilešič, Agrarna prenaseljenost Slovenije. Tehnika in gospodarstvo. VI. 3—4. Str. 60—70. Ljubljana 1940. Rudolf Bičanič, Agrarna prenapučenost. Gospodarska struktura banovine Hrvatske, br. 3. Zagreb 1940? Strani 29. 5 Definitivni rezultati stanovništva od 31. marta 1931 godine. Knjiga IV. Prisutno stanovništvo po glavnoin zanimanju. Opšta drž. statistika. Sarajevo 1940. Poljedelska gostota v Jugoslaviji (1931). La den site agricole en Yougoslavie (1931). delanim zemljiščem in prebivalstvom, smo vzeli seveda v poštev samo oni del prebivalstva, ki pripada kmetskemu poklicu, t. j. 10,670.565 ljudi ali 76' 5 % celotnega števila. Obžalovati je, da je bilo mogoče karto izdelati in objaviti šele sedaj, ko je od štetja preteklo že skoro deset let in ko so podatki vsekakor že zastareli. Saj je znašala gostota prebivalstva v Jugoslaviji na temelju uradne cenitve ljudskega prirastka v letu 1935. 59‘6 ljudi na km2, a v letu 19-10. celo že 65’8, kar je napram 56‘5 v letu 1951. že prav znatna razlika. Toda kljub tolikšni zakasnitvi je gradivo še vedno najnovejše, pa zato jako poučno in vredno, da se seznanimo z njim, čeprav stojimo tik pred novim štetjem. Da bi le vodstvo državne statistične službe v bodoče prešlo na hitrejšo obdelavo statističnega gradiva ter na brzo objavo, in sicer po čim manjših upravnih enotah, tako da nam bi bila omogočena primerjava naših podatkov in kart s stanjem, ki ga bo ugotovilo novo štetje. Za mero agrarne obljudenosti smo vzeli razmerje med kmetskim prebivalstvom in obdelano površino, h kateri smo poleg njiv, ki zavzemajo poglavitni delež, vzeli tudi vrtove in vinograde ter sadovnjake, računajoč, da predstavljajo vendarle v velikem enoto napram ostalim kulturnim kategorijam. V nekaterih delih, ki proučujejo agrarno prenaseljenost, so vzeli avtorji zo mero svojih premotrivanj njive in travnike skupno, ali celo njive ter travnike in še pašnike. Iz vzrokov, ki bo o njih kesneje podrobneje govor, smo smatrali, da se razmerje pokaže pravilneje ali vsekakor bolj poučno, ako vzamemo za osnovo samo zorano površino v naznačenem smislu (kakor je razvidna iz karte Slave Lipoglavšek, priobčene v tem zvezku Geografskega vestnika). Naj ne ostane neomenjeno, da se je tudi delež obdelane površine v Jugoslaviji od leta 1951. dalje nekoliko spremenil. Medtem ko je takrat zavzemal še 50‘6%, je znašal v letu 1956. že 527%, avl. 1958. 55’0%. Ako se vzame za osnovo razmerje med njivami (samimi) in vaškim prebivalstvom, znaša poljedelska gostota v Jugoslaviji 151 ljudi, v sosedni Bolgariji 158 ter v Rumuniji (v starem obsegu) 107. Naše precej enako agrarne države imajo potemtakem tudi precej podobno poljedelsko gostoto. Toda v ostalih evropskih državah je znatno drugače, bodisi v industrijskih ali v pretežno kmetijskih državah. V starem obsegu ima Nemčija poljedelsko gostoto 88, Belgija 50, Poljska 91, Češkoslovaška 87, Madžarska 80 (vse države v starem obsegu), Danska celo le 42. Po pravici se zaključuje, da vlada v kmetijskih južnovzhodnih evropskih državah velika agrarna preobljudenost, kar velja posebno tildi glede Jugoslavije.6 Izdelali smo karto poljedelske gostote za vse ozemlje Jugoslavije. Za osnovo smo vzeli statistične podatke po srezih in sicer razmerje med kmetijskim prebivalstvom ter obdelanim zemljiščem, obsegajočim poleg njiv tudi vrtove in vinograde ter sadovnjake. Radi takega nekoliko širšega zajetja imamo v celoti Jugoslavije poljedelsko gostoto 139, potemtakem nekoliko manjšo nego pri Frangešu. Priložena karta nam kaže, da agrarna preobljudenost v Jugoslaviji nikakor ni enakomerna, marveč zelo različna po posameznih predelih. Najugodnejše je stanje v Vojvodini, kjer vlada poljedelska gostota približno taka kakor v pravkar navedenih evropskih državah, ki brez primere manj tožijo o agrarni preobljudenosti. Malodane v vseh srezih Banata, Bačke in Baranje znaša poljedelska gostota 50—70 ljudi na km2 polja, le v nekaterih okrajih se vzpne na 70—80, a samo v dveh se dvigne preko 80 (Subotica 81, Darda 83). V Sremu ter v raArni vzhodni Slavoniji se drži poljedelska gostota med 64 in 86, medtem ko znaša v Mačvi 91—95. Izven panonskega predela je ostala poljedelska gostota pod 100 samo v sorazmerno malo obsežnem področju na jugu, v Po-vardarju, kjer se drži nizko v pasu od valovitega področja pri Preševu tja do Strumice in Morihovskih gora, z najmanjšo gostoto na Ovčem polju in v Tikvešu. Sreza Sv. Nikola (ovčepolj-ski) in Sombor imata v vsej državi najmanjšo poljedelsko gostoto z 49. Primerjava z obema drugima kartama nam pripoveduje, da je v nizkem Povardarju delež zorane površine vendarle dokaj znaten, dejanska obljudenost pa pičla, kar ima za posledico presenetljivo dejstvo nekoliko nizke poljedelske gostote. Druga stopnja poljedelske gostote s 100—150 kmetskih ljudi na km2 polja ima jako širok obseg. Zavzema predvsem skoro vse Hrvatsko-slavonsko medrečje ter ravno Posavino na desnem bregu kakor tudi nizko gričevje južno od nje. Posebno daleč na jug sega v Šumadiji ter v Pomoravlju in prevladuje tudi v nizkem področju vzhodne Srbije. Vidimo, da zavzema sklenjeno območje ob veliki Panonski nižini, vsebujoč bodisi prostrane, nekoliko zamočene in gozdnate ravnine ob Dravi, Savi in Moravi ter drugih rekah, pa gričevje in nižje hribovje ob njih. V primerjaAri z drugima dvema kartama se 6 O. Frances, Die Bevölkerungsdichte, str. 9. nam pokaže, da so to področja, kjer ima polje še zelo velik delež in kjer se je prebivalstvo zelo zgostilo, po velikem delu ne manj ko v pravem panonskem predelu, ponekod celo bolj. Le tako nam postane razumljivo na prvi pogled nekoliko presenetljivo dejstvo, da se nahaja državni povpreček poljedelske gostote 139 še v območju te stopnje, pri čemer moramo jemati tudi v poštev, da obsega prva stopnja poljedelske gostote zelo širok obseg in sicer z relativno in absolutno zelo velikim deležem njiv, pa s sorazmerno ne gosto obljudenostjo. Izven subpanonskega področja zavzema druga stopnja poljedelske gostote znatnejši obseg samo v Južni Srbiji, seveda pretežno v nižjih področjih, zlasti v kotlinah. Po drugod jo vidimo le tu tam osamljeno. Očitno je, da jo imamo v predelih, ki so slabo obljudeni, a ki premorejo dokaj polja in so mogli nekdaj prerediti več ljudi, pa so bili kesneje spričo neugodnih političnih, socialnih in gospodarskih razmer turške dobe zanemarjeni ter so v znatni meri postali območje razseljevanja. Zdi se najprikladneje, da se obrnemo sedaj k obravnavanju najvišjih stopenj poljedelske gostote. Nad 400 ljudi na km2 poljedelske površine imamo samo v dinarskem ozemlju in sicer bodisi v skalovitem nižjem področju kot zlasti v visokih gorah, predvsem v črnogorskih Brdih. Tu znaša poljedelska gostota celo okrog 600 in čez, podobno kot v severnem hrvatskem Primorju; naj večjo poljedelsko gostoto imamo v Kolašinu (994) in v srezu Senj (940). Druga stopnja velike poljedelske gostote 300—400 se nahaja precej sklenjeno v najvišjem in v primorskem dinarskem področju, v največjem obsegu v Črni gori ter Hercegovini. Ob primerjavi s karto o deležu poljedelske površine se nam na prvi pogled pokaže, da gre tu predvsem za ona področja, ki se odlikujejo po izredno majhnem arealu polja. Tu gre potemtakem za ona področja, v katerih je poljedelstva skrajno malo in kjer sloni kmetijstvo skoro samo na živinoreji. To so področja, kjer je komaj kaj malega njiv v gorovju ter med kraškim skalovjem in kjer je večina površine porabna samo za pašnik, a je še ta skrajno boren. Izredno velika poljedelska gostota nam tukaj nakazuje, kje se nahajajo naši poglavitni živinorejski, ali še točneje: naši glavni pastirski predeli. Zato povsem razumemo, da se ta gostotna stopnja nahaja raztreseno tudi po notranjih naših pastirskih področjih Bosne in Srbije od okolice Banje Luke pa skozi južnozapadno Srbijo do najbolj odročno ležečih gorskih okrajev med Šarplanino ter albansko mejo. I oda pozornost obrača nase dejstvo, da vidimo zelo visoko stopnjo poljedelske obljudenosti tudi v Hrvatskem Zagorju, kjer znaša kar v petih okrajih med 303—555. Tu je očitno, da ni živinoreja, kaj šele pastirstvo, osnova tako ogromni poljedelski gostoti. Tu gre marveč po eni strani za učinek dejstva, da je velik del površine urejen v vinograde, pa da vinogradništvo omogoča še znatno boljše izkoriščanje nego prava njiva. Toda nedvomno je poglavitni vzrok silne poljedelske preobljudenosti v dejstvu, da je Hrvatsko Zagorje zares skrajno preobljudeno; tu se je prebivalstvo zgostilo mnogo bolj, nego prenese razpoložljiva zorana površina. Saj imamo tu v vsej državi absolutno najgosteje obljudeno področje, z najbolj razkosano zemljiško posestjo, velikim siromaštvom in zelo skromno prehrano, pa spričo tega zelo intenzivnim odseljevanjem. Posebne, zagorskim podobne razmere so tudi v jadranskem primorju. Korčula in drugi otoki ter splitska okolica izkazujejo prav tako zelo veliko poljedelsko preobljudenost, ki pa je bistveno različna od one, kakor smo jo spoznali v Črni gori. Delež poljedelske površine je tu znatnejši. Toda tu ne gre za običajne njive, kakor v dinarskih višavjih in gorah, marveč imamo opravka razen z njivami — z vrtovi, še več pa s sadovnjaki, z nasadi oljke, pa smokve in drugega južnega drevja, a v največjem obsegu z vinogradi. Obdelana površina se izkoristi tu mnogo intenzivneje, nego v celinskem področju in od km2 se more tu preživljati znatno več ljudi, nego od enake površine prave njive makar v najrodovitnejšem panonskem območju. Nedvomno je pri pravih njivah poljedelska preobljudenost dosežena znatno prej nego v primorskem vinorodnem ter oljčnem področju. Podobno je sploh povsod v vinogradniških okrajih, kakor tudi v Šumadiji ter Bosni, kjer zavzemajo sadovnjaki s slivami znaten delež. Isti pojav imamo v slovenskem subpanonskem področju z zelo razvitim sadjarstvom, ki postavlja na trg zlasti obilo jabolk. Podobno kot na otokih in pri Splitu je tudi po nekaterih drugih nizkih področjih v primorju in v nizki Hercegovini, kjer vinogradništvo z južnim sadjarstvom zelo stopnjuje sposobnost poljedelske obljudenosti. Toda hkrati malodane povsod v jadranskem primorju poljedelsko preobljudenost silno stopnjuje dejstvo, da zavzemajo poleg vinogradov in oljčnih nasadov največji delež kraški pašniki; vinogradništvo 'n pastirstvo se družita v silnem stopnjevanju poljedelske preobljudenosti. Od preostalih srednjih dveh gostotnih stopenj se ena do neke mere še naslanja na panonski in subpanonski predel, med- tem ko se druga uvršča v gorsko in kraško področje. Od 150 do 200 poljedelske gostote vidimo v severnovzhodni Sloveniji, kjer bi bila poljedelska preobljudenost v vsotah za okraje še mnogo večja spričo močne udeležbe vinorodnih goric, da je ne izboljšujejo opazno široke ravnine ob Muri in Dravi.7 Spričo zelo velike absolutne gostote imamo tu dejansko opravka z zelo veliko preobljudenostjo. Podobno vlada zmernejša poljedelska preobljudenost po osrednji Sloveniji, osobito v Ljubljanski kotlini ter široko po nizkem Dolenjskem, od koder se vleče čez Belo Krajino ter nizka področja pokupske Hrvatske v zapadne in osrednje bosanske predele. Zelo širok obseg pa ima ta gostotna skupina v Srbiji, kjer je v položnem višjem gričevju ter nižjem hribovju še dokaj znaten delež ornice s šljivari. Toda hkrati je res, da pomeni v tem pasu poljedelske obljudenosti živinoreja že jako važno gospodarsko panogo, naslanjajočo se bodisi na pašnike, zlasti v Bosni in Srbiji, ali na travnike, kakor je v Sloveniji ter na Hrvatskem. Primerjava z normalno gostotno karto nam pripoveduje, da gre tu v velikem delu za absolutno zelo gosto obljudena področja (prim. Slovenijo, Hrvatsko, Pomora vi j e). Stopnja 200—500 poljedelske gostote se uvršča, smo rekli, ob najvišje območje, v alpsko, dinarsko, kraško ter vinorodno primorsko področje. Tu sodelujejo predvsem činitelji: majhen delež njiv v gorskem področju, vinogradništvo s sadjarstvom v primorju in prevlada živinoreje. Ta se naslanja na severozapadu v Sloveniji ter na Hrvatskem največ za travnike, deloma tudi na planinske pašnike, a v dinarskem področju na pastirstvo, saj tamkaj pašniki krepko prevladujejo. Ta gostotni pas se vleče skozi Posavsko hribovje v Zagorje in od Julijskih Alp čez slovenski zapadni kras v Liko ter dalje v dinarski predel Bosne, Dalmacije in Raške, od koder sega še v najvišje dele južnoza-padne Srbije ter v zapadni del Makedonije. Brez dvoma se je mogla silna poljedelska preobljudenost v tem pasu doseči ter ohraniti tudi na temelju dohodkov iz gozda. Oni del prebivalstva, ki se preživlja z zaslužkom v izkoriščanju gozdov, je sicer iz naših računov izločen, ker ga državna statistika šteje med industrijsko delavstvo, toda brez dvoma je med kmetijskim prebivalstvom štetih zelo mnogo takih, ki imajo dohodke od lesnega gospodarstva bodisi kot posestniki gozdov ali kot priložnostni delavci v gozdarsko-žagarski stroki. V poljedelski gostoti 200 do 500 imamo opravka z izrazitim preobljudenim področjem, ki je navezano najbolj na gorsko ozemlje, kjer so že naravni pogoji 7 Prim. S. Ilešič, Agrarna prenaseljenost Slovenije. zelo utesnili njive ter silijo človeka, da nasloni svoje gospodarstvo v glavnem na živinorejo, a prav tako na kraško površje, kjer je skalovita goličava pustila samo malo temeljev za skromne njive, medtem ko so v sončnem primorju boljše osnove za vinsko trto. V velikem vidimo, da imamo poljedelsko gostoto nad 200 v sklenjenem obsegu v alpskem in zlasti dinarskem predelu, v gorskem in 'kraškem področju. Poljedelska gostota od 50—150 vlada v vsem panonskem predelu ter njegovem nizkem obrobju, in sicer povsem sklenjeno od bližine Hrvatskega Zagorja pa tja do v vzhodno Srbijo. Osamljeno, a dosti na široko razprostrto in sklenjeno področje iste gostotne stopnje vidimo v nizkem Po-vardarju. Prehod med obema kategorijama poljedelske obljudenosti nam predstavlja gostotna stopnja 150—200, a celo ta se po svojih gospodarsko-geografskih značilnostih druži bolj z gorskim nego z nizkim panonskim področjem. Brez dvoma je v velikem točno ugotavljanje, da gre pri nas v večini države za močno poljedelsko preobljudenost. Vendar so naše dosedanje proučitve še daleč od tega, da bi mogle navajati v podrobnem, za koliko pomeni poljedelska preobljudenost obenem dejansko preobljudenost. Kakor smo mogli pokazati mimogrede z opozoritvami na posameznih mestih, so razmere dejansko v teh pogledih bolj zapletene, nego bi bilo misliti na prvi pogled. V živinorejskih, zlasti v pastirskih področjih ima v prehrani prebivalstva meso s sirom in drugimi mlečnimi izdelki jako veliko, marsikje prevladujočo vlogo. Ob morju se prebivalstvo razen z živinorejskimi proizvodi hrani mnogo tudi z ribami, uporabljajoč pri tem obilo olje, vino itd. V slovenskih živinorejskih področjih pa nasprotno mlečna in mesna hrana razmeroma malo pomeni, marveč je v glavnem predmet gospodarske zamenjave. Stopnja poljedelske preobljudenosti zavisi potemtakem prav močno tudi od celotnega značaja prehrane. Za področja, v katerih je velik del površine v travnikih ali pašnikih, pomeni določanje mere za agrarno preobljudenost povsem drugačen problem, katerega razvozlavanju se v okviru našega pregleda ne moremo niti od daleč približati. Podobno je v vinorejskih področjih, kakor tudi v predelih intenzivnega sadjarstva. Ali kljub temu, da nimamo eksaktnega merila za ugotavljanje poljedelske, ali če vzamemo širše: agrarne preobljudenosti, moremo na osnovi splošnih podatkov o naših gospodarskih ter populacijskih razmer za trdno sklepati, da imamo domala v vseh predelih, kjer smo mogli po srezih ugotoviti polje- delsko gostoto preko 100 ljudi na flcnr polja, opravka s kmetijsko preobljudenostjo, najmanjšo v gostotnem območju 100—-150. morda v najugodnejših primerih le majhno, a zelo veliko v predelih večje poljedelske gostote. Ako pa poljedelske preobljudenosti ne vzamemo v dobesednem smislu, marveč v glavnem kot merilo kmetijske strukture posameznih predelov, moremo reči, da nam zelo nazorno naznačuje, kateri predeli Jugoslavije pridelujejo na svojih poljih dovolj za lastno prehrano in kateri morajo živež uvažati od drugod. Nedvomno je res, da nam tudi v tem pogledu še zelo manjkajo podrobne proučitve, ki bi točno ugotavljale tako imenovana pasivna področja. Brez dvoma je že brez podrobnih študij očitno, da pomeni stopnja 50—100 poljedelske gostote visoko aktivno področje, ki more obilo svojega poljskega pridelka izvažati. Po večini aktivno je tudi področje gostotne stopnje 100—150. Predeli s stopnjami nad 200 poljedelske gostote so vsi taki, da morajo velik del živeža kupovati, podobno kot kupuje obilo prehrane vsekakor tudi velik del gostotne stopnje 150 do 200. Prodajanje živinorejskih proizvodov in živine same, deloma celo živinske krme, pa prodajanje vina, olja, sadja, ob morju tudi rib itd. za poljedelske proizvode panonskih in subpanonskih področij pomeni ono veliko gospodarsko zamenjavo, ki je tako značilna za naše geografske regije. Pogled na našo karto nam pripoveduje, da je mnogo bolj prostrano področje, kjer imamo nedvomno opravka s poljedelsko preobljudenostjo, nego predel, ki si sam zadostuje s svojimi poljskimi pridelki ali jih celo izvaža. Še mnogo neugodnejše bi bilo razmerje, ako ne bi vladala v velikem delu države še skromna prehrana, nizek življenjski standard. Da je s poljedelsko preobljudenostjo v vzročni zvezi izseljevanje, je znano dejstvo, v podrobnem pa problem, ki ga je treba seveda obravnavati posebej, po drugačnih metodah. Izven dvoma pa je dejstvo, da imamo v državi dejansko na razpolago sorazmerno pičlo ploskev zorane površine, pa da se bo naš izvoz naglo krčil, kolikor bolj bo napredovala asanacija naše vasi, ki bo morala izboljšati tudi prehrano, in kolikor bolj se bo množilo prebivalstvo. Saj je razmerje od leta 1931., na katero se naslanja naš pregled, pokazalo že precej spremembe, in sicer na slabše. Rekli smo že, da znaša gostota v povprečku za Jugoslavijo po uradni cenitvi za leto 1940. že 63'8 ljudi na km2. Delež zorane površine (njiv in vinogradov z vrtovi ter sadovnjaki) pa se je povečal od 1. 1931. od 50'6% na 35'0% v letu 1938. Vzemimo, da se je državno prebivalstvo do srede I. 1940. pomnožilo na 15,811.000, kakor je uradno ocenjeno, pa vzemimo nadalje, da se je delež kmetskega življa v istem času zmanjšal na 75%. Na tej osnovi nam kaže račun, da se je poljedelska obljudenost zvišala od 1. 1931. do 1940. od 159 na 144. pri čemer smo vzeli delež njiv iz 1. 1958. Poljedelska preoblju-denost se je torej ta čas še povečala. Le malo pomeni, da se je v isti dobi delež v kmetijstvu temelječega prebivalstva nemara zmanjšal še krepkeje. Industrializacija se ne stopnjuje v istem razmerju, v katerem se prirodno in dejansko množi naše državno prebivalstvo. Ob tem moramo imeti pred očmi še dejstvo, da smo v našem premot?ivanju vzeli v poštev samo poljedelsko prebivalstvo. Poljedelska površina mora prerediti tudi še ljudi, ki so zaposleni v drugih poklicih. Da je teh sorazmerno največ v Sloveniji, je znano; dovoz za prehrano potrebnega živeža od drugod mora biti tu posebno obilen. Naše obdelano zemljišče je obremenjeno še s potrebami nekmetskega prebivalstva. Kadar se bodo naše prehranjevalne razmere predrugačile in se bo dvignil življenjski standard ter se sploh izboljšale gmotne razmere, bomo imeli bržkone poljedelskih pridelkov ’komaj še kaj malega za izvoz. Ostane potemtakem ena najnujnejših nalog za naše načrtno gospodarstvo: kako povečati ploskve obdelanega zemljišča. Intenzivnejšo izrabo tal so postavili na program celo v državah, ki ne trpijo pod toliko agrarno preobljudenostjo kakor mi. Izsušitve močvirij, preprečenje in omejitev povodnji, spre-menitev pašnikov v travnike in njive, racionalno obdelovanje polja itd., ne da bi pri tem pustili v nemar izboljšanje travnikov ter pašnikov in stopnjevanje živinoreje. Toda zraven moramo šteti tudi spreminjanje gozda v njive na relativnih gozdnih tleh, kar bo morala ostati zahteva našega načrtnega gospodarstva kljub temu, da se ji protivijo gozdarski strokovnjaki. Racionalna industrializacija ter smotrno preseljevanje prebivalstva, dokler se ne posreči organizirati pravega izseljevanja brez nacionalne škode. To so problemi, ki so se že ponovno postavljali na dnevni red. Geografsko premotrivanje naše poljedelske preobljudenosti, kakor odseva z naše karte, posebno zgovorno in prepričevalno nakazuje, kje bi jih morali že davno vzeti v izvedbo. Resume. La densite du peuplement en Yougoslavie. L’auteur a esquisse deux cartes representant la repartition geographi-ords peu aocidentes; le maximum est atteint dans I’arrondissement de Bačka Topola (97'1%). La deuxieme zone (la terre labourable ainsi que les prairies et les päturages n’y occupant pas plus de 50% de la surface cultivee), c’est la zone centrale du pays, s’eten-dant en Slovenie, en Haute Croatie, en Bosnie. La troisieme zone (les päturages y occupant plus de 50%) comprend les regions karstiques mediterra-neennes, la Herzegovine, la Crna Gora ainsi que la Serbie du Sud, le pour-cent des päturages atteignant le maximum (92‘8%) dans I’arrondissement de Galicni'k (Serbie du Sud), celui de la terre labourable le minimum (3‘3%> dans l’arrondissement de Kolašin (Crna Gora). La petite carte adjointe presente l’extemsion reelle des vignobles et des vergers. Les deux regions viticoles principales de la Yougoslavie, c’est le bassin pannonique, particulierement ses foords, d’une part, la region medi-terraneenne d’autre part. Quant aux cultures arbustives, c’est ä peu pres dans les memes regions qu’on les trouve le mieu developpees: les fameux vergers des pruniers en Bosnie et en Serbie, celles des pommiers et des poi-riers surtout en Slovenie, celles des oliviers et des autres arbres fruitiers me-diterraneens en Dalmatie. Pavel Künstler. Ivan Rakovec: H geologiji Kranjsko-sorškega polja. Površje Kranjsko-sorškega polja sestoji iz diluvialnih plasti. Aluviju pripadajo samo ozke proge ob Savi, Kokri, Sori in nekaterih manjših vodah.1 V pretežnem delu Kranjsko-sorškega polja leži neposredno pod humusom prod, kar je razvidno predvsem iz številnih prodnih jam. Kjer so ob Kokri razgaljene vrhnje plasti, opazimo na splošno 4—5 m debelo plast proda. V savski debri prodna plast ni vidna, ker deber ne sega do naj višjega površja. Šele terasa, ki se vleče od Stražišča mimo Orehka proti jugovzhodu in ki predstavlja pravo površje Sorškega polja, sestoji iz proda. Po višini te terase moremo soditi, da leži na konglomeratu približno 4 m debela prodna plast. Prodne jame, ki jih je opisal Ilešič, kažejo, da debelina prodne plasti močno variira. Pod Zgornjim Bitnjem je ugotovil na primer nad 10 m debelo prodno plast, ob državni cesti Ljubljana—Kranj, približno 1 km severno od odcepa ceste v Škof jo Loko, 3—4 m debelo, jugovzhodno od tega 1 Aluvialni pasovi, ki jih je Vetters zarisal v pregledno geološko' karto Vzhodnih Alp ob Savi, Kokri in drugih vodah, ne ustrezajo dejanskemti stanju in so odločno preširoki (Geologische Karte der Republik Österreich und der Nachbargebiete. 1 : 500.000. Hrgb. v. d. Geol. B. A. Wien, 1928—1930). križišča 5—8 m, nad križiščem goričanske ceste in državne ceste pod Jeperco pa le nekaj metrov debelo plast proda (1935, pp. 147, 151, 152). Lipoid (1857, p. 253) in Teller (1896, p. 222) sta uvrstila prod na površju Kranjskega polja v diluvij. Lucerna (1906, p. 26) in Brückner (1909, p. 1050) sta se glede starosti tega proda izrazila že določneje z ugotovitvijo, da pripada nizki terasi, to je naplavini zadnje (würmske) glacialne dobe. Temu mnenju se je priključil tudi Kossmat (1910, p. 69; 1916, p. 672). Ampferer pa je prišel do zaključka, da stopa na Kranjsko-sorškem polju na površje starejši zasip, to je trdno sprijeti konglomerat, ki je bil odložen verjetno že v predglacialni dobi in je le deloma prekrit s prodom (1918, pp. 409, 450—432). Po Ampfer erju je prod z debelo preperino vred ohranjen samo na dobravskih terasah, to je na Smrekovi dobravi, Veliki dobravi, Na gmajnah in na Plani gmajni. Tudi ta prod prišteva k starejšemu zasipu (1. c., p. 409). Ilešič je upravičeno opozoril, da Ampfererjeva trditev glede razširjenosti proda na Kranjsko-sorškem polju ni točna (1935, pp. 150—151). Starosti same prodne plasti Ilešič sicer ni vzel v pretres, pač pa sklepa iz absolutne višine, da predstavlja Kokrska ravnina nivo visoke terase (1. c., p. 149). Potemtakem tudi on prišteva prod visoki terasi, kar ustreza po Ampfererju starejšemu zasipu. Da si pridemo glede starosti prodne plasti na jasno, se moramo poprej seznaniti z gradivom dobravskih teras in si razložiti njih nastanek. O gradivu teh teras in njih nastanku so razpravljali Brückner (1909, p. 1050), Ampferer (1918, p. 409) in Went zel (1922, pp. 99, 100). Podrobneje sem o teh različnih domnevah pisal že pred leti (1930, p. 44). Površje dobravskih teras, ki so za nekaj metrov dvignjene nad ostalo površino Kranjsko-sorškega polja, je iz ilovnate pre-perine, v kateri leže tu in tam večji kosi konglomerata. Ilovnata preperina ni plastovita in tudi kamenje v njej ne leži enakomerno. Prodovci, kolikor jih najdemo v njej, so le deli razpadlega konglomerata. To dokazuje, da imamo opraviti z eluvijem. Ampfererjeva trditev, da leži tod na konglomeratu prod, torej ni pravilna. Pravilno je pa njegovo stališče glede nastanka dobravskih teras. Že leta 1950. sem opozoril, da je debelina preperele odeje glede na številne in globoke vrtače gotovo mnogo manjša, kakor se je dotlej domnevalo, in da mora pod njo kmalu «lediti trdno sprijeti konglomerat. Ilešičeva opazovanja so to domnevo potrdila (1935, p. 153). Zato ni dvoma, da so Dobrave erozijski osamelci. Dobravske terase so na površini nagnjene v isto smer kakor ostalo površje Kranjsko-sorškega polja, ježa teras ni na vseh straneh enakomerno razvita in strma (cf. Ilešič, 1935, p. 153). Velika dobrava je med vsemi najmanj izrazita terasa, saj leži le nekaj metrov nad ostalo ravnino. Smrekova dobrava ima strmo ježo samo južnovzhodno od Gorenje vasi. Plana gmajna ima tako ježo tudi le na jugovzhodni strani, manj izrazito pa na zahodni in jugozahodni strani, medtem ko proti severu polagoma preide v ravnino. Edinole terasa Na gmajnah ima na vseh straneh strmo ježo. Iz ohranjenih jež moremo še danes razbrati potek nekdanjih voda. Te ježe in nagnjenost površja nam tudi kažejo, da je nastala morfološko najbolj izrazita terasa Na gmajnah tako, da ji je na severovzhodni in jugovzhodni strani ustvarila ježo Sava, na jugozahodni Sora, medtem ko je severozahodno stran izdelal bržkone kak pritok Sore. Nastanek dobravskih teras (Plane gmajne) na levi strani Save sem pojasnil že pri opisovanju razvoja hidrografskega omrežja v tem predelu (1930, p. 51). Prod na ostali površini sta nanesli deloma Sava, deloma Kokra. Kako daleč sega sedimentacijsko območje ene in druge reke, ugotovimo najlaže iz poteka izohips. Če zasledujemo njihov potek na ljubljanski specialki v merilu 1 : 100.000 ali pa na originalki v merilu 1 : 50.000, kjer so začrtane na vsakih 5 m višine, moremo razbrati iz površja tega polja v glavnem dva vrša j a, savskega in kokrskega. Savski vršaj je ohranjen le na Sorškem polju. Njegov vrh se začenja ob Savi nad Kranjem in sega na jugu približno do Žabnice in jame. Ker nastopa prod v prodnih jamah tudi še južno od tod, moremo sklepati, da je segal savski vršaj nekdaj dalj proti jugu, kot pa kaže potek današnjih izohips. Kokrski vršaj se začenja pri Preddvoru in sega proti vzhodu in severovzhodu do Velesovega, Vasice in Brnika, kjer se javlja že vpliv prodnate Reke, ki je ustvarila svoj vršaj. Proti jugu sega kokrski vršaj nekako do črte Brnik-Voglje-Voklo-Prebačevo in ne do osamelcev (Smleškega hriba i. dr.), kakor trdita W e n t z e 1 (1901 p. 7) in Lucerna (1906, p. 25). Na prostoru med opisano črto in osamelci je namreč površje že razrezano od številnih dolinic. Oba vršaja loči danes savska struga. Nedvomno je segal savski vrsaj prvotno še na Kranjsko polje in bil tu pozneje prekrit od kokrskega. To dokazuje dejstvo, da se izohipse v se- vernem delu Sorškega polja, ki potekajo proti vzhodu ali severovzhodu, v neki razdalji od Save obrnejo v skoraj ostrem kolenu proti severu. Tako koleno v poteku izohips je moglo nastati le na ta način, da je vrezala Sava strugo v vršaj, ki se je raztezal še dalje proti severovzhodu. Kako daleč na Kranjsko polje je segalo savsko sedimentacijsko območje, ni več mogoče dognati. Načnimo sedaj vprašanje, kdaj sta nastala savski in ko-krski vršaj. Danes teče Kokra po Kranjskem polju sprva v več kot 10 m globoki strugi, ki doseže pri Bregu globino 18 m, pri Primskovem 27 m in pri Kranju 30 m. Savska deber je vrezana pri Cirčičah 38 m globoko, pri Prašah 46 m in pri Mošah celo 50 m globoko. Savska kakor kokrska struga sta vrezani v trdno sprijeti konglomerat. Dviganje Kranjsko-sorškega polja in z njim zvezana denudacija (v našem primeru vertikalna erozija) se je vršila še pred odložitvijo mlajšega zasipa. Slednji leži namreč že v savski debri, kjer je odložen 20—25 m na debelo. Po Ampfererjevih ugotovitvah v Radovljiški kotlini (1918, p. 432) se je vršila ta denudacija celo pred starejšo ledeno dobo. Potemtakem izhaja naplavina savskega in kokrskega vršaja v glavnem še iz dobe akumulacije starejšega zasipa. Vendar prod ni bil odložen v isti dobi kakor konglomerat, marveč je po akumulaciji slednjega sledila še doba denudacije, ki pa ni identična z zgoraj omenjeno. To je bila namreč faza tektonskega mirovanja, ko se je udejstvovala samo lateralna erozija. V tej dobi je bilo površje konglomerata denudirano neenakomerno, kar moremo sklepati tako iz različne debeline vrhnjega proda kakor tudi iz erozijskih osamelcev, dobravskih teras. Iz vsega tega sledi, da moramo stratigrafsko razlikovati dve časovno različni naplavini starejšega zasipa. Da niso bile pozneje, ko sta Sava in Kokra odlagali prod, prekrite z njim tudi dobravske terase, si moremo razlagati z razmeroma kratko dobo sedimentacije, ki ji je kmalu sledila dolga doba denudacije. V slednji 6ta nastali savska in kokrska deber. V obeh je bil v (riško-wiirmski) interglacialni dobi odložen prod mlajšega zasipa, ki pa je bil pozneje v veliki meri odnesen. Ker izhajata torej prod in konglomerat starejšega zasipa še iz časa pred starejšo glacialno dobo, prod mlajšega zasipa pa iz interglacialne dobe, nimamo potemtakem na Kranjsko-sorškem polju nikakršnih fluvioglacialnih naplavin. Izven savskega in kokrskega sedimentacijskega območja nastopa na površju peščena ilovica. Javlja se predvsem v širokem pasu, ki se vleče od Stare Loke skoraj do Stražišča in je danes po eroziji manjših potokov na več mestih pretrgan. Ta ilovica je prav tako kakor na Ljubljanskem polju v glavnem s pobočij odplavljena preperina, seveda s to razliko, da ni nastala iz karbonskih, marveč iz petrografsko skoraj enakih psevdozil jskih skrilavcev. Zaradi teras, ki so že vrezane v to ilovico, jo je štel Kossmat sprva (1905, p. 85) med starejše plasti, ne da bi ji natančneje določil starost. Zatem (1906, p. 270) je trdil, da je nastala v času, ko je bila Sava utesnjena v svojo strugo. Nekaj let pozneje (1910, pp. 68—69) je sodil, da pripada peščena ilovica, čeprav nastaja tudi še danes, pretežno diluviju. To je sklepal iz stratigrafskih razmer na Ljubljanskem polju, kjer leži med mlajšim (že diluvialnim) prodom im starejšim konglomeratom. Slednjič je prištel ilovico med interglacialne plasti riško-wiirm-ske dobe (1916, pp. 672—673). Starost peščene ilovice je glede na to, da leži na ljubljanskem polju med prodom in konglomeratom, mnogo višja, kakor se je doslej domnevalo. V kolikor leži pod prodom ali med njim, je nastala že v dobi akumulacije starejšega zasipa. Morda je bila odložena v času savske lateralne erozije, ki na Sorškem polju verjetno ni segla prav do obrobnega pasu in jo tudi poznejša akumulacija proda ni mogla več prekriti (Rakovec, 1939, p. 119). Vrhnje plasti peščene ilovice so pa verjetno mlajše. Ker se je vršilo naplavljanje peščene ilovice tudi pozneje in celo še v današnji dobi, utegnejo pripadati tiste ilovnate plasti, ki segajo visoko na pobočje obrobnega gričevja, že aluviju. Peščena ilovica, ki po L i p o 1 d u nastopa na ozemlju pri Cerkljah, Kaplji vasi, Suhadolah in Polju (1857, p. 255), je prav za prav ilovnata preperina z apnenčevimi prodovci, ki jo moremo primerjati s preperino na površju dobravskih teras. Da je tej res ekvivalentna, dokazuje konglomeratna podlaga, ki se pokaže na nekaterih mestih ob Pšati (cf. Ilešič, 1935, p. 164). Lateralna erozija Kokre in drugih manjših voda v tem predelu ni bila več tako učinkovita, da bi odstranila vso preperinsko odejo, ampak je odplavila le zgornji del te plasti. Vendar je ustvarila tudi nekaj manjših, dobravskim terasam povsem ustrezajočih erozijskih osamelcev, tako n. pr. osamelca zahodno od Klanca (569 m) in zahodno od Nasovič (364 m), h katerim bi mogli šteti morda tudi teraso pri Komendi in še nekatere druge. Konglomerat, ki leži pod prodom oziroma peščeno ilovico, je skoraj povsod trdno sprijet. Vendar se zdi, da je v savski debri kompaktnejši kakor v kokrski. V slednji se namreč javljajo med konglomeratom tudi pole rahlo sprijetega peščenjaka in celo peska, na kar opozarja že Teller (1903, p. 4). Debelina konglomerata nam je znana sicer le z nekaterih mest, vendar moremo sklepati, da kakor debelina proda tudi ta močno variira, kar nam bodo pokazale naslednje ugotovitve. Trdno sprijeti konglomerat leži na terciarni podlagi. Med Radovljico in Kranjem pride terciar do površja še v precejšnjem obsegu in napravlja celo gričevnato pokrajino. Kakor je dognal A m p f e r e r , se terciarna površina že nad Kranjem tako nagne, da pade še pod nivo savske struge (1918, pp. 409, 430). Trdil je nadalje, da se v savski debri na vsej poti od Kranja do smleškega mostu terciarna podlaga nikjer ne pokaže in da na bazi konglomerata ni nobenih studencev (1. c., p. 409). Ilešiču pa se je posrečilo ugotoviti, da prihaja pod Žerjavko podtalna voda v mnogih studencih na dan (1935, p. 155). Ali prihaja tu podtalna voda na dan le ob času večjega deževja ali tudi drugače, za geologijo ni bistveno. Na vsak način pa moremo iz tega sklepati, da je v bližini terciarna podlaga, ki ne leži preveč globoko. Približno 50 m od smleškega mostu navzgor se pokaže terciarna glina, ki leži nekaj metrov nad nivojem savske struge (Rakovec, 1937, p. 52). Od smleškega mostu navzdol pridejo ob Savi na površje čedalje starejše (zgornjeoligocenske) plasti, katerih površina se vleče ob strugi vseskozi do Medvod v približno enaki višini. Ob Kokri se pojavi terciarna glina pri Milah, kjer sega 3—4 m visoko, povsod drugod pa leži na dnu struge trdno sprijeti konglomerat (Lucerna, 1906, p. 26). Na severnem obrobju Kranjskega polja pride terciar do površja zopet v velikem obsegu in tvori prav tako gričevnato pokrajino kot med Radovljico in Kranjem. Proti jugu polagoma izgine v globino. Ob Sori zasledimo terciarno lapornato glino pri viseči brvi, ki veže Reteče z Dolom. Ob brvi navzgor je glina prekrita z mlajšimi naplavinami; v tej smeri izginja torej polagoma v globino. V nasprotno smer jo moremo zasledovati še dobrih 200 m od brvi, nakar se tudi izgubi v globino. Dejstvo, da se dvigne terciar pri viseči brvi precej visoko v breg, medtem ko izgine od tu navzgor in navzdol celo pod nivo struge, dokazuje, da je njegovo površje že močno erodirano. Pri papirnici v Goričanah se terciarna podlaga zopet pokaže, in to na dnu struge v obliki (zgornjeoligocenskega) konglomerata, ki prehaja v peščenjak in lapornato glino. Slednja se večkrat menja s plastmi peščene gline in peščenjaka (Rakovec, 1937, pp. 32—34). Iz navedenega sledi, da je terciarno površje nagnjeno v glavnem proti jugu, to se pravi proti sredini Kranjsko-sorškega polja. Stratigrafske razmere ob Sori in Savi pa kažejo, da se terciarno površje proti jugu in jugozahodu nekoliko dvigne, tako da stopi pri Preski, Goričanah in Škofji Loki zopet iznad današnje ravnine. Terciarno površje ima torej kotanjasto obliko. Središče kotanje, kjer leži terciarna podlaga najgloblje, utegne biti nekje sredi Kranjskega polja. Ker je miocenska sivica v Radovljiški kotlini že v višini savske struge prekrita z diluvialnimi plastmi, med Radovljico in Kranjem pa se miocen tako dvigne iznad površja, da tvori gričevje, moremo sklepati na podobno kotanjo tudi v območju Radovljiške kotline; njen obseg je seveda precej manjši. Vrzeli med piračiškim, kokriškim in tunjiškim gričevjem so nastale nedvomno po eroziji Tržiške Bistrice in Kokre. Tako vrzel je ustvarila tudi Sava med Radovljico in Kranjem. Na desni strani Save se javljajo namreč terciarne plasti precej visoko nad njeno strugo. Pri ustvarjanju obeh kotanj je imela svoj delež nedvomno Sava, na Kranjskem polju pa poleg nje še Kokra. V tem smislu se je izrazil že Morlot (1850, p. 592). Erozija pa mu je bila tudi edini vzrok za nastanek kotanje na Kranjsko-sorškem polju. Vendar si samo s pomočjo erozije ne moremo razložiti nastanka obeh kotanj. Pripisati ga moramo namreč v glavnem grezanju tal, in to vsaj relativnemu (glede na obrobno hribovje), če že ne absolutnemu. Za dokaz, da se je srednji del Radovljiške kotline grezal, je služilo Krebsu predvsem dejstvo, da tod ni najti ostankov čelnih moren starejših poledenitev (1928, II, p. 279). Kossmatu pa je tektonska depresija na Kranjskem polju nudila celo edino možnost, s katero si je razložil vpadanje terciarne podlage v globino (1905, p. 82). Če primerjamo posamezne plasti Kranjsko-sorškega polja s plastmi na Ljubljanskem polju, zapazimo več podobnosti. Tu kakor tam imamo spodaj trdno sprijeti konglomerat, na katerem leži v obrobnem predelu peščena ilovica, drugod pa prod, ki leži na Ljubljanskem polju tudi na peščeni ilovici. Že Kossmat je prišel do zaključka, da je peščena ilovica na Sorškem polju stratigrafsko ekvivalentna oni na Ljubljanskem polju (1910, pp. 68—69). Kvartarne naplavine so bile na obeh krajih odložene v skoraj enakih okoliščinah. Tako različno debele plasti proda, kot jih najdemo na Sorškem polju, sem ugotovil tudi na Ljubljanskem polju, kjer sem sklepal prav tako na fazo denudacije, ki se je vršila pred sedimentacijo proda (1955, pp. 168—171, 180). Vse to nam nesporno dokazuje, da je razvoj Kranjsko-sorškega polja bil v kvartarni dobi skoraj popolnoma enak razvoju Ljub- ljanskega polja. Iz tega tudi sledi, da so si kvartarne plasti v obeh predelih stratigrafsko ekvivalentne. Prod, ki leži na površju Ljubljanskega polja, je torej mnogo starejši, kakor sem domneval svojčas (1935, pp. 180, 181), ko sem se mogel opreti edinole na Kossmatovo mnenje (1910, pp. 68—69). To velja prav tako za ilovnate in vse ostale plasti, ki leže pod prodom ali med njim. Na ta način tudi na Ljubljanskem polju nimamo nobenih fluvioglacialnih naplavin, kakor smo domnevali doslej predvsem pod vplivom Briicknerje-vili trditev (1909, p. 1049). V najmlajšem terciarju je potekala razvojna zgodovina Kranjsko-sorškega polja in Ljubljanskega polja najbrž še bolj ali manj enako, pred tem razdobjem pa je bil razvoj Kranjsko-sorškega polja povsem drugačen. Potek tega razvoja bo možno pojasniti šele tedaj, ko bodo terciarne plasti stratigrafsko podrobno raziskane tudi v ostalih predelih Ljubljanske kotline. Šele takrat bomo dobili pravi vpogled v nastanek celotne Ljubljanske kotline. Literatura. 0. Amipferer, 1918, Uber die Saveterrassen in Öberkrain. Jb. geol. R. A. Wien, 67, (1917). S. Ilešič, 1935, Terase na Gorenjski ravnini. Geogr, vestnik, 11. F. Kossmat, 1905, Uber die tektonische Stellung der Laibacher Ebene. Vhdl. geol. R. A. Wien. F. Kossmat, 1906, Das Gebiet zwischen dem Karst und dem Zuge der Ju-lischen Alpen. Jb. geol. R. A. Wien, 56. F. Kossmat, 1910, Erläuterungen zur geologischen Karte... Bischoflack und Idria. Wien. F. Kossmat, 1916, Die morphologische Entwicklung der Gebirge im Isonzo-und oberen Savegebiet. Z. d. Ges. f. Erdkde zu Berlin. N. Krebs, 1928, Die Ostalpen und das heutige Österreich. Stuttgart. M. V. Lipoid, 1857, Bericht über die geologischen Aufnahmen in Ober-Krain im Jahre 1856. Jb. geol. R. A. Wien, 8. R. Lucerna, 1906, Gletscherspuren in den Steiner Alpen. Geogr. Jahresber. aus Österreich, 6. A. v. M or lot, 1850, Uber die geologischen Verhältnisse in Öberkrain. Jb. geol. R. A. Wien, 1. Penck-Briickner, 1909, Die Alpen in Eiszeitalter. Leipzig. 1. Rakovec, 1930, K razvoju osamelcev in hidrografskega omrežja med Savo in Kamniško Bistrico. Geogr, vestnik, 5—6. I. Rakovec, 1935, Prispevki h geologiji Ljubljanskega polja. Geogr, v., 11. I. Rakovec, 1937, Razvoj terciarja pri Medvodah. Vesnik Geol. inst. kr. Jugoslavije, 5, Beograd. I. Rakovec, 1939, Prispeviki k tektoniki in morfogenezi Loških hribov in Polhograjskih dolomitov. Geogr, vestnik, 15. F. Teller, 1896, Erläuterungen zur geologischen Karte der östlichen Ausläufer der Karnischen und Julischen Alpen (Ostkarawanken und Steiner Alpen). Wien. F. Teller, 1903, Exkursion in das Feistritztal bei Neumarktl in Oiberkrain. Führer f. geol. Exkursionen in Österreich. Hrgib. v. d. Komm. d. IX. intern, geol. Kongr. Wien. J. We.ntzel, 1901, Ein Beitrag zur Bildungsgeschichte des Thaies der Neumarktier Feistritz. Jahresber. Staats-Oberrealsch. Laibach 1900/1901. J. Wentzel, 1922, Zur Bildungsgeschichte des Laibacher Feldes und Laibacher Moores. Lotos, 70, Prag. Zusammenfassung. Beiträge zur Geologie der Ebene von Kranj. Den ältesten Teil der Ebene von Kranj (in der Literatur auch Krain-burger Ebene genannt) bilden die Terrassen Velika dobrava, Smrekova dobrava, Na gmajnah und Plana gmajna. Ihre Oberfläche besteht aus eluvialem Verwitterungslehm, unter dem fest verkittetes Konglomerat ansteht, das mehrere Meter über das Niveau der Ebene hervorragt. Kalkgerölle, die in dieser Lehmschicht Vorkommen, sind nur Teile des zerfallenen Konglomerates. Die übrigen Flächen der Ebene bedeckt größtenteils Schotter, dessen Mächtigkeit stark variiert. Diese Ablagerung tritt in der Form zweier von der Save und von der Kokra aufgetragenen Schuttkegel auf. Das Alter dieser Schotterschicht ist viel höher als das der jüngeren Aufschüttung. Der Schotter der letzteren liegt nämlich nur in der Saveschlucht. Da aber diese nach Ampferers Feststellungen im Becken von Radovljica (1918, p. 432) noch vor der älteren Eiszeit entstanden ist, reicht der Schotter des Save- und Kokraschuttkegels hauptsächlich noch in die Zeit der älteren Aufschüttung. Doch erfolgte die Ablagerung des Schotters nicht zur selben Zeit wie die des darunter liegenden Konglomerates. Die verschiedene Mächtigkeit der Schotterschicht beweist, daß sie auf die schon denudierte Oberfläche des Konglomerates zu liegen gekommen ist. Zwischen die Ablagerung des Konglomerates und jene des Schotters ist also noch eine Zwischenzeit der Erosion einzuschieben, aus der sich nur noch die obengenannten Terrassen (Velika dobrava uswT.) als Erosionsreste erhalten haben. Demnach sind zwei zeitlich verschiedene Ablagerungen der älteren Aufschüttung zu unterscheiden. Die Schotterablagerung an der Oberfläche der Ebene von Kranj dauerte nicht so lange, daß die Save und die Kokra die obengenannten Erosionsreste mit Schotter hätten bedecken können. Der in der Nähe der Hügel zwischen Škof ja Loka und Stražišče auftretende sandige Lehm ist nach Kossmat (1910, pp. 68—69) der Lehmschicht der Ljubljanaer Ebene, w;o sie ebenfalls im Randgebiete vorkommt, äquivalent. Da sie dort zwischen dem Schotter und dem Konglomerat liegt, ist sie wohl auch den Ablagerungen der älteren Aufschüttung zuzuweisen. Es ist möglich, daß der sandige Lehm während der lateralen Erosion der Save abgelagert wurde, die vermutlich das Randgebiet, wo sich der von den Abhängen abgeschwemmte Verwitterungslehm ansammelte, nicht mehr erreicht hat. Auch der -später abgelagerte Schotter konnte ihn nicht mehr überdecken. Die oberen Schichten des sandigen Lehms sind vermutlich jünger. Da jedoch die Anschwemmung des sandigen Lehms auch später und sogar noch im Alluvium andauerte, darf man diejenigen Lehmschichten, die an den Abhangen der hügeligen Umrandung hoch hinauf reichen, noch als alluvial bezeichnen. Der sandige Lehm, der mach Lipoid bei Cerklje, Kaplja vas, Suhadole und Polje auftritt ((1857, p. 233), ist eigentlich Verwitterungslehm mit Kalkgeröllen, den wir mit der Verwitterungsdecke an der Oberfläche der genannten Terrassen vergleichen können. Daß er dieser tatsächlich äquivalent ist, beweist das an einigen Stellen an der Pšata entblösste darunter liegende Konglomerat. Auch das unter dem Schotter bzw. dem sandigen Lehm liegende Konglomerat hat verschiedene Mächtigkeit, weil die Oberfläche seiner tertiären Unterlage schon stark erodiert ist. Im großen und ganzen hat jedoch die Oberfläche des Tertiärs die Form eines Beckens, das ungefähr in der Mitte der Ebene von Kranj am tiefsten ist. Für die Bildung dieses Beckens ist zweifellos die Tätigkeit der Save und ihrer Zuflüsse mitverantwortlich. In der Hauptsache wird man aber die Entstehung des Beckens einer — in bezug auf das umrandende Bergland — relativen, wenn nicht sogar einer absoluten Senkung des Bodens zuschreiben müssen. Ein Vergleich der Schichten der Ebene von Kranj mit jenen der Ljub-Ijanaer Ebene zeigt uns nicht nur, daß in beiden Bereichen die gleichen Quartärschichten auftreten, sondern daß auch ihre Ablagerung unter denselben Verhältnissen zustande gekommen ist. Die Entwicklungsgeschichte beider Gebiete war also im Quartär genau dieselbe. Ganz anders verlief jedoch die Entwicklung der Ebene von Kranj im Tertiär. Für die Erklärung dieser Entwicklungsepoche sind aber noch ausführliche stratigraphische Untersuchungen der Tertiärschichten auch in allen übrigen Teilen des Ljub-ljanaer Beckens erforderlich. Ivan Rakovec. Če primerjamo učna načrta za ■učiteljišče in za višje razrede gimnazij, moramo priznati, da je za geografijo na učiteljiščih bolje preskrbljeno in bi učnemu načrtu na prvi pogled ne bilo kaj očitati; saj sta odmerjeni v 1. letniku 2 uri za občo geografijo s kozmografijo, v 2. 1. se poučuje Evropa in nekaj važnejših držav z drugih kontinentov, v 3. 1. sta posvečeni 2 uri geografiji Jugoslavije in v 5. 1. se 1 uro na teden pripravljajo kandidati na diplomski izpit iz domovinoznanstva. Vendar se tudi temu učnemu načrtu pozna naglica in površnost, s katero je bil izdelan. Učiteljišče je strokovna šola, kjer naj se izobrazijo in vzgojijo ljudje* ki bodo takoj po končanem študiju na učiteljišču postali učitelji in vzgojitelji ljudskošolske mladine ter kulturni delavci med narodom. Za to poslanstvo je potrebno predvsem temeljito znanje, da bo delo uspešno. Čeravno bi se mogel diplomiran učitelj ponašati z boljšim znanjem geografije kakor gimnazijski abiturient, vendar to znanje za njegov poklic ne zadostuje. Če kje, je pri izdelovanju učnega načrta za učiteljišča potrebna največja skrbnost in premišljenost; kajti laže je obširen program predpisati* kakor pa ga izvršiti. Kdor je poučeval občo geografijo v 5. gimn. razredu, bo vedel, kako težko se je dokopati do biogeografije, čeprav se pri geomor- Šolska Ciril Bernot: Nekaj misli o pouku geografije na učiteljiščih. fo logi ji (v dogovoru z geologom) bolj malo pomudimo, ker oni 2 tedenski uri sta dejansko samo na papirju. (Kakšna usoda utegne doleteti taki dve tedenski uri, pokaže tale primer: V 3. gimn. razredu bi bil moral imeti v celem letu po urniku 74 ur, imel sem jih pa — 36 in še od teh sta bili 2 izredni). Na učiteljišču naj se pa v 1. letniku obdelajo poleg vse obče geografije še osnovni pojmi iz kozmografije, ki so za bodočega učitelja zlasti važni. Ubogi geograf bi moral znati skoraj čarati, da bi vse to izvršil. V 2. letniku pride na vrsto Evropa z nekaterimi izvenevropskimi državami. Za 2 uri je že Evrope več ko dovolj, kje je dobiti potem čas za ostali program? Zdi se mi tudi, da je težko trgati nekaj držav iiz celote ter brez prave zveze s soseščino o njih razpravljati. Samo v 3. letniku zadostujeta 2 uri, ki sta odmerjeni za geografijo Jugoslavije, da se tvarina lahko primerno predela. V 4. letniku se geografija sploh ne poučuje, pač pa v 5. 1. 1 uro, ki je zopet namenjena Jugoslaviji. Da je 1 ura na teden le malo več ko nič, ne bo treba dokazovati, saj se mi je že primerilo, da se ves mesec nisem prikazal v razredu, ker so mi vse ure odpadle. Toda tvarino je treba do 15. maja „ponoviti“, pravično oceno pa menda — pričarati. Tak učni načrt naravnost sili k površnemu delu, ki rodi seveda površno znanje. Tako delo tudi z vzgojnega stališča ni primerno, ker učiteljišče je zavod, ki naj izoblikuje temeljite delavce. Program za 1. letnik bi bilo treba dvema urama primerno prikrojiti. Ves geološki del obče geografije bi brez škode odpadel, ker se vse to itak obravnava v 3. 1. pri geologiji in ob primerni izbiri tvarine iz ostale obče geografije bi se našel čas, da bi se tvarina lepo predelala. V 2. 1. naj bi se obravnavale izvenevropske zemljine (ne samo nekaj držav), v 3. 1. Evropa, v 4. 1. bi se pa obdelala v 2 urah Jugoslavija. Poleg tega naj bi bila v 4. 1. tudi geografija deležna prirodoslovnega seminarja, pri katerem bi se čas posvetil Sloveniji, ker slovenski učitelj bi moral svojo ožjo domovino — svoj delokrog — že malo bolje poznati. V 5. 1. naj bi se geografija poučevala tudi 2 tedenski uri, ki bi se porabili za ponavljanje domovinoznanstva in za metodiko zemljepisnega pouka na ljudski šoli. Pri taki spremembi učnega načrta za geografijo bi bilo treba dobiti v 4. 1. 2 uri in v 5. 1. 1 uro. Morda bi se ta čas mogel dobiti na račun filozofskopedagoških predmetov in zdi se mi, da bi korist pridobljenega odtehtala škodo izgubljenega. Druga pereča zadeva so učila za geografijo, ki jih mora bodoči učitelj poznati ter jih znati tudi uiporabljati. Poleg najboljših zemljevidov bi bile potrebne dobre slike in priprave za ponazoritev občih geografskih pojmov. Za dobra učila bo treba dobiti denarna sredstva, ker revščina naših kabinetov je že kar pravljična. V zvezi z učili naj se dotaknem še vprašanja učnih knjig za učiteljišča, ki mora zanimati tudi geografa. Vem, da ni nikogar, ki .bi se lotil pisanja učbenikov za slovenska učiteljišča, ker bi ne našel založnika, toda tudi za to šolo velja, da je dobra učna knjiga med prvimi pogoji za uspešno delo v šoli. Banovina (banovinska zaloga šol. knjig) bo morala začeti tudi o tej zadevi resno razmišljati. Roman Savnik: Naši novi stenski zemljevidi. Lansko leto so se pojavili na knjižnem trgu novi stenski zemljevidi Evrope, Severne Amerike, Južne Amerike in Avstralije, ki jih je za šolsko rabo odobril Glavni prosvetni svet v Beogradu. Priredila sta jih Ivo Juras, profesor v Splitu, in dr. V. Bohinec, priv. docent v Ljubljani, založila pa knjigarna Rugli v Zagrebu. Ker so Modestinovi zemljevidi že precej zastareli in tudi nimajo več uradne odobritve, je bila izdaja novih stenskih kart res nujno potrebna. Zgoraj našteti zemljevidi niso bolj ali manj spopolnjene izdaje naših prejšnjih zemljevidov, temveč so v vsakem oziru prijetna novost. Že zasnova je čisto druga. Plastika terena je mnogo bolj jasna in pride do izraza tudi na večjo daljavo. Lepo je prikazan tudi relief morskega dna. Poleg obliko-vitosti terena upoštevajo zemljevidi tudi druge zemljepisne činitelje. Zarisane so smeri morskih tokov, območja plavnega in skladovnega ledu, glavne izoterme, najvažnejše železniške in čezmorske zveze, pa tudi tečajna meja žita, vrsta tal in njihova rastlinska odeja so prikazani s posebnimi znaki. Poleg dotičnega kontinenta zajema vsak zemljevid njegovo zaledje tako daleč, da se nazorno vidi lega med drugimi zemljinami. Dolžinsko merilo ponazorujejo lestvice razdalj v km, v morskih in angleških miljah, ploščin-sko merilo pa posebni kvadrati z navedbo v km2. Ta izredno posrečena metodična zasnova zemljevidov, ki so kljub precej številnim signaturam preglednejši od Modestinovih kart, je delo Šveda dr. Jalmarja F u r uskoga. Naša prireditelja nista seveda vseh elementov švedskih zemljevidov kar prevzela, ampak sta jih kritično pregledala in po potrebi marsikaj popravila. Predvsem sta spravila višinske in globinske navedbe v sklad z najnovejšimi izsledki. Še mnogo več dela sta vložila v imenoslovje, kjeT je bilo treba tako rekoč graditi s temelja, saj so bili Modestinovi zemljevidi v tem oziru zelo nezanesljivi. Avtorja sta se dosledno držala pravila, da navajamo tuja imena v tam veljavni uradni obliki in da jim damo slovansko obliko le takrat, če je v naši jezikovni rabi izrinila tuje ime. Tako je mnogo krajevnih imen dobilo v naši literaturi šele tu svojo pravilno obliko. Za vsako karto naj sledi nekaj pripomb. Zemljevid Evrope je risan v Lambertovi azimutni projekciji v merilu 1 : 3,000.000. Razen Evrope prikazuje celotno Sredozemsko morje z obrobjem Afrike, vso Prednjo Azijo do Perzijskega zaliva, zahodno Sibirijo in Atlantski ocean prav do Groenlanda. Državne meje so vrisane po stanju v oktobru 1938. Posebej so začrtane administrativne meje Sovjetske Rusije, kjer so imena krajev navedena v stari in novi obliki. Med višinskimi navedbami opozarjam posebej na najvišji vrh Skandinavskega višavja, ki je po novih ugotovitvah Glittertind (2481 m). Natančno pregledovanje karte mi je odkrilo le eno bistveno netočnost, namreč napačno lego naše tromeje na Galičiči. Moti tudi naziv Kaspijsko jezero, čeprav ga Rusi tako nazivajo. Zemljevid Severne Amerike ima merilo 1 :8,000.0000. Odlikuje se že s tem, da zaseže celotno Severno Ledeno morje do Sibirije in Severne Evrope, s čimer nadomestuje obenem tudi karto arktičnih pokrajin. V primeri z Modestinovim zemljevidom je ta karta pravo razodetje, tako glede reliefa (vse višine so v skladu z navedbami najnovejših ameriških zemljevidov) kot glede krajevnih imen. Razen državnih prinaša tudi meje dominionov in kanadskih pokrajin. Zelo poudarjena sta Zalivski tok in Sargassovo morje. Včrtana je tudi datumska meja; škoda, da ta manjka na karti Avstralije. Isto merilo ima zemljevid Južne Amerike. Poleg terena se posebno vidno odražajo globine morja. To sega na karti prav do Antarktike, do zahodnoafriške obale in do Združenih držav. Med pokrajinskimi imeni opozarjam na Guiano, kar odgovarja uradnemu nazivu. Med kraji pogrešam najjužnejšo stalno naselbino Ushuajo, ki jo omenjajo srednješolski učbeniki. V legendi je očividna tiskovna napaka pri klasifikaciji krajev (Buenos Aires, mesto z nad 6 milij. preb.). Zemljevid Avstralije ima nekoliko večje merilo 1 :6,000.000, s čimer pride kontinent bolj do veljave. Zato seveda ni upodobljena vsa Oceanija, kot navadno na drugih kartah, vendar vsaj njen večji zahodni del do Samoe. Na karti je še del Azije do Filipinov in Indokine m je tako navezanost obeh kontinentov dobro vidna. Razen pomorskih in železniških zvez so včrtane tudi letalske proge. Ker je to prvi stenski zemljevid Avstralije v našem jeziku, bo šolam prav posebno dobrodošel. S temi zemljevidi pa še niso krite nujne šolske potrebe. Predvsem si želimo moderne karte Afrika Novi stenski zemljevid Azije je izšel že 1. 1938. Priredil ga je prof. I. Juras kot drugo spopolnjeno in popravljeno izdajo Modestinovega zemljevida. Osnova in obseg karte sta zato ostala ista, le globine morja so mnogo bolj vidne, ker je stopnjevanje barv močnejše. Na novo so vrisane glavne železniške zveze, v skladu z novimi ljudskimi štetji pa je popravljena velikost krajev. Tudi nomenklatura je bistveno izboljšana. Vendar je ostalo še precej netočnosti (Trapezunt, Vladikavkaz, rt Dežnev itd.), pa tuidi nekatera prej pravilna krajevna imena so dobila zdaj neprimerno fonetično in vrh tega še napačno obliko (n. pr. Suec, Port Sajd). Škoda, da ni založba Kugli že tudi tega zemljevida priredila z mnogo boljšo švedsko osnovo. France Planina: Zemljevid v šoli. Zemljepisni pouk seznanja učence z naravo pokrajin in s kulturnimi razmerami prebivalcev. Naravo pokrajin pokažejo učencem predvsem oro-in hidrografski zemljevidi, ki so glavni pripomoček zemljepisnega pouka. Klimatološke, fito- in zoogeografske, etnografske in podobne zemljevide naši učenci bolj redko vidijo. Vtise o naravi pokrajin sprejema mladina z zemljevida preveč površno in nepopolno. Učenec išče namreč po karti predvsem tiskane napise. Nekoliko pozornosti mu sicer vzbudi tudi barva karte, ki mu pokaže, da je svet nekje višji, drugje nižji. Pri reki opazi poleg imena le še košček modre črte. Povprečen učenec po navadi ne gleda na zemljevidu, kakšnih oblik so vzpetine, ne zasleduje toka reke od izvira do izliva in ne ugotavlja medsebojne lege krajev, raznih naprav itd. To velja za njegovo opazovanje med razlago v šoli, še bolj pa pri učenju iz ailanta doma. Svoje površnosti se sam ne zaveda, še manj pa njegovi domači. Zato je marsikdaj s starši vred prepričan, da zemljepis zna. Če pa mora potem v šoli na stenskem zemljevidu opisovati in kazati geografske predmete, ga njegovo znanje, ki temelji na površnem in mehaničnem opazovanju zemljevida, pusti na cedilu. Stenski zemljevid stoji namreč pred njegovimi očmi v drugačni perspektivi in napisi na njem so drugače razporejeni kakor v atlantu. Zato nima prave orientacije in se predvsem trudi, da najde napisana imena, namesto da bi gledal sliko naravnih objektov. Pravilno gleda šolsiki zemljevid navadno le oni, ki ima bistvene poteze zemljevida dotične pokrajine v spominu kot svojo duševno last. Tak učenec hitro spravi sliko, ki mu lebdi pred duševnimi očmi, v sklad s stenskim zemljevidom, pred katerim stoji, in mu ni treba na slepo srečo iskati le napisov po njem. Ce opazujete učence, kako se v odmoru pred razobešenim šolskim zemljevidom pripravljajo na zemljepisno uro, boste večinoma dognali, da kar z nosovi tišče vanj in iščejo imena, slike pokrajine pa ne morejo videti, ker je iz take bližine sploh ni mogoče pregledati. To je res „čitanje“ zemljevida v najbolj navadnem pomenu besede. Pri tem učenci marsikdaj tudi podčrtavajo imena, ki so jih odkrili v zem-ljevidovi skrivalnici. Podčrtavanje imen v atlantu pa kaže, da so učencu tudi pri učenju doma glavno napisi. Le bolj redko najdete v razredu učenca, ki stoji proč od zemljevida in ga opazuje iz tolikšne razdalje, da lahko sliko pokrajine pregleda, čeprav ne more razločiti napisov, vsaj manjših ne. Vzrok nepravilnemu opazovanju zemljevidov je pri učencu dvojen. Navadno je premalo poučen o tem, kako naj pravilno gleda zemljevid. Prepovršna pripravljenost ga pa sili, da šele išče in bere imena, namesto da bi jih znal. Tako „čitanje" karte mu preide v navado in zakrivi, da ne dobi pravih predstav o pokrajinah ter ostane njegovo geografsko znanje za vse življenje pomanjkljivo. Zato je dolžnost vsakega učitelja, ki poučuje zemljepis, da učence navadi pravilno čitati zemljevide. Ta naloga zahteva sicer od učitelja mnogo pozornosti in mu da pogosto celo videz pretirane strogosti, a učencem v korist jo je treba izvršiti. Kako pa naj učitelj navadi učence pravilnega opazovanja zemljevidov? Predvsem ne sme učitelj sam v šoli nikdar šele iskati imen na zemljevidu. Kadar pa učenca izprašuje pred stenskim zemljevidom, naj zahteva, da učenec ne stoji tik ob zemljevidu, ampak v takšni razdalji od njega, da lahko z enim pogledom obseže vsaj večji del zemljevida, če že ne vsega. Nikdar naj ne dovoli, da bi učenec na Silepo srečo iskal napise po zemljevidu. Piri delu z vsem razredom učitelj lahko doseže, da vsi učenci v klopeh opazujejo stenski zemljevid in določajo lego gorovij, naselbin, tok rek itd. Nato pa naj posamezni učenci brez iskanja takoj pokažejo lego tistega predmeta. Ko sem bil kot prvošolček vprašan zemljepis, me je profesor pred zemljevidom zasukal, da sem bil obrnjen proti razredu in sem moral s palico za hrbtom kazati po zemljevidu, kar sem bil vprašan. Takrat se mi je zdelo, da me ima profesor na piki. Pozneje sem pa razumel, kako mi je hotel s tem povedati, da zemljepisno znanje ni v iskanju napisov, ampak v tako temeljiti predstavi o sliki pokrajine, da lahko tudi brez uporabe oči vsaj približno označujem lego in smeri geografskih predmetov na zemljevidu. Učitelj naj uporablja tudi „neme“ stenske karte, če jih ima na razpolago. Saj karte brez imenskih označb mnogo lepše in očitneje kažejo sliko pokrajine, ker je ne zakrivajo napisi. Ob njih pa tudi učenci pokažejo svoje resnično znanje, ko ne morejo brati imen. Potrebno pa je, da učitelj večkrat pregleda, če učenci take karte niso že opremili z napisi. Zaradi rabe nemih kart se bo morebiti poslabšal zunanji uspeh, ki je viden iz redov, resnični uspeh pouka pa se bo gotovo izboljšal. Seveda pa saime zahteve pri izpraševanju ne zadostujejo, ampak je treba učence smotrno pripravljati in vežbati za pravilno rabo zemljevidov. O tem, da je samo slika pokrajine bistveni del zemljevida, ne pa napisi, je mogoče učence prepričati, če si n. pr. zamišljajo pogled iz letala na pokrajino globoko pod seboj. Od tam bi bilo videti le ploskve zemeljskega površja, črte rek, cest in železnic ter lise naselbin; nikjer pa ni položen na zemiljo kak napis! Dalje je treba učence napotiti, da se tudi doma vadijo z nemimi kartami, kakor so n. pr. M a rinkovi c e v e v izdaji Sveslovenske knjižare v Beogradu. Preproste neme karte bi lahko izdelal in razmnožil tudi učitelj ali kak učenec za ves razred, če ima na razpolago šapirograf, opalograf ali podobno. Tudi prerisavanje iz atlanta ni brez pomena, seveda bi pa moral učenec prerisavati le bistvene predmete in ne kar vse karte. Najbolje se pa vtisnejo važne stvari v sliki pokrajine učencu v spomin, če učitelj meti razlago s preprostimi .črtami in točkami na tabli označuje smeri in lego geografskih predmetov in tako pred učenčevimi očmi nastaja preprost zemljevid. Pri tem risanju naj n. pr. reke ne upodobi z vijugasto črto, ampak z več ali manj ravno, ki označuje le splošno smer njenega toka. V skico naj ne piše nobenih imen. Če učitelj potem ob skici še ponovi tvairino, si učenci že v šoli zapomnijo najvažnejše poteze v sliki tiste pokrajine. Doma naj tako skico še parkrat napravijo in učitelj naj tudi to primerno nadzira. Ko smo pred leti v II. gimnazijskem razredu na omenjeni način risali skice evropskih držav, mi je srednje dober dijak, ki je moral opisati n. pr. pokrajino Bolgarije, gladko pripovedoval, da pod Sipko izvira Jantra, pod Jumrukčalom Osma itd., ne da bi pri tem gledal na zemljevid ali se držal besedila učne knjige. Razlaga s skiciranjem utegne imeti to slabo stran, da predvsem poudarja naravo pokrajine, opis življenjskih razmer se pa morda zazdi učencu manj važen. Zato je pa treba 11. pr. o podnebnih ra,zmerah sklepati ob pogledu na skico in zemljevid, na to pa nasloniti razmotrivanje o rastlinstvu, živalstvu, gospodarskih in ostalih razmerah, upoštevaje pri tem vedno tudi skico. Opise pa je treba poživiti s slikami, diagrami in po možnosti spet s posebnimi skicami. Seveda bodo učenci tudi .kljub takemu prizadevanju učitelja čez nekaj časa izgubili iz spomina velik del pridobljenega zemljepisnega znanja, ker je pač človeškemu duhu usojeno, da pozablja. Važno pa je, da je dobil učenec vsaj takrat, ko je pokrajino prvič proučeval, pravilno predstavo o njej in zato mu nek splošni vtis ostane za zmeraj. Zemljevid mu je pa vse življenje ljub znanec in ob njem se človeku tudi spomin vedno znova osvežuje. Da bi učenec zemljepisno znanje še trdneje ohranil, bi moral biti zemljepisni študij čimbolj zvezan z učenčevimi doživljaji, ki jih je pa možno pridobivati predvsem na potovanjih, ekskurzijah, pri čitanju zanimivih potopisov in podobno. Razgovor o tem pa seveda ne spada več pod naslov našega sestavka. Obzornik. Še o imenu Ljubljane. Pred leti sem v razpravi „Ražvoj Ljubljane“ v Geografskem vestniku V—VI, str. 126—128 (Ljubljana 1930) postavil domneva, da se je naše glavno mesto začelo imenovati ne po gradu, marveč po reki. Tamkaj navedeni razlogi govorijo za to, da se je prvotno srednjeveško naselje razvilo ob reki in doibilo po njej svoje ime. Z imenom Ljubljana so potemtakem v srednjem veku sprva imenovali bodisi reko kot naselje ob njej. Nemško ime Oberlaibach za Vrhniko nam daje slutiti, da se je naselje, nastalo že zgodaj nad izvirkom reke, imenovalo Ljubljana. Imeli bi tudi tu podobno poimenovanje, kakor na mnogih druigih rekah in potokih, ker se označuje z istim imenom kakor voda tudi naselje, nastalo najbliže izvirku in ustju. Tako imamo Glince ob izvirku potoka Glinica nad Dolnicami pri Šentvidu in Glince pri Viču, kjer potok doseže Gradaščico. Enako vidimo vas Pšato ob izviru in ob ustju potoka Pšate. Ob ustju dolenjske Krke stoji Krška vas, a soseska ob njenem kraškem izvirku se imenuje Krka, za katero še Valvasor navaja slovensko označbo Vrhkrka, nemško Obergurk. Glede možnosti, da se je Vrhnika sprva imenovala Gorenja Ljubljana ali morda Vrhljubljana (v bližini imamo vas Vrzdenec, nastalo iz Vrhzdenec), ni mogoče reči ničesar preko ugibanja. Ime gore Ljubljanski vrh (813 m) nad Vrhniko bržkone še sedaj spominja na prvotno ime naselja. Da ima Vrhnika svoje ime po legi ob velikem vodnem izvirku, se zdi zelo verjetno, tem bolj, ko ima Vrhnika pri Ložu povsem enako lego' nad močnim obrhom. Ljubljana pa je svoje ime dobila po legi ob prestopu enako imenovane reke iz aneku-menskega barskega področja v naseljeno pokrajino ob prehodu v Ljubljansko polje. Tudi takih poimenovanj imamo na Slovenskem jako mnogo. Naselje Sava imamo tamkaj, ikjer prestopi reka Sava iz širše doline pri Litiji v odljudno sotesko, a drugi zaselek enakega imena je tamkaj, kjer se pri Hrastniku zopet začne nekoliko prostornejše, bolj zgodaj poseljeno dolinsko področje. Savica se imenuje vas, ki je bila nekdaj prvo naselje ob reki, kjer je prestopila iz sprva neobljudenega Bukovja v staro poseljeno ozemlje pri Bohinjski Bistrici. Podobnih primerov je še nešteto. Ako smo s tem tolmačenjem na pravi poti, bi se reklo, da se je reka sprva imenovala Ljubljana, pa da se je sedanje ime Ljubljanice razvilo šele kasneje, ko so jo ljudje začeli polagoma tako imenovati, da ločijo ime mesta od imena za vodo. Niso redki podobni vzgledi, da se je potok jel imenovati spremenjeno po naselju, dasi mu je prvotno sam dal ime. Kropa, stari sedež fužin, žebljarjev itd., je svoje ime nedvomno dobila po potoku Kropi, ki pomeni staro označbo za močni kraški izvir (prim. Kropo pri Gornjem Gradu, v Vojah v Bohinju, kakor tudi Krupo v Beli Krajini ter v Bosni). Ko pa je Kropa kot fužinarsko naselje dobila velik sloves, so jeli polagoma potok imenovati Kroparico, kakor se označuje še dandanes. V nemški nomenklaturi se je, kakor v mnogih podobnih primerih, ohranilo prvotno poimenovanje, ime Laibach je pomenilo tako mesto kakor tudi roko. V oporo naznačenemu tolmačenju moremo navesti nekaj malega novega. V zgornjem delu Polhograjske doline se nahaja tik pod Betajnovo majhen zaselek Ljubljanica. Znan mi je bil že dolgo, a nanj sem postal pozoren v zvezi z navedenim tolmačenjem ljubljanskega imena šele nedavno. Spomnil sem se, da imenujejo stare karte v nemških izdajah potok Gradaščico zelo pogosto Klein-Laibacli, kar bi pomenilo v slovenskem v prvotnem pomenu Malo Ljubljano ali Ljubljanico. Ime Ljubljanica za Gradaščico je moglo nastati samo v dobi, ko se je glavna reka še imenovala Ljubljana, podobno kakor se je ob Savi kot glavni reki Bohinjska Sava sprva imenovala Savica. Prvotno slovensko ime Ljubljanica za sedanjo Gradaščico pa nam potrjuje prav zaselek Ljubljanica s svojim imenom. Zakaj ta vasica stoji v zgornjem delu Polhograjske doline, tamkaj, kjer se začne njen nekdaj neposeljeni najvišji del in kjer se cesta, držeča od Lučen, vzpne čez 536 m visoko ležeči preval v Horjulsko dolino. Najvišje naselje v povirju Gradaščice, nekdanje Ljubljanice, je dobilo ime po potoku, podobno kot Glince, Pšata, Savica itd. Reči moramo tedaj, da se ime vasice Ljubljanice prav dobro uvršča v vrsto razlogov, ki nam tolmačijo, da ima slovenska prestolica svoje ime po reki, ob kateri je postavljena. (Naj še pripomnim, da se imenuje zgornji del Gradaščice dandanes Mala voda, v čemer je nemara ohranjena dediščina po starem poimenovanju v sorazmerju z glavno reko, sedanjo Ljubljanico.) A. Melik. K študiju depopulacije v škofjeloškem hribovju. V svojem regionalno-geografskem opisu škofjeloškega hribovja v „Geografskem vestniku“ XIV (1938) sem na str. 88—91 opisal izrazito nazadovanje števila prebivalstva v Selški dolini. Glede tega, kam se vrši odtok prebivalstva, sem mogel navesti le nekaj skromnih podatkov, in sicer o onem deležu prebivalstva, ki je rojeno v Selški dolini, danes pa živi v Ljubljani. V zvezi s tem mi je naknadno poslal načelnik Splošne državne istatistike v Beogradu g. dr. R. A n d r e j ik a izvirno popisno gradivo ljudskega štetja iz 1. 1931., v kolikor se tiče onega prebivalstva, ki je bilo rojeno v Selški dolini, a živi danes v mestnih, odnosno industrijsko-obrtnih krajih Gorenjske, t. j. v občinah Škofja Loka in Stara Loka, v mestni občini Kranj in v sosednji občini Stražišče, v občini Tržič s sosednjima občinama Kovor in Križe, v občinah Bled in Lesce ter v občinah Jesenice in Koroška Bela. G. načelniku dr. Andrejki se tu iskreno zahvaljujem ter smatram za dolžnost, da s temi podatki izpopolnim svoj opis Selške doline. L. 1951. je živelo v vseh navedenih gorenjskih občinah 305 ljudi, ki so bili rojeni v Selški dolini. Razmeroma nizko število v primeri z znatno de-populacijo naše doline nas ne sme motiti, ker se moramo zavedati, da tu niso všteti vsi oni, ki so po svojem poreklu v prvi generaciji nazaj doma iz Selške doline. Od teh 305 ljudi jih je 196 iz občine Selca, 60 iz občine Sorica in 49 iz občine Železniki. Če primerjamo te številke s številom 1. 1931. prisotnega prebivalstva v navedenih občinah, vidimo, da je delež te migracije v najnovejši dobi najjačji v občimi Železniki, kjer znaša 5'6 izseljencev na 100 prisotnih prebivalcev. Iz mojih navedb na str. 91 GV 1938, je razvidno, da je delež Železnikarjev v Ljubljani precej znatnejši. Obč, Selca ima na 100 svojih prisotnih prebivalcev 4'3 v gorenjskih občinah, skoraj enkrat več kot v Ljubljani, občina Sorica pa 3'4, neprimerno več kot v Ljubljani. Značilno je, da med vsemi temi 305 ljudmi močno prevladujejo ženske, saj so moški med njimi le 104. Zelo močan je seveda odtok v Kranj: na Kranj s Stražiščem odpade več kot ena tretjina (Kranj 92, Stražišče 18), na Škofjo Loko s Staro Loko še nekaj več (Škofja Loka 85, Stara Loka 35), na Tržič s Kovorjem in Križami le 21 ljudi, na Jesenice s Koroško Belo 36 ljudi, na Bled z Lescami 18 ljudi. Značilno je, da živi iz selške in železniške občine nad polovico teh izseljencev v mestih Kranju in Škofji Loki (iz abč. Selca jih je v Kranju 66 in v Škof ji Loki 63 od celotnih 1%, iz obč. Železniki od 49 v Kranju 17 in v Škofji Loki 16), dočim je pri Sorici razmerje nekoliko drugačno: od 60 jih odpade na Kranj Je 13 in na Loko 6, pač pa na Jesenice 14 in na Bled z Lescami 6. Ker smo videli, da je delež Soričanov tudi v Ljubljani neznaten, moremo podčrtati, da gre migracija iz Sorice nekoliko v drugo smer, kot iz ostale Selške doline. Kar se tiče poklica navedenih 305 ljudi, je med njimi največ zaposlenih v obrti (70) in sicer so predvsem pomočniki in vajenci v Kranju in Škofji Loki. Druga močna kategorija so gospodinje (55), to se pravi priženjenke v Kranj, Škofjo Loko, Jesenice, izrazito pa v še precej kmetsko občino Stara Loka (17 gospodinj). Industrijskih delavcev je 53, od tega 13 v Kranju, 10 v Stražišču, 9 v Loki in le 4 na Jesenicah. Končno je še močno zastopana služinčad (45), po ogromni večini ženska, in sicer skoraj le v Kranju dn Škofji Loki. Svetozar Ilešič. Novo štetje prebivalstva v Španiji. Dne 31. decembra 1939 se je izvršil v Španiji nov popis prebivalstva, o katerem podajamo glavne rezultate. Celotno prebivalstvo je znašalo 25,975.441, kar pomeni 2.4 milj. oz 10'2% prirastka v primeri z 1. 1930. Najkrepkeje je prebivalstvo narastlo na Kanarskih otokih ter v provincah Barcelona, Bisikaja in Cordoba. Učinki državljanske vojne se bistveno ne poznajo, saij je bil porast v razdobju 1920—1930 le za «poznanje znatnejši (10'4%). Gostota je narastla od 46‘6 na 51‘4 prebivalcev na km2. Prestolnica Madrid šteje 1,194.800 ljudi, je torej narastla od 1. 1930. za 241.186 ljudi (25'3%), kar je tudi nekoliko manj od prirastka v prejšnjem desetletju (27%). Barcelona ima 1,398.900 prebivalcev ter je od 1. 1930. narastla za 31'9%. Ostala največja mesta so: Valencia s 405.100, Sevilla z 253.200, Malaga z 232.100, Bilbao z 228.400, Saragossa z 212.000, Murcia s 177.400, Cordoba s 141.800, Granada s 134.200 in Valladolid s 107.100 prebivalci. Prebivalstvo zemlje 1. 1938. — Revija „Wirtschaft und Statistik“ objavlja rezultate cenitve prebivalstva zemlje za 1. 1938. ter navaja celotno številko okr. 2.169 milijonov, dočim je bila za 1. 1910. 1.686 milj., za 1. 1920. 1.770 milj. in za 1. 1930. 2013 milj. Delež Evrope na celotnem prebivalstvu zemlje, ki je 1. 1910. s 26‘5% dosegel svoj višek, je padel ina 24'4%. Delež Azije znaša 55%, Amerike 12'7%, Afrike 7'4% in Avstralije z Oceanijo 0'5%. Nekčiiko tri desetine ljudi je v območju Britanskega (24'4%) in Francoskega imperija (5'3%), in sicer na površini, ki obsega 35‘3% vsega kopnega. Kitajska obsega 20'1% vsega zemeljskega prebivalstva na 7‘7% vse kopne površine. Sovjetska Unija ima 8'4% ljudi na 15'8% površine, Zedinjene države 6'9% prebivalcev na 7'2% površine, Japonska 4'7% prebivalcev na 0'5% površine, Nizozemska področja 3'5% ljudi na i'5% površine, Nemčija (v obsegu pred 1. 1938.) 3'2% prebivalstva na 0'3% površine, Italijanski imperij 27% ljudi na 2'8% površine in Brazilija 2% ljudi na 6'3% površine. Dasi se objavljajo v najnovejšem času podatki te vrste tudi že za 1. 1939. in celo za 1. 1940., smo se vendar odločili za objavo zgornjih številk za 1. 1938., ki še ne vpoštevajo posledic poslednjih vojnih dogodkov in z njimi zvezanih pojavov ter nam potemtakem kažejo zadnje normalno stanje. Književnost. Krajevni leksikon Dravske banovine. Krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev Dravske banovine. Izdala: Zveza za tujski promet iza Slovenijo v Ljubljani. Za upravo in uredništvo odgovoren Gvido Zupan. Ljubljana 1937. Strani 715. Splošne pripombe k statističnemu in geografskemu delu. Kakor je uredništvo Krajevnega leksikona poudarilo v svojem predgovoru, je prvotno idejo o iknjigi priklicala potreba po praktičnem statističnem priročniku o posameznih krajih Slovenije. Zasnova se je kasneje bistveno razširila in sicer v smeri leksikona v pravem smislu besede: knjiga naj bi ne prinesla le statističnih podatkov, kakor jih prinašajo običajni krajevni repertoriji, temveč naj bi vsebovala tudi podroben vsestranski opis vsakega posameznega kraja. Ta zasnova je v svojem bistvu izredno široka. Kolikor imamo pregleda, je takih del v širšem obsegu po svetu zelo malo. Za naše sosedstvo in za naše kraje smo doslej poznali le zgodovinsko-topografske leksikoine na eni, ter statistične repertorije na drugi strani. Zasnova Kr. 1. je torej a priori stavila velike zahteve na izdajatelja in uredništvo, to tem bolj, ker je pri nas podrobno poznavanje posameznih krajev glede vseh najrazličnejših panog proučevanja še zelo pomanjkljivo, prav tako pa je še preslabo in pre-splošno organizirana naša statistična služba. Kljub temu, da je založba imela na razpolago obsežen uradni in poluradni aparat, ni bilo pričakovati, da bi se mogel Kr. I. dvigniti nad prvi poizkus dela te vrste pri nas. Vendar je Kr. 1. po nekako petih letih dela izšel. Razumljivo je, da je takoj dosegel svojo praktično svrho ter pričel služiti vsem in vsakomur kot informativen priročnik. Ravno v tem, da so knjigo na široko pričeli uporabljati interesenti vseh vrst, vseh slojev in vseh strok, pa se je že v teh prvih letih uporabe knjige nujno |>ojavila nevarnost povsem nekritičnega prevzemanja podatkov iz Kr. 1.: povprečni naš človek je pričel smatrati vse, kar je v knjigi našel, za čisto zlato; ter ga v najrazličnejši obliki podajati v druge roke. Zato smatramo, da ni odveč, če zdaj, ko je od izida Kr. 1. že preteklo nekaj časa, v „Geografskem vestniku“ objavimo o njem nekaj kritičnih pripomb, z namenom, da povečamo uporabnost knjige, odnosno — bolje rečeno — da to uporabnost omejimo in ogradimo na oni obseg, ki ga dejansko že ima, ako na vsebino gledamo z dovolj kritičnosti in preudarnosti. Ker je ena najvažnejših in v praksi najbolj uporabljanih strani Kr. 1. njegovo zgodovinsko gradivo, smo se obrnili na naše najbolj poklicane strokovnjake, da nam o njem poročajo posebej ter nam pokažejo, .na kak način smemo zgodovinske podatke Kr. 1. uporabljati.1 Njihova poročila objavljamo spodaj. Podpisani pa smatra za umestno, da kot sočlan uredništva Kr. 1. sam poda na tem mestu nekaj splošnih pripomb o Kr. 1.. predvsem seveda kar se tiče statističnih in geografskih navedb. Ni kajpada namen teh pripomb opozarjati na pozitivne strani dela. Da je Kr. 1. pomembno delo na slovenskem knjižnem trgu, prav posebno pa še v naši geografski literaturi, ni treba posebej poudarjati. Da vsebuje bogastvo najrazličnejših podatkov za vsakogar, med ;njimi tudi mnogo gradiva 1 Zgodovinsko gradivo za Kr. 1. je v celoti (izvzemši srez Kočevje) prispeval prof. Pavle Urankar. za geografijo, je prav tako samo ob sebi umevno. Moje pripombe naj zato opozore predvsem na negativne in nezanesljive točke tega dela, naj jih v splošnih potezah pojasne, da bo mogel strokovnjak, ki delo uporablja, sam presojati uporabnost navedb ter izbirati med njimi. V ta namen naj naknadno navedem nekaj dejstev iz zgodovine nastanka Kr. 1., ki so potrebne, da se pojasni stališče strokovnega uredništva in njegova eventuelna odgovornost za stvarne netočnosti knjige. Strokovno uredništvo je bilo v velikem delu vabljeno k sodelovanju šele v zadnjem k tu pred izidom leksikona. Postavljeno je bilo pred dokončni sistem leksikona, ki ga je že preje določilo izdajateljstvo, v obliki, ki nikakor ni bila vedno posrečena. Tako je n. pr. nedvomno zgrešeno, da se je skušalo pri vsaki najmanjši vasi podati podroben krajepisni in gospodarski opis, za .katerega le prepogosto ni nikakih konkretnih podatkov, kar je privedlo marsikje do nepotrebnih in nepreciznih ponavljanj ter na splošno izrečenih presoj o položaju in gospodarskem življenju posameznih naselij. — Prav tako je bila večina strokovnih sotrudnikov Kr. 1. že preje določena, ne vedno s posrečeno roko in ne po strokovni usposobljenosti. Nekatere stroke (zgodovina, geologija, botanika itd.) so bile v celoti poverjene nekaterim sicer strokovno kvalificiranim sodelavcem, ki pa zaradi obsežnosti svoje naloge niso mogli dovršiti posla s popolno znanstveno točnostjo in zanesljivostjo. Tudi strokovno uredništvo je moglo s te strani do neke mere presoditi le geografsko in topografsko gradivo, za ostale podatke pa je moralo prepustiti odgovornost posameznim avtorjem. Žal, sistem leksikona ne dopušča povsem jasne opredelitve te odgovornosti, kljub temu, da se na eni uvodnih strani navajajo posamezni sodelavci in obseg njihovega dela. Strokovno uredništvo, ki je bilo pretežno v rokah geografov, je vendar proti birokratskemu sistemu opisov po podrobnih upravnih edinicah do neke mere uspelo z uvedbo preglednih opisov po občinah in srezih. Po našem mnenju bi bila ureditev leksikona bolj smiselna, če bi se ti opisi še razširili, navedbe pri posameznih krajih pa se omejile le na statistične in druge zares konkretno ugotovljive podatke. Članki na uvodnem mestu knjige, ki podajajo preglede po posameznih strokah za vso banovino, so prav tako ideja izdajatelja. V bistvu prav za prav v Kr. 1. ne spadajo, vrednosti samostojnega dela pa po večini tudi nimajo, ker so le preglednega značaja in nosijo neredko birokratski pečat. Pripomniti je še, da je imelo uredništvo v načelnih vprašanjih te vrste velike borbe z izdajateljstvom, iz katerih pa ni vedno prišlo uspešno, ker je imelo slednje večje polnomočje od prvega. Kot primere naj navedem, da so se na nekaterih preglednih kartah srezov pojavili neokusni oglasi brez vsake vednosti uredništva, nadalje, da se je poskušalo v krajevnih opisih odmeriti posameznim industrijam, gradovom itd. prostor ne po njihovi dejanski pomembnosti, temveč po — znesku, ki ga je prizadeti plačal upravi leksikona v inseratne svrhe. Uredništvu se je le s težavo posrečilo, da je načelo te vrste omejilo samo na dodatni seznam industrijskih in drugih podjetij. Kar se tiče samih geografskih in statističnih podatkov, je uredništvo storilo vse mogoče, da so čim točnejši, ter je lahko za nje v večji meri jamčilo, kot pa za ostale. Glede statističnih podatkov je moglo seveda le do neke mere prebresti težave, ki so jih povzročile ravno v dobi 1933—1937 izvršene komasacije občin, pa silne pomanjkljivosti v naši statistični službi; o tem je v ostalem govor tudi v predgovoru knjige. Glede glavnih statističnih po- datkov, ki se navajajo pri posameznih krajih (to so število prebivalstva, hiš, posestnikov, kočarjev in najemnikov), je bilo uredništvo mnenja, da je pripisati zanesljivost le prvima dvema kategorijama (številu prebivalstva in hiš), dočim so se ostale tri nedvomno določale po precej različnih kriterijih v posameznih občinah in srezih ter je zlasti število najemnikov že na prvi pogled kočljiva stvar, ne glede na to, da ni nikjer opredeljeno, kaj je mišljeno pod pojmom „najemnika“. Uredništvo pa s svojimi pomisleki ni prodrlo, kar brez dvoma ni v korist splošne zanesljivosti knjige. Zato smatra podpisani za svojo dolžnost, da na tem mestu opozori vsakogar, naj se v Kr. 1. zanaša le na prvi dve kategoriji statističnih podatkov, pa še ti dve naj radi navedenih statističnih težav po možnosti kontrolira s podatki, ki so bili pozneje uradno objavljeni v „Splošnem statističnem pregledu Dravske banovine“ (Ljubljana 1959). Previdnost je potrebna tudi pri ostalih uradnih podatkih v Kr. 1., t. j. pri navedbah pristojnih oblastev, oddaljenosti do njih, pri seznamih društev in institucij, dasi je bila ravno v tem pogledu izvršena ponovna natančna kontrola. Glede krajevnih imen je pripomniti, da se je bilo treba spričo poluradnega značaja publikacije držati v glavnem uradno uveljavljenih imen. Naj povzamem: v celoti je „Krajevni leksikon“ brez dvoma knjiga, ki se naša banovina lahko z njo' postavi pred svojimi sosedi. Ker pa pomeni prav za prav le prvi poizkus te vrste, naj bi naše pripombe veljale kot nekako navodilo k eventualni ponovni izdaji, ki ji ne bo več mogoče v toliki meri priznati opravičil. Vsekakor pa bo tako izdajo moTala že od vsega začetka voditi strokovna, kritična in odgovorna roka. Svetozar Ilešič. Zgodovina v Krajevnem leksikonu Dravske banovine. — Od podatkov, ki nam jih nudijo razni realni leksikoni in enciklopedije, z upravičenostjo pričakujemo, da predstavljajo zadnjo stopnjo dognanega zanesljivega znanja o predmetih in stvareh, ki jih obravnavajo. To je potrebno, kajti dobro vemo, kako so prav realni leksikoni in enciklopedični slovarji oni vir, iz katerega črpajo mnogoštevilni, ki jim ni in ne more biti do lastnega raziskava-nja, svoje znanje. Tudi Krajevni leksikon Dravske banovine, ki ga je 1937 izdala Zveza za tujski promet za Slovenijo, spada v vrsto takih leksikalno-enciklopedičnih del. Je to obsežna publikacija z bogato obilico upravnih, statističnih, topografskih, geografskih, gospodarskih, tujskoprometnih in drugih podatkov. Delo, kot ga doslej še nismo imeli in ki nam je bilo kot tako nedvomno zelo potrebno. Mnogi ga bodo uporabljali, iskajoč v njem zanesljive podatke o krajih naše domovine. Vpliv tega iz Kr. 1. črpanega znanja se že pozna v poljudnih spisih, ki seveda nimajo strogo znanstvenih zahtev, v informativni literaturi razne vrste, pri poljudnih predavanjih, v propagandnih spisih in v dnevnem časopisju. Ne čutim se poklicanega v celoti presoditi, do kake mere zanesljivosti gredo podatki iz mnogoterih strok, obravnavanih v Kr. 1.; zdi se mi pa in želeti bi bilo, da so točnejši in zanesljivejši od mnogoterih podatkov za zgodovino posameznih krajev in okrajev. Prav to, da so se napačni, nezanesljivi in dvomljivi zgodovinski podatki začeli iz Kr. 1. širiti v raznovrstno poljudno literaturo, predavanja, dnevno časopisje itd., me je napotilo, da o njih na tem mestu vendarle nekoliko spregovorim. Le nekoliko, kajti če bi začel vse od kraja „popravljati“, kar je glede zgodovine napačnega v Kr. 1., bi to napolnilo kaj dolgo vrsto strani Geografskega Vestnika. Poudarjam pa, da nikakor ne smemo vsega, kar se o zgodovini raznih krajev in okrajev v Kr. 1. piše, obsoditi; mnogo je tudi glede zgodovine v njem dobrega in povsem zanesljivega; pri številnih krajih so zgodovinski podatki točni; novejša zgodovina je na splošno bolje obdelana od starejše; nekateri okraji so od zgodovinske strani podrobneje in točneje opisani od drugih, tako da jim s kritične strani ni kaj očitati. Tudi številni krajevni zgodovinski podatki, ki so jih nemara razni korespondenti .pošiljali uredništvu Kr. 1., so in morejo biti tudi za strokovnega zgodovinarja, ki živi daleč od onih krajev, prav dobrodošli. Toda med obilico nedvomno dobrih in zanesljivih podatkov, črpanih iz zanesljivih virov in literature, ki jih bo marsikdo z velikim pridom uporabljal, je na žalost nasejanega mnogo napačnega in pogrešnega, tako da je pri uporabi zgodovinskih podatkov v Krajevnem leksikonu vendarle velika previdnost na mestu. Oni, ki je ali ki so sestavljali zgodovinske podatke za Kr. L, se v številnih primerih ne morejo izgovarjati na morebitno nezanesljivo in pomanjkljivo literaturo, češ, podano je pač to, kar se je nazadnje o zgodovini tega ali onega našega kraja ali okraja zanesljivega napisalo in ni bila naša naloga samostojno raziskavati zgodovino naših krajev in dežele. Ni dvoma, ta .naloga ne prihaja pri takem delu v poštev, toda avtor ali avtorji zgodovinskih podatkov bi morali vedeti in znati ločiti skrajno zastarele in nezanesljive spise ter mnenja raznih diletantov in sumljivih piscev od strokovne novejše literature, bi morali uporabljati novejša dognanja zgodovinske literature, ne pa se zatekati k zastarelim delom dvomljive znanstvene vrednosti, kakor da je to zadnje, kar prihaja za zgodovino tega ali onega kraja v poštev. Zdi se, da številna novejša raziskavanja slovenskih in neslovenskih zgodovinarjev avtorju ali avtorjem zgodovine v Kr. 1. niso bila znana. Poudarjam, da ne gre morebiti tu za kako težko dostopno strokovno literaturo; vsaka naša večja znanstvena pa tudi mnogotera neznanstvena knjižnica ima dela in spise, ki bi, če bi jih avtor ali avtorji zgodovinskega dela v Kr. 1. le kolikor toliko uporabljali, mogli preprečiti številne napake, ki vrednost lepe, sicer bogate in dobrodošle publikacije na žalost zmanjšujejo. Navedem naj za primer le nekatere netočnosti in napake ter način zgodovinarjevega dela v Kr. 1.; lahek posel bi bil vrsto netočnosti in napak v izdatni meri pomnožiti. V prvem opisanem okraju, brežiškem, stoji na primer na str. 75 zapisano, da je 1. 859. podaril kralj Ludvik Nemški Brežice solnograškim nadškofom, ki da so ostali s presledki lastniki tega okraja do konca srednjega veka. V 10. in v prvi polovici 11. stoletja so namreč spadale Brežice pod rajhenburško gospoščino, ki je bila last grofa Viljema in njegove žene bi. Heme iz rodbine Rreže-Seliških. Po smrti moža je ta podarila okoli 1. 1043. svoja posestva solnograškim nadškofom, ki so tako ponovno bili gospodarji Brežic do 1. 1480. — Koliko napačnih trditev, ki bi izostale, če bi avtor uporabljal vsaj nekoliko povsod lahko dostopno in zanesljivo literaturo o predmetu. Od kod letnica 859 (ki se na str. 83 s podoD.no napako za Sevnico ponavlja) in s tem v zvezi Ludvik Nemški ter solnograški nadškofje. mi je uganka. Solnograd ni nikdar ,yponovno“ postal gospodar Brežic, dobil je Rajhenburg in z njim pač tudi vsaj del brežiškega okraja 1. 1043. (ne „okoli 1. 1043.“). Tudi letnica 1480 je napačna. Da je prvotni grad oziroma stolp v Brežicah stal gotovo že v 9. stol., je tudi le našemu avtorju znano. Podobno glede Rajhenburga, ki da se omenja že 838, ko je semkaj pribežal slovensko-panonski knez Pribina k mejnemu grofu Salahonu. Prvo ni res, a drugo je le majava kombinacija, ki jo pa Kr. 1. nudi kot povsem zanesljivo dejstvo. Ustavimo se pri Žalcu (str. 111). Grofe Weimar-Orlamünde, .ki se na Slovenskem ne pojavijo pred 11. stol., je Krajevni leksikon proglasil že v 9. stol. za ustanovitelje Žalca in upravnike Savinjske in Mislinjske doline, kar niso nikdar bili. — Ana, grofica Ortenburška rojena Krupska, vdova po 1574- umrlem grofu Otonu, nastopa kot ustanoviteljica avguštin&kega samostana v Ljubljani in ženskega samostana v Velesovem na Gorenjskem (str. 135). Ne eno, ne drugo ni res, avguštinski samostan v Ljubljani je stal najmanj že 1. 1520., Velesovo je pa ustanovljeno že leta 1238. — O belokranjski Vinici piše Kr. 1., da se omenja prvič leta 1062., ko je Katarina Žovneška prinesla poleg Ribnice in Sodražice tudi Vinico kot doto Konradu Turjaškemu (1067—1(07). Koliko netočnosti v enem samem stavku! O belokranjski Vinici 1082 in o kakem Konradu Turjaškemu med 1067 in 1107 v zanesljivih zgodovinskih virih ni nikjer nobenega sledu. Znane Katarine Žov.neške se pojavljajo šele od srede 14. stol. dalje. Vinice (ne Vinica), ki se pač omenjajo v zvezi s Turjaškimi, toda prvič šele 1228, so vas v ribniškem okraju. Zakaj se je avtor tu in na številnih mestih opiral na fantazije kakega Schönlebna, Radicsa in drugih, ko so mu stali na razpolago povsod dostopni zanesljivi izsledki novejšega zgodovinopisja, mi je nepojmljivo. Le tako se je mogel pojaviti neki v zgodovinskih virih povsem neznani turjaški grof Otoman (1167—1215). Ta je po Kr. 1. živel za časa oglejskega patriarha Volkmerja; stati bi seveda moralo Volfgerja (str. 14-2, 228). O starih Turja-čanih smo danes vse drugače poučeni kot to ponavlja avtor, sledeč fantazijam starih skribentov (str. 228). — Vinji vrh na Dolenjskem je podelil cesar Oton poleg Škofje Loke 1. 1074-. brižinskim ali freisinškim škofom (str. 469). Resnica je ta, da je cesar Oton II., toda že 973, podelil škofom iz Freisinga posest okoli Škofje Loke na Gorenjskem; Vinji vrh pa se omenja prvič 1074-, toda ne kot šele takrat -od freisinških škofov pridobljena posest. Cesar Oton je 1. 1074. seveda nemogoč. Kolika zmeda pojmov in dogodkov! Z naštevanjem takih in podobnih napak bi mogel vsakdo, ki mu je zgodovina naših krajev le nekoliko znana, z lahkoto izpolniti še dolgo vrsto strani. Popraviti bi mogel številne letnice, ko se po podatkih Krajevnega leksikona posamezni kraji baje prvič omenjajo. Glede tega so zapisane naravnost neverjetne stvari. Kot popolnoma zanesljivo dejstvo na primer, da je ljubljanska cerkev sv. Miklavža stala nedvomno že v 7. stoletju, ali da se Sodražica in Ribnica omenjata že okrog 1082, dolenjska Kostanjevica prvič 1091, cerkev na Otoku sredi Blejskega jezera pred 10C4' itd., itd. Nekatere cerkve segajo po Krajevnem leksikonu — brez vsake utemeljitve, ki bi jo dokazovali zanesljivi viri — kar v dobo pokristjanjevanja Slovencev (na primer Dobova pri Brežicah, „najbrž" dolenjska Bela Cerkev), za marsikatero cerkev ali grad je točno povedano, kdaj je bil sezidan, čeravno zanesljivi viri o tem ničesar ne vedo (na pr. Črnomelj na str. 123); cerkve se ustanavljajo, ko so že davno obstajale, ali pa se še stoletja za letnico, navedeno v leksikonu, ne omenjajo. V Šmartnem pri Litiji se omenja po Kr. 1. prvi vikar 1. 1135., kar se iz zanesljivih virov ne da dokazati; zato je bilo pred nekaj leti seveda povsem neutemeljeno slovesno praznovanje 800-letnice obstoja šmartenske cerkve. Menim, da je iz teh primerov dovolj razvidno, kakšna cena gre mnogoterim med številnimi zgodovinskimi podatki v Krajevnem leksikonu Dravske banovine. Žal kvarijo ti napačni podatki tudi vtis vsega onega, kar je v zgodovinskem delu leksikona sicer nedvomno dobrega in točnega ter so močno na škodo bogati vsebini in veliki vrednosti celotnega dela. M. Kos. Arheologija v Krajevnem leksikonu Dravske banovine. Krajevni leksikon navaja pri posameznih krajih poleg drugih podatkov tudi najdišča prazgodovinskih in rimskih starin. Avtorji seveda niso mogli ekscerpirati vse zadevne znanstvene literature, kar se šele sedaj postopoma dogaja ob priliki priprav za arheološko karto Jugoslavije. V tem pogledu so bili navezani na poročila lokalnih faktorjev, župnikov, učiteljev itd. Vrednost podatkov, ki nam jih nudi Kr. 1., je torej odvisna od znanja in zanimanja dotičnih poročevalcev, popolnosti seveda ni pričakovati. Za neke kraje so pa podatki kljub temu prav obilni, na pr. za Dolenjsko, kjer se ljudstvo živo zanima za tamošnje starine, za gomile itd. Tudi strokovnjak bo tu našel marsikaj novega. Čeprav bo treba vse te podatke kritično kontrolirati, nam nudijo vendar dragoceno oporo za nadaljnje delo. Toda drugod pogrešamo zelo važna in splošno znana najdišča ali spomenike. Tako se na pr. nikjer ne omenjajo poznoantične utrdbe pri Selu, pri Robu (str. 228) ali pri Pokojišču (str. 337). Pri Pivoli, obč. Hoče (str. 412), se omenjajo sledovi neolitske naselbine poleg gradu Hompoš, ki sploh ne obstaja, velika skupina gomil, ena na j več jih, kar jih imamo v Sloveniji, pa začuda ne. Tudi hallstattske najdbe iz Podloža pri Ptuju (str. 508) iščemo zaman. Mnogokrat niso podatki točni. Pri Čermožišah (str. 608) aia pr. se ni našlo rimsko orožje, nego depojska najdba iz bronaste dobe, ena največjih v Sloveniji. Da se kot najdišče tzv. negovskih čelad (ena z najstarejšim germanskim jezikovnim spomenikom) navaja Negova sama (str. 386), je splošna napaka. Po CZN I 185 so se čelade našle v Zen jaku (str. 440). Pri Sv. Rupertu na Dol. (str. 280) niso nikdar odkrili sledov stavb na koleh. Tu in tam so zamenjani istoimenski kraji: na pr. str. 398. Tu omenjene „merovinške“ (dejanski japodske) najdbe ne izvirajo iz Ulake pri Blokah, nego iz Ulake pri Ložu. Na str. 605 je naveden kot najdišče znanih keltskih novcev trg Lemberg (srez Šmarje pri Jel.) mesto gradu Lemberg med Dobrno in Vojnikom. Ozko obzorje lokalnih zgodovinarjev vidi v vsakem rimskem predmetu nekaj posebnega in sklepa iz tega takoj na važnost dotičnega kraja. Kmalu nastane iz tega kako rimsko taborišče. Sodeč po Kr. 1. bi imeli v Sloveniji več rimskih taborišč kakor ob samem limesu. Na pr. str. 71 v brežiškem srezu, str. 111 pri Žalcu, str. 260 pri Kostanjevici, kjer se omenja cela „veriga trdnjav ob Krki od Brežic do Novega mesta“, str. 291 pri Mariji Gradcu (pri Laškem) itd. Ne smemo se čuditi, če piše avtor pri Radovljici (str. 527): „Sledovi rimskih taborišč so tu redkejši kot drugod v Sloveniji.“ Tudi drugod niso tako pogosti, kakor bi se lahko sklepalo po teh besedah. Zelo pomanjkljivi in netočni so podatki o rimskih cestah. Raziskavanje rimskih cest je sicer sploh precej problematično in že od nekdaj torišče raznih diletantov. Vendar ne gre, da bi vse napake v Kr. 1. pripisali temu dejstvu. Lož pri Starem trgu na pr. ni „na znameniti rimski cesti Aquilea— Siscia“ (str. 402). Rimska cesta Emona—Siscia ni šla skozi Brežice (str. 75), cesta iz Celja skozi Zidani most v Sisak ne čez Vranje pri Sevnici (najdbe iz te poznoantične trdnjave, verjetno kakega zatočišča, tudi niso v Celovcu, temveč v Gradcu, str. 85). Avtor pravi pri Radečah (str. 267): „Tu je stala 34. postaja na rimski prometni cesti Aquileia (Oglej)—Siscia (Sisak). S to cesto se je tu križala pot Poetovio (Ptuj) — Celeia (Celje)—Zidani most— Radeče—Neviodunum (Drnovo pri Krškem).“ S to navedbo se zopet moti, kajti cesta Aquileia—Siscia ni šla čez Radeče. Zal, nam avtor tudi ne pove, kako se je zvala ta „34. postaja“ in od kod šteje njegova numeracija (Rimljani je namreč ne poznajo). Poleg' najdišč navaja Kr. 1. tudi zgodovinske podatke. Kar se tiče starega veka, so le-ti včasih naravnost fantastični. Nekritičnost doseže tu višek. Brez najmanjše kritike se ponavljajo tu izmišljotine raznih lokalnih zgodovinarjev iz 18. in 19. stol., ki so svojevoljno dali domačemu kraju kako znano ali tudi neznano in le skonstruirano rimsko ime. Tako se je Žalec (str. 111) baje zval „castra Saxonum“, Kranj (str. 240) „Santicum“, ki je dejanski obstojal, toda ,pri Beljaku, Kostanjevica „Castagneuin“ (od kod to ime?), Višnja gora (str. 309 in 330) „Magnania“ (dejanski v Slavoniji), Ig (str. 347) „Magna nc h x nojaßa y JyrocjiaBHjH 3a r. 1936, 1937, 1938. — C. n. M m ji o j e b h h, FeoJiomica 6h-ÖJmorpaifiHja BajncancKor noJiyocrpBa 3a 1936, 1937 rofl. r/iacHHK ETHorpai|>cKor My3eja y Beorpafly, XIV (1939): J. ByicMano-b h h, MacjiHJLan« n npepa^a Mac jih na y IlaimpoBHhiiMa. — Zd. V i n s ki, O značenju etnologije za kulturnu historiju Slavenskog Juga. — M. M H ji o -m e b h h, HeBOJiHKo noflaTaica o pnßojioBy na cpe^iteM Ileicy. Glasnik Zemaljskog Muzeja Kraljevine Jugoslavije, Sarajevo, LI (1939), sv. 1. (za historiju i etnografiju): M. Kap a hob h h, Bo^a Kpo3 ETHOrpa$CKH My3ej. — Sv. 2. (za prirodne nauke): A. Polič, Pečina Hrustovača kod Sanskog Mosta. — J. Popovič, Ljetni stanovi na planinama Hrbljini i Krugu. r/lacHHK CKoncKor HaynHor ApywTBa, CKonJbe, Kn,. XIX: H. By jih h, reorpa(|nija JyKne Cpönje y anTH'iico aoöa. — A. ypomeBiih, ByiHTpH. ETHonorMja, laconHc ETHOJiomKor /IpyiiiTBa y CiconJby, I (1940), 1—3: M. C. ®HJiHnoBHh, Cp6n TojioOp^aiiH y HTajrajn. — Cb. P a h h e b ii h, BoaeHHue h oÖjihiih BOfleHHTOe cBojiiHe y TopiteM IlojiHMJty. JywHOcnoBeHCHM Onnonor, Beorpafl, XVII (1938—1939): J. Jl. Byico-Biih, ToBop ÜHB6 h ,D,po6ii>aKa.— Fr. Ilešič, Travnik i Dolac u Bosni. — N. Majnarič, Jedno rovtarsko narječje u Gorškom Kotaru. Brački zbornik, izd. Udruženje Bračana u Splitu, br. 1 (1940). Iz vsebine: A. Jutronič, Bračka naselja i podrijetlo njegovog stajiovništvn. -—1 I. F. Lupis-Vukič, Bračani u prekomorskim zemljama. — J. Dubrav-č i č, Zadrugarstvo i mliječni proizvodi u stočarskim predjelima Brača. — V. Štambuk, Kamenarstvo i kamenoklesarstvo na Braču. — I. R u b i c , Površina otoka Brača, dužina njegove obale, apsolutna višina i gustoča stanov-ništva. — P. Jutronic, Elektrifikacija otoka Brača. Sbornik češke společnosti zemepisne, Praha 1939, 4—8: F. Kolaček, Dva plany Prahy z let 1741 a 174<2. — V. D e d i n a, Prispevek k morfologii jižnich Čech. — J. P e 1 i š e k , Teplotnä a vlhkostnf merenl v jeskynl „Pekarna“ v jižni časti Moravskeho Krasu. — M. Blažek, Osidleni Židlo-chovicka. Annales de Geographie, Paris, No 273—276 (1939): E. de Mar tonne, Relief et structure des Hautes Alpes en Maurienne et en Tarentaise. — P. G a 11 e t, L’approvisionnement de Paris en vin. — M. Parde, Hydrologie fluviale des lies Britanniques. — P. D e f f »n t aim e s , line evolution agricole en pays tropical: l’agriculture au Bresil. — J. Soul as, Conurbations franchises. — No 277 (1940): O. Zieseniss, Les projets d’amena-gement de la region parisienne. — Ph. Rebeyrol, Les industries de Stockholm. La Geographie, Paris, LXXII (1939): L. Audoin-Dubreuil, Tom-bouctou hier et aujourd'hui. — II. de La Barre, Hypotheses sur le Deluge. Bulletin de la Societe de Geographie de Lille, 1939, 2: P. Deffon-t a i n es , Au Bresil, la foret au service de l’homme. — 1940, 2: S. O s u s k y , La Tchecoslovaquie. Bulletin de Ia Societe de Geographie et d’Etudes coloniales, Marseille, LIX (1939): L. Pier rein, Madagascar et la France. — L. Morard, L’Algerie, prolongement de la F!rance en Afrique. The Geographical Journal, London, XLV (1940), 1—6: E. G. R. Taylor, Plans for a National Atlas. — H. G. W a n k 1 y n , Geographical aspects of Jewish settlement east of Germany. — J. V. Harrison, An expedition to the Central Andes of Peru, 1939. — L. Dudley-Stamp, The Irrawaddy River. Geography, London-Manchester, XXIY (1939), 3—4: J. W. L. Symes, The Cinema and Geography in Senior Schools. — W. R. Mead, Finland and the winter freeze. — XXV (1940), 1—2: R. W. Gibb, Alpine Valleys and Italian plains. — M. F. Davies, Irrigation in the Canterbury Plains. Geographical Rewiew, New York, 1940, 1—2: W. V. Lewis, The Function of Meltwater in Cirque Formation. — E. H. G. Dobby, Singapore: Town and Country. — J. A. Barnes-A. H. Robinson, A New Metod for the Representation of Dispersed Rural Population. — J. O. M. Broek, The Ecconomic Development of the Outer Provinces of the Netherlands Indies. Annals of the Association of American Geographers, XXIX (1939), 1—4: V. C. Finch, Geographical Science and Social Philosophy. — R. Harst-borne, The Nature of Geography (488 strani obsegajoča metodično-geo-grafska monografija). — XXX (1940), 1—2: E. V. Cleef, The Finns of the Pacific Coast of the United States, and Consideration of the Problem of Scientific Land Settlement. Bollettino della R. Societa Geographica Italiana, Roma, 1940, 1—12: G. G u i d i, Addis Abeba e la sua popolazione. — E. Migliorini, Note me- todiche sui sistemi usati per rappresentare la distribuzione della popolazione. M. Ortolani, Studi geografici sul manto nevoso. — A. Šestini, Le pianure costiere dell’Albania. — U. Tosclii, Gibilterra e la sua funzione. L’Universo, Firenze, XX (1939), 8—<12: A. Carlucci, Bosnia-Erzego-vina e Islam. — G. Petrucci, Le impuritä contenute nell’aria. — XXI (1940), 1—5: G. Loren zoni, II volto e Tanim« dell’Albania. — L. M a gnino, La gravitazione russa e giapponese nell’Assia. — G. Gentilli, I concetti di isocronia e di equidistanza nelle carte dei mezzi di trasporto. Bollettino della Societä Adriatica di Scienze Naturali, Trst, XXXVII (1959): C. D’A mb rosi, Ricerche sullo sviluppo tettonico e morfologico deli’Istria. — G. Deperis, Impianti idroelettrici sul fiume Isonzo e sviluppo dell’impiego dell’energia elettrica nella Venezia Giulia. Mitteilungen der Geographischen Gesellschaft in Wien, (1940). 1—6: S. Mora wetz, Gletscherform und Zungengröfie. — K. Pe ucker, Geländekarte und Rauinfarbreihen. Zeitschrift der Gesellschaft für Erdkunde zu Berlin, 1959, 9—10: K. Sapper, Über das Problem der Tropenankklimatisation von Europäern. — 1940, 1—4: V. Nieder may er, Wehrgeographie am Beispiel Sowjetrufi-lands. — H. Lauten s ach, Die Iberische Halbinsel als Hauptplatz der geschichtlichen Bewegung. — E. Kossina, Neuberechnung der Tiefenstufen des Atlantischen Ozeans durch Stocks. — B. Plaetschke, Beseitigung der Einzelhöfe und Streusiedlungen in der Sowjetunion. Peteimanns Geographische Mitteilungen, Gotha, 1940, 1—11: L. Meck i n g, Ozeanische Bodenformen und ihre Beziehungen zum Bau der Erde. — R. Gradmann, Walt und Siedlung im vorgeschichtlichen Mitteleuropa. — B. Plaetschke, Die wichtigsten Eisenbahn-Neubauten in der Sowjetunion. — B. Plaetschke, Ergebnisse der vorjährigen sowjetrussischen Volkszählung in geographischer Betrachtung. — II. Lembke, Eine neue Karte des Jahresniederschlages in westlichen Vorderasien. — B. Plaetschke, Bemerkungen zu den Ergebnissen der neuen sowjetrussischen Nationalitätenstatistik. — A. S i e v e r s , Die Bodennutzung Grossbritanniens im Lichte der Statistik. — A. Kolb. Die Tabaklandschaft auf den Philippinen. Geographische Zeitschrift, Leipzig, 1940, I —10: H. Lau tens ach, Koreas Hauptstadt und ihre Umwelt. — M. Schwind, Schwierigkeiten und^ Erfolge japanischer Kolonisation in Mandschukuo. — E. Habetha, Die galizisclien Erdölvorkommen und ihre Wirtschaft. — T. B. Groissmayr, Ausgleichsgebiete der Wintertemperatur auf der Nordhemisphäre. Carinthia 1., Celovec, 129 (1959), 1—2: W. Fr es a eher, Das Bauerntum in Kleinkirchheim und St. Oswald in vergangenen Zeiten. — O. M oro, Ilof und Arbeit in Kleinkirchheim und St. Oswald. Carinthia II., Celovec, 150 (194<>): V. Pasch in ge r, Die Kontineci-talitätsgrade von Kärnten. — E. W or sch, Die Föderlacher Schotter nördlich der Drau und ihre Vergleichsschotter. — H. Pasch inger, Veränderung der Größe der Kulturflächen und der Viehzahl im Kreise Völkermarkt seit 1910. Vsebina. Table des matieres. ČLANKI — ARTICLES Svetozar Ilešič (Ljubljana): Prirastek prebivalstva ,na ozemlju Jugoslavije v dobi 1880—1931 .......................................... 3 Resume: L’accroissement de la population sur le territoire de ln Yougoslavie de 1880 ä 1931 ....................................23 Oskar Reya (Ljubljana): Padavine na Slovenskem v dobi 1919—1939 25 Resume: La repartition de la precipitation en Slovenie ..... 39 Zvonimir Dugački (Zagreb): Naselja i naseljenost Hrvatskog Zagorja................................................................41 Zusammenfassung: Das Siedlungswesen in Hrvatsko Zagorje ... 66 »Sveta Šu kije (Ljubljana): Vinogradna posest v Beli Krajini ... 67 Resume: Les proprietaires des vignobles dans la Bela Krajina (Slovenie du SE).......................................................76 Slava Lipoglavšek (Ljubljana): Obdelana zemlja v Jugoslaviji 76 Resume: La terre labourable en Yougoslavie.............................87 Anton Muli k (Ljubljana): Obljudenost Jugoslavije.......................... 88 Resume: La densite du peuplement en Yougoslavie.......................103 Pavel Künstler (Ljubljana): Kmetijske kulturne kategorije v Jugoslaviji ........................................................ 103 Resume: Les categories des superficies cultivees en Yougoslavie . 110 Ivan Rakovec (Ljubljana): II geologiji Kranjsko-sorškega polja . Ul Zusammenfassung: Beiträge zur Geologie der Ebene von Kranj . 119 ŠOLSKA GEOGRAFIJA — L’ENSEIGNEMENT GEOGRAPH IQUE Ciril B er not: Nekaj misli o pouku geografije na učiteljiščih . . . 120 Roman Savnik: Naši novi stenski zemljevidi . . . -..............121 Fr ali c e Planina: Zemljevid v šoli........................................123 OBZORNIK — CHRONIQUE Še o imenu Ljubljane (A. M e 1 i k).........................................126 K študiju depopulacije v škofjeloškem hribovju (Svetozar Ilešič) 127 Novo štetje prebivalstva v Španiji..........................................128 Prebivalstvo zemlje 1. 1938.................................................128 Krajevni leksikon Dravske banovine: Splošne pripombe k statističnemu in geografskemu delu (Svetozar Ilešič) .............................................................129 Zgodovina v Krajevnem leksikonu Dravske banovine (M. Kos). . . . 131 Arheologija v Krajevnem leksikonu Dravske banovine (B. S a r i a) . . 134 Splošni pregled Dravske banovine (Svetozar Ilešič).................136 Gospodarska struktura Slovenije (Franjo Baš)............................138 Naši gozdovi in žage (A. Melik).........................................139 Karlovšek Jože, Slovenski domovi (S. 11 e š i č)........................140 Statistični letopis mesta Ljubljane (R. Savnik).........................141 Ljubljana. [Album Ljubljane] (V. Bohinec)..................................141 Štiri nove krajevno-zgodovinske knjige [Viktor Kragl, Zgodovinski drobci župnije Tržič; Jos. Žontar, Zgodovina mesta Kranja; Fr. Bernik, Zgodovina fare Domžale: Pavle Urankar, Zgodovina trga Motnika in okraja] (Svetozar Ilešič)......................................142 Strmšek P., šmarsko-rogaško-kozjanski okraj (Franjo Baš). . .x. 144 Munda M., Stratigrafske in tektonske prilike v Rajhenburški terciarni kadunji (L. Dolar-Mantuani) .........................................144 Bibliografija slovenske kmetijske literature v letih 1919—1938 (S. Ilešič) ...........................................................145 Hrvatski geografski glasnik br. 7.—8.—9. Spomenica u čast profesora dr. Artura Gavazzija prigodom njegove 75 godišnjice (R. Savnik) 145 Aleksander Bilimovič, Agrarna strktura Jugoslavije in Slovenije v primeri z agrarno strukturo nekaterih drugih dežel (S. Ilešič) . . 146 Otto Frangeš, Die Bevölkerungsdichte als Triebkraft der Wirtschaftspolitik der südosteuropäischen Bauernstaaten (A. Melik) . . . 147 Rudolf Bieanič, Agrarna prenapučenost (A. Melik)........................147 Z. Dugački, Geografijski rasporedaj Hrvata (S. 11 e š i č)..............148 Mladen Lorkovic, Narod i zemlja Hrvata (I v o R u b i č)................148 Chernsi Dervichevitch, Žvolution de Belgrade (A. Melik).................149 Soler Emanuele, Campagna geo-fisica nella regione carsica di Postumia (A. Še r k o).....................................................150 Boegan Eugenio, II Timavo, studio sull’ idrografia carsica subaerea e sotterranea (A. Š e r k o)........................................151 G. Crestani-F. Anelli, Ricerche di meteorologia ipogea nelle Grotte di Postumia (A. Š e r k o)...........................................152 Geografske in sorodne revije; navedbe vsebine (izbor)...................153 SLOVENSKA MATICA je začela z izdajo dveh izrednih knjižnih zbirk: ^ilofLofikit knjižnica bo objavljala prevode klasičnih filozofsko-socioloških spisov v izboru in prevodu, z uvodi in potrebnimi opombami. V letu 1941. izidejo tri knjige: Rousseau: Spisi iz politične filozofije, Comte: Socialna filozofija in Izbor predsokratikov. Vsaka knjiga bo imela okrog 400 strani in stane za subskribente v platno vezan izvod 80'— din, v polusnje vezan izvod 96'— din. ^Vezana bdeti it bo objavljala prevode klasičnih del v verzih. Prvi zvezek — Zupančičev prevod Shakespearovega „Romea in Julije“ je pravkar izšel, sledita v kratkem Sofoklejeva „Kralj Edip“ in „Antigona“ v enem zvezku in izbor iz pesniškega dela ruskega klasika M. Lermontova. Vsak zvezek stane vezan v karton 30'— din, v v platno 45'— din, v usnje 70'— din. Zahtevajte natančnejše prospekte! Vse plačljivo tudi v obrokih! SLOVENSKA MATICA, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 7 ^Hiiiienin^hii zulvij a lalsAi/t U it fig in uidi a JžfruhlfrfLiLi Sltmtlluwa ul. 12 IZDAJA IN IMA V ZALOGI: šolske knjige — zemljevide — globuse — učila — tiskovine — slike itd. itd. Brezplačen cenik na razpolago! NOVA ZALOŽBA KNJIGARNA za vse knjige tu in inozemske TRGOVINA s pisarniškimi potrebščinami v največji izbiri vseh papirjev, nalivnih peres, risalnih in tehničnih potrebščin Izbira umetnih izdelkov iz kristala in keramike Izvirne slike naših umetnikov Vloge .S'yJ na knjižice in tekoče račune obrestujejo najugodneje, poso- jila dajejo proti zadostnemu kritju, vrednostne papirje kupu- jejo, prodajajo, lombardirajo in posojajo - ranilnica dravske banovine Ljubljana Maribor Celje Kočevje Mestna hranilnica ljubljanska je n a j v e č j i slovenski pu- p 11 arnovarn i denarni zavod Dovolj uje posojila na menice in vknjižbe Za vse vloge in obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Kn j i g a r n a O&eutmai/r & Oiiuttbepfj Jljiibljiuiti Miklošičeva cesta 16 Najstarejša knjigarna v Jugoslaviji (obstoja od leta 1782.) se priporoča za dobavo slovenske kakor sploh svetovne literature po originalnih cenah založnikov. Posredovalce ima v vseh večjih mestih sveta Librairie CJCleiiunniiM^ Sl -L jul)! j tut n Yougoslavie fondee en 1782, la plus ancienne librairie du Royaume, se recom-mande pour la fourniture des livres et journaux internationaux et you-goslaves aux prix les plus bas Buchhandlung CJCLeiitittatfit & fJiambevg Jßjtibljiuta Jugoslawien besteht seit ungefähr 160 Jahren am Orte und ist die älteste Buchhandlung im Königreiche. Sie empfiehlt sich zur Besorgung aller in Jugoslawien und sämtlichen Ländern der Welt erschienenen Literaturerzeugnisse