Stev. 187. ~n3:tr.'*an nn—BBp«i»iTi*>a» jahala rasen netšeli In ;^^inlČ!ow vsa h dat popoldan. jTfredniitro je v Ljubljani^ [Fraučižkarjeka ulica St. 6/1*' ^ U$it*£*ka ttokanuu jfcoplte frankirati In poj^ pisati, sicer se jih n* pri« obči. Rokopise se se vrač*« fnserati t Enostolpsa petM» .»ratica 80 vin, pogoje« prostor 1 K; razglasi ia poslano vrstica po 1 K) težkratn« objave po d«! govora primeren popust V Ljubljani, v torek 19. avgusta 1919. Lato III. Glasilo Juaosfov. fotfafao • cfiemokratiine stranke« F'9tEm«tna fttav. itaai —— 40 vinarjav. — Naročnina: Po pošti aB g dostavljanjem ne dom /a ceto ieto 72 Kt *a pol leta 86 K, za četrt let«. 18 K, za mesec 6 KT« Za Nemčijo oelo teto 77 (T, za ostalo tujino in Ameriko 64 K. — Reklamac je ca list so poStnino proste. UpravniStvo j* t Liabljanf,’ frančiškanska ulica St. 6 L. UStteljaka tiskarna. Tfifelonska St. Sil, Na novih potih? Program vsalče nove vlade je navadno lep, prikupljiv, a le redkokdaj konkreten. Navadno naglašalo nove vlade v obširnih potezah obris tistih zahtev, ki so se očitale prejšnji vladi kot greh, malomarnost ali krivica. Nova belgrajska vlada razglasi svoj program šele v soboto na Prvi seji narodnega predstavništva nove ere. Program se tiče v prvi vrsti aktualnih vprašanj, ki }ih treba rešiti takoj. Socijalna beda, neurejeno gospodarstvo, to je kričeče zlo, ki utegne dovesti državni organizem do poloma, če že sploh ni zabredel predaleč. Protiču so vse druge stranke očitale, da je nesposoben, njegov vladni aparat je pač diktiral, uvedel strahovlado, a delal ni nič. Tako nekako pripoveduje sedaj celo predsednik demokratske zajednice, g. Ribnikar, dasi je bila ta stranka prej njegova Klavna opora.Pravtakonezadovoljen ie bil zadnji čas tudi Jugoslovanski klub (dr. Korošec), dasi je hotel sedaj s Protičevo pomočjo ustvariti koncentracijsko vlado. Iz vssh dogodkov bi torej utegnili sklepati, da le demokratska zajednica krenila na »ova pota. iVendar ni tako. Le slučaj je Kotel, Ja koncentracijske vlade ni bilo mogoče sestaviti, zaraditega je demokratska zajednica kot najmočnejša stranka v narodnem predstavništvu iskala stika s stranko, ki bi |i zagotovila oporo. Kot voditeljica no\£ vlade sicer nima drugih nalog, kakor ustvariti obstoječe razmere bolj znosne, pripraviti volitev v narodno skupščino ter vplivati tudi na dosedanjo zunanjo politiko, ki je Slovencem prizadjala velike krivice. Program te nove vlade torej ni načelnega pomena, marveč lc začasen, administrativen, ki ga diktira Položaj. Da dobimo vpogled v razmerje strank naj navedem tukaj nekaj o strankah. Položaj je bil resen. Radikalci, ki jih vodita Protič, bivši ministrski Predsednik in Pašič, bivši premier Srbije, so stranka, ki ima svojo z*o-iovino. Ona je dinastijo Karadtoi-iljevičev pripeljala v domovino, ona se je držala v vladi, dasi le bila —■ manjšina v narodu. Radikalci so fanatični borci, ki niso izbirčni v sredstvih. Okrog njih iz bivše Srbije so došli še Macedonci, Srbi iz Vojvodine in Srema (Zako Miladinovič!), iz Bosne (Šola!) itd. Niso sicer tako močni po številu kot demokratska zajednica, ali so disciplinirana armada, ki se opira na privilegije, bogastvo, na surovo silo In na kapital vobče. — Demokratska zajednica je nova, nima zgodovine; v nji so od slovenskih liberalcev, hr- vatsko-srbska koaficija flapreftni Bosanci do srbskih samostalcev in disidentov najrazličnejši elementi; nekateri zelo napredni, drugi reak-cijonarni . . . Primerov ni veliko treba; če samo pogledamo dosedanje pisanje Slov. Naroda, ki je glasilo demokratov, vemo takoj pri čem smo. Demokratska zalednica ima 113 članov je najmočnejša grupa v parlamentu; radikalci imajo le 69 mož. Radikalci in demokrati sta tedaj glavni grupi. Protič — radikal; Pri- bičevič —demokrat. Nastalo je vprašanje: Kdo naj sestavi ministrstvo? V parlamentu so še naslednje grupe: Narodni klub (Hrvati — Starče-vičanci, Bosanski Hrvati, Dalmatinci Itd.) 28 mož, Koroščevi (Jugosl. klub) 20, Črnogorci 10, neodvisni radikalcih, nacionalci 6, Bunjevci 5, neodločnih, ki niso nikjer je 19 ter nas so-cijalistov 12 oziroma 11. Kompaktna kluba sta tedaj še poleg onih dveh Narodni in Koroščev. Parlament ima vseh poslancev 284. Kriza je bila posebno resna s stališča, ki ga morajo zavzemati soc. dem. delavski zastopniki. Radikalci so izrazito protidelavski. Režim, ki je zaveden v Bosni, Je delo Piotiča. Delavce se vrže na cesto — stradajte in poginite ali pa bodite pokorni kot psi. — In demokratje? Demokratje a la Srdjan Budisavlje-vič in njegovi tovariši — lahko jih podpreš in jim pomagaš, vest te ne bo pekla. Ali — demokratje tipa Slovenski iterod (Kejžar itd.), tn je bila težka bog. demokratu odločitev. ■— V koalicijski vladi bi odločate male grupe, koncentracijski vladi meščanskih strank pa bi šlo po staiem tiru dalje. Socijalisti hočemo eno: naj se izvrši takoj volilni red za občine in za državni zbor — in naj se čim prej razpišejo volitve. Nar. predstavništvo taico kot je sedaj, ima Izvršiti v glavnem: voJH-ni red — ljudstvo naj potem ukrepa dalje. Pismo iz Bosne. 13. avgusta 1919. Kaj vse počenjajo z nami! Prav tako kot da bi sploh ne bili jugoslovanski enakopravni državljani. O škandaloznih razmerah v Kteki se dajo pisati cele knjige. Morda vlada o vseh teh razmerah sploh nič ne ve. Krivic, ki se delajo tukajšnjim rudarjem, ni mogoče popisati. Korupcije, preganjanje, zatiranje organiziranih rudarjev, surovo in brezbrižno ravnanje z delavci » splošnem, je na dnevnem redu. . , LISTEK. Nekaj zanimivosti o Nizozemski. Človek je v večnem boju zoper naravo in ni je sile, katere bi človeštvo ne premagalo. V čim večjem boju zoper naravne sile je človeštvo, tem večje uspehe lahko beleži. Ako Se ozremo le nekoliko nazaj v zgodovino in primerjamo razmere, ka-koršne so bile n. pr. pred tisoč leti, in sedanje, si lahko mislimo, da so se godili čudeži. Prej puste in popolnoma nerodovitne pokrajine so ljudje izpremenili v cvetoče livade in rodovitna polja, neprehodna močvirja, so izpremenili v krasne vrtove itd. In ravno v kultiviranju zemlje se le človeštvo izkazalo nepremagljivo. Poglejmo nekatere pokrajine v Združenih državah. Pred sto leti Še Prave puščave, sedaj najbolj rodovitna polja. Vse to pa ni prav nič v primeri z nekaterimi pokrajinami na Nizozemskem (Holandiji). Tamošnii prebival-; ci so pa takorekoč napovedali boj niorju ter mu ugrabili kos zemlje- Kjer je pred nekaj stoletji razsajal vihar, tam so sedaj mesta In vasi, polja in travniki. Kjer so pred nekaj stoletji ribiči še lovili ribe, se danes pase živina. ■Nekaj kilometrov od glavnega mesta Nizozemske, Amsterdama, le še pred dobrimi 60. leti bilo morje, kjer je bilo prostora za 70 parnikov in kjer je bila okrog leta 1830. velika bitka. Leta 1836. je nastal tak vihar v tamošnji okolici, da je voda poplavila celo mesto in se razlila daleč v notranjost Toda prebivalci se tega niso ustrašili, ampak šli so na delo ter v 39 mnsecih napravili velik nasip ter osušili nad 44.280 oralov sveta. NaJ-prvo so napravili velik nasip, nato so izkopali jarke ter pričeli vodo odpravljati z velikimi vodnimi sesal-kami. To »ugrabljeno« zemljo so nato pričeli obdelavati. Sedaj živi na tem prostoru nad 15.000 prebivalcev in poljski pridelki so eni izmed najboljših v celi državi. Zgradili so dobre ceste, ob katerih se razprostirajo najrodovitnejša polja. Nastala so mesta, trgi in vasi, v katerih cvete Industrija. Komu niso znane hlja-einte heariemske? Te slovijo po celem svetu in uspevajo na vrtovih, Naj vam, sodrugl, opišemo samo en slučaj izmed mnogih. Tajnik In blagajnik Rudolf Fabian, ki je v času najstrašnejše strahovlade v Kreki ustanovil organizacijo slovenskih rudarjev, Je bil brez vsakega vzroka vrže od dela na cesto z besedami: »Takšnih predrznih ljudi mi tu v Kreki ne potrebujemo!« Poleg tega ga je srbsko vojaštvo v Kreki hotelo aretirati na podlagi brezvestne denuncijacije nekega slovenskega nadpaznika, češ, da je boljševiški agitator, ogrski špijon in preoblečen nemško-avstrijski štabni narednik in bogvedi kaj še vse, pa da ga je treba precej spraviti s sveta! Ponoči okrog pol ene ure )e udrlo srbsko vojaštvo z nasajenimi bajoneti v stanovanje zasledovanega in aretiralo mirno spavajočega delegata Ludovika Marinca, katerega so pa izpustili, ko se Je dognalo njegovo ime. Aretirali so tudi v tisti noči našega bosanskega sodruga Pestiča, ker se je upal denuncijanta vprašati, iz kakšnega vzroka hočejo aretirati njihovega tajnik^. Dan po tem dogodku, ko sc Je interveniralo pri kompetentnem uradu, se je dognalo, da se je to izvršilo po naredbi raznih, povsem neodgovornih oseb. Pritožbe o teh in sličnih dogod-liajih so Javljene na vlado. A vse n*č ne pomaga. Uprava rudnika v Kreki vidi In ne sliši nič, pa dela kakor se ji poljubi in postaja še bolj drzna. Najbolj se odlikujejo v šikanira nju delavcev-rudarjev ravnatelj Ve-seljsky, nadkomisar Mihalek, komisar Stekovič in slovenski nadurad-niki Seppe, Markič, Palčič in nekateri petoiizniki. Imena zadnjih, ki največ Škodujejo in rujejo proti orga-itizaciji, so na razpolago. Podružnice unije slovenskih rudarjev naj se zanimajo za te osebe, ker imajo nekateri od njih namen s slovenskimi članskimi knjigami preseliti se v Slovenijo, kadar jim postanejo tla v Bosni prevroča. NaS bosanski sodrugl stavkalo že četrti mesec. Okras HOO rudarjev se potika po gorskih vaseh In drugih brlogih. Nesrečneži njmaio ne strehe ne živeža. Dvajset do petdeset jih stanuje v eni kolibi, v kateri ie prostora za 4 do 8 govedi. V tej bedi pričakujejo rešitve od vlade. Tej se pa prav nič ne mudi v tem oziru. Velike težave ima prestati naša organizacija. Naš rudnik je pravcati golobnjak. Radarji pridejo in gredo. Zelo malo jih Je, ki imajo vollo ostati ob takih razmerah tu v delu. Uprava nam povsod, kjer le more, dela zapreke hi tlači organizacijo. Neprenehoma dobavlja rudarje iz vseh delov Jugoslavije in plačuje ogromne vsote za potne stroške in druge po- kjer Je bilo Se pred dobrimi desetimi leti morje. Sploh se menda noben drug narod na svetu toliko ne zanima za poljedelstvo in vrtnarstvo, kot ravno Nizozemci. Izrabijo vso zemljo, kolikor jo je le mogoče. Napravili so prekope po celi deželi, da se voda odteka v velikem dežju ali nalivu. Kadar nastane suša, pa namakajo zemljo. Kjer jim je le mogoče iztrgajo morju zopet nekaj zemlje in na ta način si Nizozemci sami večajo svojo državo na račun — morja. Omeniti se pa mora, da večina Nizozemske leži pod morsko gladino, t. j. da je površina morja višja, kot je pa površina zemlje. Toda nihče ne pričakuje nevarnosti, ker so vsi nasipi zgrajeni tako močno, da jih ne morejo morski valovi razrušiti. Poleg tega imajo pa še za vsak slučaj naprave, katere vedno naznanjajo višino morske gladine. Marsikateri tujec, ki je obiskal Nizozemsko, je videl vse polno raznih prekopov, nasipov, in se čudil vsem tem napravam. Ko je pa izvedel, da se nahaja cesta, po kateri se .je peljal pod morsko gladino, mn Je postalo nekako čudno pri srcu, ker ie mislil, da se nasip lahko vsak čas trebščine, katere daje novodošlim rudarjem. Starim pa, ki so •! neprijetni, daje obračune in ne povrne ni-kakih potnih izdatkov, oziroma ne izplača nobenega vinarja, tako da jih Je že mnogo peš odrinilo proti Sloveniji, ker so bili brez vsakega vinarja. Odhajajoči rudarji zahtevajo, da se jim da prosta vožnja tudi za nazaj, odkoder so Jih dovedli; rudni- ški gospodje jim pa odgovarja,b, d« lahko gredo peš ali pa po odgonu. —« Služili so jim kot stavkokaz-, ker niso vedeli, da se tu stavka. Vrniti se niso mogli brez denarja, in sedaj gredo odkoder so prišli. In še vedntf prihajajo novi rudarji. Drugič poročamo še kaj več. «•* Pozdravljeni. Odbor slov. rudarjev v Kreki Brzojavne vesti. Jugoslavija. Narodno predstavništvo. LDU. Beograd, 17. Prva seja narodnega predstavništva, pri kateri se predstavi nova vlada, se vrši v četrtek, dne 21. t. m. Razglas civilnega komisarja za Prekmurje. LDU. Murska Sobota, 17. Civilni komisar za Prekmurje dr. Lajnčič je izdal Prekmurcem nastopni proglas: Podpisani zastopnik Jugoslovanske vlade naznanjam ijnbim Prekmurcem: 1. da je zasedeno Prekmurje del Jugoslavije poleg odločbe pariške mirovne konference, t. J. stalne večne Jugoslovanske zemlje, del Slovenije. Vi niste več Ogri, temveč jugoslovanski sinovi domovine Jugoslavije, po rodu Slovenci. Naša vlada ima moč, da to dobljeno zemljo, da naše rešene brate obdrži pod svojim krilom. Naše junaško vojaštvo bo obranilo, kqr je našega. Tistim, ki golčijo, da Je ta rešitev še nestalna in samo začasna, se nasmejte in opomnite Jih, naj ne širijo laži in nezaupanja. Rešenje Je dovršeno. 2 Kdor ima proti komu kakšen srd. naj mu odpusti, izlepa naj sovražnike naše pridobi, s tem bo več hasnil domovini in sebi, kakor z ovadbami in obsodbami. Samo tisti naj se tožijo, ki se iz milega postopanja in ravnanja še norčujejo, in ki so nezahvalni in nezadovolrii. 3! Proti svoji domovini in lastnim bratom greše tisti, ki samo iz dobič-kaželjnosti spravljajo zraje prek D meje. S tem večajo draginjo v našem bogatem kraju, tarejo siromaka in povzročajo pomanjkanje" ter spravljajo svoje trpeče brate v ne-voljo. Kdor se upa to na dušo jemati, ne računa s tem, da pride pred kaznujočo pravdo. 4. Vsak, ki Ima kakšen posel, naj se obrne na moj urad v Radgoni (v gostilnici iPri solncu« pri Voglarju). Z jugoslovanskim pozdravom civilni komisar za Prekmurje dr. Lajnšič. Po svetu. Internacije v Istri. LDU. Trst, 16. Iz Rima poročajo listi: Vsled De Vitove interpelacije poruši, ter morje zalije vso pokrajino. Ako Je to omenil kakemu tfi-mošnjemu domačinu, se mu je ta nasmehnil. Toda kljub temu še vedno pride nekaj vode, ki kljub dobrim nasipom vhaja skozi nasipe. Radi tega imajo postavljene vodne sesalke, katere goni veter in s temi odpravljajo vodo iz nižje ležečih prekopov v vi?]e ležeče od kjer potem odteka v morje. Takih vodnih sesalk je vse polno po Nizozemskem. Vsaka taka vodna sesalka ima svojega čuvala, ki ima stroga navodila, kdaj sme sesalko zapreti in kdaj odpreti. Kajti voda mora biti v vseh prekopih do gobove višine, ne samo v nižje ležečih. Poleg tega imajo pa tudi še vsepovsod mline na veter, ki zgledajo kot prave igrače. Imajo pa posebno važen pomen. Ti mlini na veter so nekake avtomatične stražnice, ki na-znajajo višino vode v prekopih. Postavljeni so namreč ob vseh večjih prekopih in imajo v svoji notranjosti nekak vodometer. Kadar pride voda do gotove višine se prične kolo vrteti m s tem naznani čuvaju vodne sesalke, da Je skrajni čas, da prične vodo odpravljati iz prekopov. Kakor hitro pa preneha delovati orne* je grof Scorza, državni podtajnik za zunanje stvari podal naslednjo pisano izjavo: O. De Vito Deliarco je vprašal, če se morejo dementirati vesti o: internacijah v Istri, jadranskih otokih in Dalmaciji, na podlagi angleških vesti, ki govore o mnogo tiso*, čih internirancev. Lahko zagotovim interpelantu, na najformalnejši način da ni bilo v Italiji pod bodisikakšnO. obliko (pretvezo) interniranih Slova* nov iz Istre, Jadranskih otokov ia Dalmacije nikdar več kot okoli 200i. Večina teh internirancev dobi v najkrajšem času popolno svobodo, in V kratkem ne bo zaprt nihče v Italiji, razun kake desetorice bivših c. In k* agentov in drugih hudih avstrijakan-tov. Tušar o sosednjih’ otlnošajll?. LDU. Praga, 16. (ČTU.) »Journal de Gene/e« priobčuje razgovor svojega praškega dopisnika z ministrskim predsednikom Tušarjem, ki s« je glede odrošf jev čeho-siovaške republike do sosednjih držav nastopna Izrazil: Hočemo delati, graditi, ustvarjat*. V ,* namen potrebujemo miru na zunaj fn reda od znotraj. Zato moramo odpraviti jezikovne plemenske spore. Potruditi se hoče« čemo z » -.mi močmi, da *.t'čnemo i Nemško 'državo na podlagi zdrav« trgovinske politike prijateljsko raz* trerje, z Nemško Avstrijo morama skleniti brezhibne dogovore in gleda! Ogrske se moramo potruditi, da ustvarimo za obe stranki znosljivd skupno življenje. Naši odnošaji da zaveznicc Jugoslavije morajo, bi rt vedno prijateljski in nekaljeni. Spori s Poljaki morajo izginiti. Doseči hočemo enakopravnost narodov; kajtJ le popolna enakost med narodi mor* zajamčiti vsem našim narodom svobodo ter politični, narodni in kulturni razvoj, šele ko pridemo do pošten iH porazgov orov in uvidimo, da smQ navezani drug na drugega, potem Šc le pridemo do notranjega soglasja. * Ogrska nota mirovni konferenc). 3 LDU. Dunaj, 18. (DunKU.) OKU prinaša v brzojavki iz Budimpešta besedilo note, ki jo je ministrstvo z« zunanje posle Martin Lovaszy po ogrskem opravilniku na Dunaju dal njeni mlin na veter, Je to znak, da Je prekop suh. Vsi ti prekopi služijo obenem tudi kot prometna sredstva. Veiiko teh' prekopov je tako velikih, da po njilf k:hko vozijo vsi večji parniki, nekateri so pa zopet tako majhni, da je komaj prostora za navaden čoln, v katerih se vozijo na polje ali pašnike. Poleg tega so ti prekopi zelo bu< gati raznih morskih rib. Večina poslopij na Nizozemskem je postavljena na kolih. Vsak stav* benik mora radi tega tudi dobro pioučiti, kakšna je zemlja na mestu, kjer hoče postaviti stavbo, koliko kolov bo porabil še poleg navadnega stavbenega materijala. Dežela ima dovolj smrekovih in borovih gozdov, da zalaga vse prebivalce s potrebnim lesom. Poleg lesa, ki ga rabijo za nasipe, rabijo; tudi zemeljsko smolo in granit, ki g£ dobivajo iz Švedske, da napravijo; tem močnejše nasipe. Na Nizozemskem se sploh ne more dobiti kamenja. toda kljub temu je tam več{ stavb iz kamenja, kot pa v marsikateri drugi deželi. Večina vseh nast«? pov je zgrajena Iz granita. (Konec prih.). izročiti ncmškoavstrilski vladi. Ogrska vlada izjavlja v tej brzojavki, da je z obžalovanjem izvedela o koraku n čmškoa v sirijske vlade, da je pri predsedniku mirovne konference Clemenceauju prosila za dovoljenje, da sme z o rožni št v oni in narodno brunibo zavarovati red in mir v za-padno-odrskih komitatih. Ogrska vlada protestira proti utemeljevanju v nemško-avstrijski noti, češ, da ogrske čete. čijih str::?na nasHstva so znana, oškodujejo nemško prebivalstvo zapadno-ogrskih komitatov In ga izpostavljajo pogubi, in izjavlja, da vidi v tem koraku nemško-av-strijske vlade razno ogroženje prijateljskih odnošajev. Ogrska nota oporeka, ds trpi nemško prebivalstvo nasilstva. Nemška vlada bi se morala pokoriti edinole sklepom ver-saillske mirovne konference; pretf odločitvijo nadaljevana nasilna zasedba zapadno-ogrskih komitatov bi izzvala oborožen odpor. Posojilo Bulgarske. LDU, Bukarešta, 16. Bulgarsira vlada išče prt Zedinjenih državah posojilo v znesku več milijard 'dolarjev. Težkoče ogrskega kabineta, LDU. Budapešta, 18. (CTU.) Kabinet Friedrich se bojuje z velikimi tožkočami, Polavilo se je gibanje proti kabinet«. Nekateri oreiSnji mogotci so nezadovoljni, ker niso zopet dosegli moči. Socijalisti vztrajajo dalje na svojem odklanjajo-čem stališču naprain nadvojvodi Jožefu z motivacijo, da v teh okolšči-nafa republika z nadvojvodo na čeju ni na mestu, Szegedinska vlada, ki je že polnoštevilno dospela v Budimpešto, bo imela jutri sejo in bo oddala vse svoj* posle, ki jih je do sedaj opravljate, kabinetu Friedricho-vemu. Vlada Se vedno upa, da iQ bo ententa priznala, Preobrat v zapadni Odrski. LDU. 18. (CTU.) *MontaesJournal« javlja iz Fllrstenfelda (Štajersko), da se je v delih ruziške zapad-ne Ogrske, ki mejijo na Štajersko, izvršil preobrat, Podrobeosti še manjkajo. LDU. Dunaj, 18. (CTU,) »Wiener Mjttag« poroča iz FUrstenfelda: ,V več krajih nemške zapadn« Ogrske, kj meji na Štajersko, so se včeraj in danes vršile velike manifestacije ia prikJopitev nemške zapadne Ogrske k Nemški Avstriji Na vseh zborovanjih so sprejeli resolucijo, kjer se fd&si med drugim: »Danes zbrani overovljeni zastopniki vseh občin svečano izjavljajo, da se smatrajo k Štajerski spadajočimi. S tem izstopimo iz ogrske državne zveze, bratsko pozdravljamo Štajersko in prosimo oblasti, naj kar najhitreje prevzamejo upravo«. V vseh nemških krajih nemško zapadne Ogrske plapolajo danes rdeče-belo-rdeče In štajerske zeleno-bele zastave. Prihod nemško-avstrijskih čet se pričakuje vsak hip. LDU. Brno, 18. (CTU.) »Udove Novini« javljajo: Avstrijska vlada je končala vse vojaške priprave za zasedbo nemško-zapadne Ogrske. Prihod avstrijskih čet v nemško za-padno Ogrsko pričakujejo vsak hip. Avstrijska vlada bo utemeljila te odredbe s pretečo nevarnostjo zasedbe nemško-zapadne Ogrske kot koridor med Cehoslovakl In Jugoslovani. Ogrska socijalno demokratska strank#. LDU. Budimpe&ta, 16. (CTU.) Socijalno demokratska stranka pripravlja nov strankin kongres, da izvede popolno preosnovo stranke. Stranka prekine vse stike s tretjo internacionalo. Člani, ki so se kompromitirali za demokratične vlado, bodo izključeni, Stranko vodi začasno zvezna komisija. Rtttnuni ostanejo v Budimpešti. LDU. Berlin, 16. (CTU.) »Frankfurter Zeitung« javlja iz Ženeve, da sta pariška mirovna konferenca m Rumtmija sklenili dogovor, ki dovoljuje Rumunom ostati v Budimpešti. Švicarski socijalisti in tretja Interna- cijonnla. LDU. Basel, 17. (DunKU.) Švicarska brzojavna agentura poroča: Izredno zborovanje socijalistične stranke v Švici je sklenilo s 318 glasovi proti 147 glasovom, da "pristopi švicarska sooijalistična stranka k tretji internacijonali. Ta sklep pa se mora, ker je tako zahtevala tretjimi zborovalcev, predložiti v glasovanje sekcijam. Poljski delavci pri obnovitvi Francije. LDU. Varšava, 17. (Brezžično.) Varšavski listi objavljajo oficielno noto, ki naznanja, da so pogajanja med francosko vlado In poljsko delegacijo glede nabiranja polkih delavcev za obnovitvena dela v opu-stošenem delu Francije dovedle do popolnega sporazuma. ŠtevHo teh delavcev bo veliko večje, kot je bilo prvotno določeno. Prisilno posojilo v Italiji. . LDU. St. Germain, 17. (DunKU;) Iz Rima javljajo, da nameravajo razpisati prisilno posojilo, od katerega pričakujejo mnogo uspeha. Nemiri na Irskem. LDU. St, Gerpiara, 17. (DunKUJ V irskem mestu Londo*iderry je prišlo do srditib. spopadov med Sinnfaj-novci in Or^vJisti. Množica je vlojaSft V nekatere rgovlne. Mire vn« konferenca. LDU. Pariz, 18. (CTU.) Mirovna konferenca l>o dne 25. avgusta prekinila za tri tedne svoje delovanje. Upajo, da bo do tedaj mirovna pogodba z Avstrijo podpisana. Vročica na Francoskem. LDU. Park, 17. (DunKU.) Na Francoskem Je navzlic nekaterim nevihtam huda vročina. V pokrajini Atene so zaznamovali najvišjo temperaturo 53° C. Trte in krompir so hudo trpeli. V Lyomi In na sredozemski obali prenočuje mnogo tisoč ljudi pod milim nebom. ZAHTEVE AMERIŠKIH RUDARJEV. 1 Nev York, 17. Na konferenci rudarske unije v Serantonu Pa. je sklenilo več sto delegatov, da se pošljejo delodajalcem naslednje zahteve: Plače se morajo zvišati za najmanj lestdeset odstotkov, najmanjša plača uaj bo pri šesturaem delavniku vsem dolarjev (ok. 240 kroo). Stavka v Ameriki. LDU. Amsterdam, 17. (DunKU.) 14.000 nameščencev newyorškili podzemskih in višinskih železnic Je začelo stavkati. Zedinjene države In Mehika. LDU. Rim, 17 (DunKU. Broz žično.) Iz Pariza poročajo: Odno-š*Ji med Zedinjenimi držav utri ki Mehiko so ne poostrili Vodiinl ameriški listi slutijo, da pride do spora in pišejo, da bi bila AngleSka zadovoljna, ako zasedejo Zedinjene države Mehiko. Nova velikanska parnika. Iz New-Vorka poročajo: Vlada Združenih držav namerava v kratkem zgraditi dva nova prekooceanska parnika, ki bosta največja na svetu. Dolg i bosta 1000 čevljev (t. j. 50 čevljev daljša od dosedanjega največjega parnika »Leviatimm« — »Vaterland< ) in vozila bosta s hitrostjo 30 vozlov na aro. Stroji par*-nlkov, katera bodo kurili z oljem, bodo proizvajali 130.000 konjskih sil. Prostora bo za 1000 potnikov, prvega, za 800 drugega in za 1200 tretjega razreda. MoStvo bo Stelo 1000 mo*. Parnika bosta eprsinjena najpopolnejse, najudobnej§e in najrazkošnejše — V slučaju potrebe jih bo lahko izpremeniti v vojni križarki. (To je seveda najvažnejše. Zato Jih pravzaprav grade. (Op. stavoa). Vrnitev Invalidov Iz Sibirije. Praga, 17. Te dni se je vrnilo iz Sibirije 1000 invaMdov od čenoslo-važke revolucijske armade. Od 70.000 mož te armade se jih v Sibiriji nahaja še 55.000. Na vsej dolgi poti so bili pozdravljanl in zato tudi Praga ni zaostala. Namerava se prirediti slavnostno prisego čehoslo-vaške armade pred temi invalidi za republiko, koji preti od reakcionarne madžarske buržoazije nevarnost. Cehi vsklikajo z ozirom na to: »Eor publika in demokracija ali smrti« Internacijon. socialistična konferenca v Lucern«. Na svoji zadnji seji dne 9. t. m. j? socijalistična konferenca nadaljevala in končala debato o splošni mednarodni politični situaciji. Troelstre (Holandska) je zahteval ustanovitev komisije, ki naj bi določila socijalistične politične cilje. M a r t o v (Bulgarska) Je Izjavil, da deluielo btilgarskl socljaltsll za zedinjenje btUkausklh narodov v konfederaciji, ki bi ohranila avtonomijo vsake posamezne države. C r 1 s p i e n (Nemčija) Je ostro napadel večinske socijaliste in Jih dolžil, da hočejo izzvati proti ver-saillskim mirovnim pogojem novo vojsko. W e 1 s, delegat nemških večin-sikh socijallstov, je zavrnil to. dplži-tfev kot sramotno. M a i u Š e n ko (Ukrajina) Je Javil, da so bHi Ukrajinci načelno vedno za federacijo z Rusijo, toda v sedanjih razmerah, pa naj vladajo v Rusiji boljševiki ali reakcijonarji, Ukrajini ne preostaja nič drugega, kakor osamosvojili se. K a 1 m I n (Letska), protestira proti nemškim nasilstvom napram Letom. AxeIrod (ruski menjševik) Je ostro polemiziral z botjSeviškim režimom v Rusiji. In terna cijomila mora zahtevati od boljševikov vsaj to. kar hoče od buržoazije, t. J. obnovitev individualne svobode. Dr. F, r i t z Adler (Avstrija) le izjavil, da tudi Avstrijci kritizirajo boljševiške metode, oda prav bi ne bilo, podati o bolJSevikfh definitivno sodbo. Nova Internacijonala more postati sintheza druge in tretje Internacijon ale. Longuet (Francija) se pridružuje mnenj« dr. Adlerjevem«. Na popoldanski seji je odgovoril poročevalec komisije R e n a u d e I na razne opombe k predlogu komisijo za splošno politično situacijo. Po-vdarjal je, da je naloga Internacijo-nale organizirati delo hi uresničiti so« ctiatizeui: ne diktaturo manjšine, ampak demokracijo večine. Zastopniki francoske večine in nemških neodvisnih so predlagali, da naj se v prvotnem tekstu rezoiucije, kjer se po-vdarja revolucionarni značaj gibanja in razrednega boja n* nekaterih mestih nekoliko ostreje, ta mesta popuste. Pri glasovanju so se :zrekli za, od francoske večine predlagani tekst, francoska večina, merniki neod» visrii, zastopniki Palestine, Utv inčev m Avstrije ter del angleških, rn-skjh m nizozemskih delegatov, de-čim ie sprejela večina konference ed komisije predlagani tekst. Po tej ie bito sprejetih še več re-zolucij, med njimi tndi rezoiucije proti intervencij v Rusiji, proti blokadi Rusije ter proti habsburški reakciji. Zadnja rezoiuclja, ki te bila soglasno spreleta, protestira proti en-tentni politiki, ki se Je posinžila položaja Madžarsko za podporo protirevolucije ter za restavracijo Habsburgov. Kezohtciia- dolži vodilne oee-be iz pariške konference, d» imajo reakcionarne namere proti v>aW so-cijalistični vladi ter poživlja vse so-ciJaiisHčue skupine, da na) se uprejo tej kapitalistični in iropcriialističnl politiki. Po teh sprejetih rezolucija.il ie izjavil Huysmans,da le,, konferenca izčrpala svoj program. V zaključnem govoru je izrazil predsednik Hendersori nadejo, da bo prihodnji kongres v Ženevi dostojna manifestacija za sociializem In predvsem za stara demokratična pota sociiati* stičnega gibanja. Konferenca je bila nato zaključena. Zaupanje v novo Inter-nacijonalo. Generalni tajnik splošne delavske mednarodne strokovne zveze Jonhaux govori v uvodniku Usta »L’ Oevre« o kongresa strokovnih oragnizacij v Amsterdamu ter pravi, da se je nahajala francoska delegacija v Amsterdamu v težkem položaju, ker je morala prevzeti posredujočo vlogo med Anglosasi In Nem-_ci. Njena naloga je bila določiti praw vega mednarodnega duha, da bi se mogla usftmOvitl nova živlienia zmožna Internacijonala! Jonhaux sodi, da Je kongres prinesel uspeh delavskemu razredu, ker nova Interna-cljonaia v pravičnosti in v miru pr-vačl, tako da bo mogoče stvorht ▼ zmislu francoskih organizacij iz izrodka Zveze narodov resnično človeško družbo, v kateri bo imelo organizirano delavstvo mesto, ki mu po pravici pripada. Angleške socijalistične stranka Ob Veliki noči sta se sestali na Angleškem konferenci dveh tamkajšnjih socijalističnih strank, tzv. *neod-visne delavske stranke« in »angleške socijalistične stranke«. Neodvisna delavska stranka (Independent Labor Party) obstoja nad 30 let in je bila ustanovljena od Keir Hardiea. Stranka je hotela izvesti v začetku velike boje s konservativnim dahom angleškega delavstva; V zadnjem ča* su se je ta stranka zelo pomnožila, tako da je sedaj po Številu svojih članov in po uplivu ena izmed najmočnejših socijalističnih strank v Evropi. Šteje okoli 753 organizacij z 8,000.000 člani. Konferenco je otvorll njen predsednik Filip Snowden, ki je v svojem govoru označil razloge sedanjih delavskih nemirov, in kot take označil : neizvršitev obljub s strani vlade, rastoča nezaposlenost in draginja, ............. —■ .................jU. )i ter novo razmerje bote delavcev za svoje pravice In zahteve. Snowden je rekel: »Mi nismo pristaši npsilja, v naši deželi se ni potreba pravi demokraciji posluževati nasilja, da dosežemo svoje cilje«. Konferenca je odobrila mnogo rezoliicij, tičo.;ih se politike stranke. V eni rezoiuciji izraža konferenca zadovoljstvo uad zborovanjem bernske Intemaciiona-le. Prišlo je tudi do diskusije o delavskih svetih. Jo\vett in Macdenald sta izjavila, da ne nasprotujeta temu sistemu v drugih deželah, a uvedenje tega sistema bi bilo za Anglijo pogre-šeno. Predlog o tem je bil od večine odklonjen. Druga stranka, angleška socialistična stranka je nastala iz bivše so-cljalno-demokratske federacije, ki Jo je osnoval Hyndman. Za časa vojne se je ta stranka razcepila na dve s ena pod vodstvom Hyndmana je postala narodno-socijaKstična in hotela zmago entente; druga — pacifistična — je obdržala svoje staro ime sklenila, da se mora delovati okelo fuzije z neodvisno delavsko stranko, za kar je bil izvoljen posebni odbor. V tej stranki so zaetooani tudi ekstremni sotijalisti — boljševiki — ki so predlagali, da se naj pristopi k tretji (moskovski) Internaetjonalir a od večine Je bil ta predlog odbit. Angleški socijalisti se niso nadejali vojne; vojna je bila zanje razočaranje, povzročeno po izdali nemški?: socijalistov, Vsled tega Je nanje to tako delovalo, da so začetkoma vsi podpirali vlado. Politika, tajnika delavske stranke Hendersona je stala tudi od početka v podpiranju vlade. On sam je bil minister. Kmalu se je okrenil, ter je, ko se je vrnil i* Rusije, deloval z Mac Doaaldom za skii-caaiie mednarodnega kongresa v Stockholmu, kolega cilj je bil, da pride čimpreje do sporazumnega mira. Henderson je drugače zelo neodločen ; enkrat je navduševal za zmago, drugič za sporazumni mirs vsled česar Je izgubil mandat Napačno se sodi, ker se ga smatra za du&evns&a voditelja angleškega delavstva, kaiti duševni voditell je S.yduey Webb, eden intelektualno najmočnejših Angležev. Vodji Independent Labor Partv Snowden in Mac Don&Jd sta bila za sporazumni mir in obnovo status quo ante, ne znajoč, da le bil predvojni položaj ententnlh In centralnih kapitalistov tak, da se volna ni mogla preprečffi. »La Nazione* o upravi zasedenega ozemlja. LDU. Trst, 16 Tukajšnji nacijona-llstični list »La Nazione« piše o bodoči ureditvi razmerja med Italijani itr Slovani v zasedenem ozemlju: Za sreče Je vspefo italijanskemu orožju premagati in. uresničiti staro avstrijsko državo in doseči naravne meje italije- Ta srečna okolnost jemlje vsako važnost onim 400.000 Slovanom in 200.000 Nemcem, ki bodo obseženi v mejah naše dežele, ker bodo postali popolnoma neznaten odstotek napram 38—40 milijonom Italijanov. To pa pod enim pogojem : ne smejo se ustanoviti ne ob Zgornji Adiži za Nemce niti v Julijski Benečiji za Slovence in Hrvate dve ali tri od ostale države ločene pokrajine, da ne postane nekaka posebna cona (država v državi), ki bi značila pretečo nevarnost za bodočnost. Dva načina sta na razpolaganje zakonodajcem, ki bodo rešiii problem določitve pokrajinskih mej v naših deželah. Prvi način bi obstajal v tem, da se loči obmejna cona v pravem pomenu besede od sosednega ozemlja ter ista organizira, kakor nekaka vojaška cona. Gre za slabo obljudeno ozemlje, v katerem je ifa-Ijaniteta le šibek odsev, §e vej, v. katerem je ta v nekaterih točkah naravnost obsovražena, ker je avstrijska vzgoja Imela za cilj, pospeševati sovraštvo proti nam. Ta ozemlja bi morala ostati vsaj dvajset let ‘ pod vojaško vlado; morala bi imeti močne vojaške posadke in bi lih morala »obdelovati« vstrajna in modra propaganda. Italija, ki je kulturen element, ne bi mogla slediti pruskemu vzorcu, ko Je skušal germanizirati poljska ozemlja, pač pa bi lahko pospeševala priseljevanje italiianskega elementa v neobljudenih točkah ter graditi zlate moštove onim Slovencem, Hrvatom in Nemcem, ki bi hoteli iti stalno dihat zrak svoje domovine. — Na ta način bi se lahko zelo Jutro izvedla moralna italijanizacija onih ozemelj — če tudi bi se onim tujcem priznale vse Jezikovne pra-7 vice. — Ce bi bili po dvajsetih letih' tl prebivalci poklicani k političnim volitvam, bi odposlali, če treba, poslance nemSke, slovenske in hrvaške narodnosti, ki bi se pa zavedali, da je usoda njih ozemlja nepreklicna. Drugi način obstaja v taki določitvi pokrajinskih mej, da se pri- merno razdeli odrešeno ozemlje', slovensko in hrvatsko, med razne naše obmejne pokrajine. In ker talca razdelitev ni prav lahko izvedljiva, ker se mora računati z kmetiškimi, gozdnimi, mmerjlogičnimi in trgovskimi interesi, bi se moralo n. pr. cela priključiti Julijski Benečiji tudi preveč obsežna videmska pokrajina, da se potem izvede lažje razdelitev, ki bi bolje odgovarjala medsebojnim interesom. Treba bi bilo n. pr. ustanoviti novo čedaško .lokrnli-no, ki bi obsegala ozemlje zgornje Soče in kos trbiškega ozemlja, ki je bil odvzet Nemcem. 0Ž Gonci bi se prifegnfto vso gorato ozemlje z Idrijo in Logatcem. Trstu bi treba prisoditi yse ono ozemlje, ki je tvorilo svojo občino v dobi cesarskega Rima: t. J. ozemlje rimske občine, ki se Je razprostirali* od oglejskega zidovja z ene strani do Postojne z druge strani, In ki je na jugu obsegalo vso severno istrsko obal, vstevšl mesta Piran, Izo'a, Koper in Milje. — Iz ostalih delov Istre, iz otokov in Iz Reke bi se napravilo dve nadaljni pokrajini. Na ta načm bi bili Slovenci na severovzhodu i« Hrvati na jugu porazdeljeni med štiri pokrajine in ne M imeli možnosti, da sestavijo posebno upravno telo, ki bi s časom postalo gnezdo malkontentov ?n, takih elementov, ki bi bili pripravljeni do vsakršnih poskusov proti Italiji Glede volitev bo že vlada — ki je pooblaščena, da uvede v ta ozemlja ono volHno metodo, ki se ji bo zdela najbolj primerna — našla na-cm, da zabrani Nemcem ob Zgornji Adiži, Slovencem na Goriškem in na Krasu in Hrvatom v Istri, da ne bodo mogli vporabiti volilnega boja za protiitalijanske in iredentistične manifestacije. To bodo sicer tudi lahko storili, če bodo porazdeljeni na štiri pokrajine, vendar bo efekt drugačen. Torej s kratka: Sestava pokrajin v odrešenih ozemljih mora računati z dejstvom, da je treba razdeliti slovenska ozemlja na način, da jim bo vsaj za prva desetletja odtegnfena možnost, da bi mogla dati skupnega-izraza slovanskemu iredentizmu. Negotovost v Be Igr a da. Mrzlično so se pričele gibati sko-ro po vsej. Jugoslaviji agrarne stran*-ice, ki niso zadovoljne z novo vlado. Te stranke, zlasti na Slovenskem in-Hrvaškem hočejo, kakor domnevamo, da se osnuje na eni strani ali federativna (zvezna) Jugoslavija namesto strogo centralistične, a obenem so pa tudi naklonjene podonavski konfederaciji, ker bi si V obeh primerih zagotovile več vpliva v svojem ožjem področju in v državi. Zaraditega so vse te stranke^ zlasti jugoslovanski klub in hrvaški seljaki pridno na delu, da razženejo večino nove vlade, kar jim olajšujejo posebno tudi radikalci. Položaj je torej nestanoviten. Ka nova vlada predloži predstavništvu svoj program na prvi seji, takrat nalbrže bo padla tudi odločitev. Ako pride zopet do vladne krize* tedaj bo sedanji vladi nedvomno sledila koncentracijska vlada, ki je sicer z demokratičnega stališča opravičena, a praktičnega dela pa zo« pet ne pride, kakor ni mogla priti Protičeva vlada. Dogovori med opozicijonalotml strankami, kako naj nastopijo pjoU Davidovičevi vladi, še njso končani, ali verojetno je, da poizkusijo združiti opozicijo in eventualno odkrhniti malkontente obstoječi večini. Vprašanje novega režima to tej nikakor še ni definitivno r^eno. Dnevne vesti. t Kovinarska stavka v Ljubljani. Kovinarska stavka v Ljubljani traja v celem obsegu dalje, jadranska banka, lastnica tovaren ima vsak dan velikansko izgubo. Prepričani smo, da ne bo delala -^n zopet takih eksperimentov 1 n je bila ta stavka. Kovinarji naj ne sprejemajo dela v teh tovarnah, dokler traja stavka. Skoro lahko trdimo, da Je vsa slovenska Javnost na strani stavkujočih, zato tembolj računamo, da tudi en kovinar ne bo Izdal ln*e» resov delavstva ter postal obskurerf stavkokaz. Delavska solldarost nad vse! Hrastniško delavstvo, zborujoče 15. t. m., pošilja sCavkuIo*' čim kovinarjem solidaritetne pozdra-« ve. Vztrajajte! Pomoč gotova. Razmere po IJuMj*«sklh gostilnah to restavracijah. Po časopisih se večkrat piše o splošni draginji Bodisi na trga, pri mesu, pekih, manufakturnem blag« itd., o cenah po raznih gostilnah' itf rastavraciiah o& še sko*e uiP n it r n a a . Stran & K-et,«iH>- tudi te] ob’rti malo pozornosti-morda bo kdo ugovarjal, da pUi ni Potreba; res je, da se brez pijače \z~ uaja, dokler pa občinstvo ne bo sa-10 to uvidelo, pa kijub temu zahte vamo, da se tudi v tej obrti uvede j. 'n enotne cene. Tako na primer vetja pol btra piva) v prvovrstnem ootelu ali restavraciji 1 K 26 vin., v navadni krčmi z zelo nesnažnimi Kozarci aK vrčki 1 K 60 vin. do 2 K; « je isto, ta toči eno in isto alnPk>h pa pri pivu. Če se vzame, da dobivajo pivo vsi z ene ta iste pivovarne! Tora j poživljamo mestni magistrat, da takoj napravi red v t*$ * obrti ne glede na to, če so gostilničarji po večini pripadniki magistrata« Stranke. Za enako blago enake cene. K stavki mariborskih krojačev. Kakor smo že razglasili po naših “Stth, stojijo krojaški pomočniki v Mariboru že ves teden v stavki, Predstojnik zadruge krojačev, ki se tou med vojno ni posrečilo nakupiti več kakor samo tri palače, nikakor noče privoliti naših žalitev. Kot nai-siabše plačani delavci mariborski, }rsai se sramujemo, ne moremo- niti »oliko doseči, da bi vsaj gladu ne trpeli, obleke, perila ali obutev nafbafr-viti ši, Je za nas izključeno. Mi testno 80 nam obljubili 80% na naše minimalne tarife, mi pa zahtevamo 50% na plačo z dokladami. Grozil nam Je, da nas bo policiji predal, ako se fce vrnemo zopet na naše »Stokerler. imamo med našimi delodajalci nekaj mož, ki poznajo današnje stanje de* »avstva, ki so takoj in brez ugovora Podpisali naše zahteve. Vsa čast! je naš gospod Božič to izvedel. Je letal od krojača do krojača, kričal nau njimi in jih oblival s psovkami, se bo moral morda zanje še zagovarjati. Pozdravljamo Vas, soilrug! tani doli, in opozarjamo, da naj se m ouposiljajo delavske moči maribor-sRim krojačem! Te nepopolne mililo* narje Božič, Starke!, Dolček & Ma-Ii"\r^erl5n- Wipel, Pevec, Arbei-mnrof K; to so tisti junaki, k! jih morate poznati tudi Vi, da Vas ne zvabijo na led. Drobno. Državne službe v poljedelski stroki. Poljedelsko ministrstvo potrebuje večje število strokovnjakov, .1 tsp dovršili višje poljedelske šole |n ki bi hoteli nastopiti državno služ-po v poljedelski stroki. Oni, ki se za ,o zanimajo, naj se kar najhitreje prijavijo poljedelskemu ministrstvu (mi-nistrstvo poljeprivrede v Beogradu, Prote Mateje 62. V prošnii naj naznanijo svoj stan, leto in kraj rojstva, državljanstvo, katero višjo poljedelsko šolo so dovršili, ali so po dvršent šoli že prakticirali v kaki službi, oziroma če so še sedaj v stužbi, dalje če imajo o vseh teh stvareh dokumente, katere je treba prošnji predložiti v prepisu. — Referati za vinarstvo Jn kletarstvo. Deželna vlada za Slovenijo je v Ljubljani v svofi seji dne 16. Janja 1019 poverila referat za vinarstvo in kletarstvo za Slovenijo vinarskemu nadzorniku Francu Matjašiču in ga pridelila poverjeništvu za fcn^hjstvo v Ljubljani. V isti seji Je uezelna vlada sklenila, da se ustano- vi za slovensko Štajersko samostojno Kletarsko nadzoridštvo s sedežem v Mariboru. Za kletarskega nadzornica v Mariboru je imenovan vinarski Nadzornik Josip Zabavnik, ki Je to službo že nastopil. Kletarski nadzornik Franc Gombač v Ljubljani opravlja odslej kletarsko nadzorovalno služlio na Kranjskem ta na slovenskem Koroškem. •— »Glasbena Matica« v I.Jubljatd Razpošilja seda! svojim članom poSt-Jjohranilnične položnice za plačanje dveletne članarine. Cenjene člane ^dbor vljudno prosi, da ne prezre Pošlih jim dopisov in upošljeio članarino za leti 1917./1918. in 1916., y19. v znesku po 13 K. Z ozirom na ?Kromne stroške so preplačila izcedno dobrodošla. — Opazovalec. V nekem tukajš-jjeni hotelu, oziroma restavraciji v Kolodvorski ulici je najemnica restavracije obenem tudi sama plačilna natakarica. Opazil sem že več- 1 *rat, da ta gospodinja ne le jemlje ''apitnino od gostov, temveč pobere tisto napitnino, ki jo gosti puste 2a mizi za natakarice, ki strežejo. je skrajna lakomnost, sploh’, če se pomisli, da je dottčna restavra+erka ‘^stnica večje -hiše v Ljubljani in Se ■JJfeo išče, kje b? kaj kupila. Opo-gflamo goste, da dajo napitnino naivnost dotičnim natakaricam, ki ^režejo, v roko, ker sicer ne dobe ali pa le malo. Sploh' je tam velik red; nimata niti nadomestnega po- čitka. To restavracijo bi priporočal orghrij^aUji gostilniški;; nastavljen-cev, Ua .se niaio bolj pobriga zanjo in dokaže testa vraterki (Jv), kako mora ravnati z uslužbenci, vsaj ni še tako dolgo, ko ;e bila sama na istem mestu. — Razpis službo. Pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani je namestiti okrajnega slugo. Pravilno kolekova-ne prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu in o dosedanjem službovanju, nadalje i zdravniškim spričevalom o sposobnosti za izvrševanje službe naj se vlože do dne 30. avgusta 1919. Mesečna plača 90 K in sedaj 200% draginjske doklade. Vojni invalidi imajo prednost v zmislu naredbe deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 20. novembra 1918, št. 115 (Uradni Ust št. 12). —‘ Vladi svetnik: Lasič 1. r. — Borza dela v Sarajevu je začela s poslovanjem dne 16. junija 1.1. D eJ-ft iščejo: 6 s tolarjev, 2 natakarja, 21 pekarjev, 4 mesarji, 5 knjigovezov, 1 krojač, 5 brivcev, 1 jer-menar, 5 slikarjev, 6 lakirarjev, 2 tesarja, I zidar, 48 dninarjev, 2 kočf-iaža, 1 tapetar, 2 kolarja, I šofer, 1 optičar, 3 čevljar#, I pečar, 1 inštalater vodovoda, 121 nekvalificiranih delavcev, 12 Šivilj, 2 dnevničarke, 2 kuharice. — Borza dela uraduje v Skendeilevl tilfčf St. 14, razen nedelj ta praznikov vsak dan od 9. do lA ure. — Društvo zasebnega uradntštva Slovenije v Ljubljani poživlja One člane, ki so oddali steklenice za olje, da-pridela istega iskat v četrtek dne 21. avgusta v skladišče Gospodarske Zveze m Dunajski cesti, in sicer dopoldne od 9. do 12. trre ter popoldne od 2* do 5. ure. Olje stane liter 26 K in se ga bo tudi tam plačalo. Opozarja še člane, da se bo olje delilo izključno saino določeni dati. — Zločin zoper nravnost ie velikokrat podlaga nezmerno uživanje opojnih pijač ter čezmerno število gostilen po posameznih občinah. Tako je n. pr. v Ljubljani 268, v kamniški občini 30, vrhniški občini 40 in občini Kranj 32 gostilen, novštevši uadaljnih priložnosti, kjer se ljudstvu nudijo razne opojne pijače. — Opaža se tudi, da v krajih, kjer se dviga alkoholni konzum, narašča število spolno bolnih ljudi. — Pozabita se je včeraj opoldne v kamniškem vlaku črna jopiča. Pošten najditelj naj jo odda v upfavb našega lista. — Veselica v Ptuju. V nedeljo, dne 31. t. m. se vrši v gostRni pri Novem svetu v Ptuju vrtna veselica s tombolo in burko »Krčmar pri zvitem rogu«-. Na sporedu so tudi druge točke. Sodrugi, udeležite se te prireditve v velikem Številu. — — - - Iz stranke. j ' ' Hrastnik. D«c 15t t. m. se le vršit ofcčnf zbor krajevne politične organizacije. Shod je bil .dobtfo obiskan. Predsednik, sodrug Malovrh, stvori shod in naznani dnevni red: 1. Poročilo predsednika; 2. blagajnika; 3. volitev odbora; 4. volitev delegatov na strankin zbor; 5. predavanje. —» Predsednik poroča o delovanji! organizacije, mnenja, da i© članstvo na-rastlo od: 50 na 1000. Vršilo se je več predavanj in shodov, in vsaki petek diskuzijskl večeri. K drugi točki poroča blagajnik o stanju blagajne. Prodalo se je do konca juni ja 1919, 5726 znamk v znesku 400$ K 20 vin., ostanek od Vzajemnosti 32 K, skupaj dohodkov 4040 K 20' vin, fedatkov Izvr-Ševalnemu odboru v Ljubljano poslano 1960 K 30 vlrt., deželni organizaciji Trbovlje 210 K 10 vin., delegacije in seje 400 K, za shode 190 K, poštnine 1 K 95 vin., ostanek v blagajn: 1277 K 85 vin. — V odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Predsednik! Karl Malovrh; nam.: Franjo Kovač; blagajnik: Bartofo Alojzij; nam.: Ku-rerst Avgust; tajnik: Kurerst Josip; Hode! Ivan, Jazbec Henrik, Laznik Karl, PodlunSek Jurij; Urlep Tvait ta Vračun Franjo, odborniki. — V širši odbor so bili izvoljeni: za Dol. Brce: Gabrič Franc, Brezus sv. Jedert: Petrin Anton; sv. Stefan, Turje: Jernl-Šek Matevž; Prapetno Plesko, Studence: Gričer Ivan; Katerina Leče, sv. Marka Kal; Kandsef Alojzij in oi-vec Ivan, za Hrastnik: Kepa Franc, Alti Josip, Cestnik Franjo, Gričer Filip, Jazbec Ivan, Podpečon Anton, Radej Josip in Sabok Frane *— Kat delegatje na strankini zbor so bili izvoljeni sodrugi: Hode} Ivan, Jazbec Ivan, Kovač Franjo, Kurent Josip, Malovrh Karl to Vrščun Franjo. —* Nato je sodrug Koleša predavat o pomenu pok in strokovnih org?ii;racij. Omenil je tudi boj ljubljanskih kovinarjev, nakar se jim je skleni1't poslati soiidaritetni brzojav. So<; Kovač je še govoril o izobraževali i delu in o stavki kdvinarjev. zborovalci so sklenili podpirati stavlcujoče. — Sodrug Jazbec ie poživljal navzoče, da naj se vsi do zadnjega oklenejo v pol. organizacijo, nakar je predsednik zaključil zbor. V estnik »Svobode*. JPittj. V nedeijo, drie lt> t. m. vršeči, se ustanovni občni zbor vSvo-bode« je povsem dobro uspel. Kljub boju, ki ga bejukrno z Ji>S stranko, j Sivio dosegli že lepo število članov. 1 Na zborovanju so pofočftiš -^>vir:’.g s ter iz Celja sodruga Brezov-šek bi Mav. — Kdor želi kake inior-macije glede tega društva, naj se blagovoli obrniti na ss. Tomca in Marna v okrajni bolniški blagajni v Ptuju. Montanistična visoka šola v Pribramu. Tovarišem abiturijentom realk, realnih in humanističnih gimnazij ter tehnikom v nižjih letnikih podajamo nekoliko informacij o študiju na montanističm visoki Šoli v. Pfibra-inu. — Bolj kot kdaj poprej se je pojavil v naših krajih pomanjkljaj rudarskih in plavžarskih inženirjev, kajti do sedaj so bili inženirji te stroke po večini tujci, ki so pa pp prevratu zapustili svoja mesta, vkljub temu, da so naše dežele razmeroma zelo bogate na rudah in premogu, vendar ni bilo pri naših ljudeh zanimanja za to stroko; vzrok tfči pač v tem, da so bila skoro vsa podjetja v nemških rokah, kjer so bili v prvi vrsti protežiram tujci, in naša akade-mična mladina se je posvečala raje drugim panogam tehničnih ved, Po prevratu nam je preostala edina v upoštev prihajajoča montanl-sfična šola v Pribramu v Cebosiova-ški republiki. Na tej šoli bila nas je v preteklem Študijskem letu 'n vse kraljevine SHS le osem montanl-stov — smešno malo številce v primeru z nedostatkom inženirjev v praksi. Ker se pa v teh tednih marsikateri abiturijent izbira svoj življenski poklic, hočemo vsem, ki se sanimajo za naš krasen, četudi nevaren poklic, orisati v glavnih potezah trcfrol študija montamstlčne stroke. -- Visoka šola v Pfibramu (oddaljena trf ure od Prage) obstoja iz dveh fakultet, iz rudarske in plavžarske (fuži-narske). Študij traja na vsaki fakulteti po štiri leta, s prvo m drugo državno skušnjo, evenf. doktoratom montanističnih ved, ter je čisto podoben študiju na tehničnih visokih šolah, tako, da se brez posebnih tek* koč lahko prestopi iz prvega ali drugega letnika kake druge tehnike. Vsprejemnih izpitov (tudi za absolvente humanističnih gimnazij) ni treba nikomur polagati. Glavni predmeti prvih dveh !et (za prvo državno skušnjo) so sledeči: višja matematika, tehnična mehanika f. ih FI, del. deskriptivna geometrija, mineralogija, SplOSna Jcerrtfs- ja, geodezija, splošno strojništvo, pe-trografija, fizika. V prvih dveh letih je študij za obe fakulteti popolnoma enak. Risanje v prvem in drugem letniku: Konstruktivno risanje iz deskriptivne geometrije, situačno risanje in konstruktivno risanje iz splošnega strojništva. Počenši s tretjim letikont se Študij špeciializuje v rudarsko in plav-žarsko stroko. A) Za drugi državni izpit se zahtevajo na rudarski fakulteti sledeči izpiti iz glavnih predmetov: rudar-stvene vede, nauk o pripravljanju rud, jajnomerstvo, nauk o ležiščih ter rudarsko strojništvo. — Nadalje kolokviji iz predlzpitov (postranskih predmetov): geologija, paleontologija, tehnična analiza plinov, splošna in specijelna elektrotehnika- eno-iklop. iz graditeljstva in plavžarstva ter rudarsko pravo. Risanje v III- in *V. letniku: konstrukcijsko risale iz graditeljstva in rudarskega strojništva ter Izvršitev jamskih načrtov. B) Glavni predmeti II. drž. izpita za plavžarje: fužinarstvo železa, kovin in soli, analitična kemija in poskustvo ter ^plavžarsko strojništvo. — Predizpiti: splošno olavžar-stvo (metalurg, kemija) tehnična analiza plinov, splošna in specijelna elektrotehnika, enciklop; in graditeljstva in rudarstva, stroji za ur e izk Urša n je trdnosti ter njih uporaba, kvalitativne in kvantitativne kemične vaje. Risanje; konstr. risanje iz graditeljstva ter piavžarskega strojništva. Dt ločbe glede državnih izpitov so slične kot na drugih tehničnih visokih šolah, kakor tudi olajšave za vojake. V preteklem letu se ie predavalo provizorično še v nemškem ieziku: vendar lahko upamo, da se imen n.-jejo_ v jeseni na vseh stolicah češki profesorji. Dosedaj je biia polovica profesorskega zbora češka, polovica nemška. Pri čeških profesorjih s tli o jugoslovanski dijaki uživali tople simpatije ter so nam isti šli v vsa--Kem oziru na roko, vkljub temu, cia smo bili pravzaprav inozemci. Oproščeni smo bili šolnine, nekaterih taks za izpite sn vrhuiega so nas še gmotno podpirali potom »Spolka pro pod-poi'ovam namajetnych posiuvhaču vi soke škoiy banske« v isti me;i kot češke vojake. Takega uprav slovanskega gostoljubja pač nismo priča* kovali ,ko smo po prevratu prišli v bratsko čehoslovaško državo. Življenje v Pfibramu je sicer drago, kot sploh na Češkem, posebno še, če se upošteva visoki kurz češke krone napram naši, medtem, ko so cene živil mnogo višje kot pri nas. Živi se seveda še vedno na krušne in druge karte, tako da porabi zdo štedljivi dijak mesečno približno 450 do 500 K čehoslovaških. Torej približno 700 K jugoslovanskih. Vendar upamo, da nam bo naša centralna vlada priskočita na pomoč, kajti obljubljene so nam podpore v približno isti Višini kot jih dobivajo VisokoSol-cf 1* Srbije. (Jugoslovanski R»ti se prosijo za ponatis predstoječega članka). Jugoslovanski moutanfsti x PHbraiau. Nabavni in družabni zakoni. Vladajo K v družbi isti zakoni, ki so lastni rastlinskemu ta posebno živalskemu svetu? Tisti, ki so se vsaj do nekod ba-vili s prirodnimi nauki, vedo. da v Si valskem carstvu obstoja krut boj za obstanek in da iz tega boja izidejo kot zmagovalci o$ posamezniki, ki so najmočnejši, **ajpremeteffejši, i eno besedo oni, ki sp se najbolj prilagodili vsem živi jenskim pogojem, Angleški prfrodoslovec, ustvari* telj novega zak. o prirodoslovnem nauku, Charles Darwin, »e samo * dvema besedama izrazil priFOdni zakon in vsa živa bitja: »Najsposobnejši nadvladujejo«. Pravilno je, da so bili vsi vladajoči razjedi, pa celo tudi ves narod kof celota zmirom nasprotnik! vsake nove ideje — pa naj si bo fo v panira ali v družbi. A po velik? opozfeijf ta boju, so se‘ jim ljudje brez opazke polagoma' prilagodili in jih nazadnje celo pričeli izkoriščati v svojo korist. Ena1* o se je dogodflo z Danetao-vim naukom: v začetku so skofo vsi nasprotoval teta naukom, danes pa hočejo sovražniki ljudskega ftepfed-ka ta enakosti vporabiti Daf\vhnzem tako% da bi služil njihtMm interesom. Pravijo namreč: »Kakor v prirodi, odnosno pri vseh živih bitjih, uničuje tudi tu »hudi zakon: ta kakor zmagujejo tam oni poa«r#W, ravnofalio tudi v Hndški družbr uničuje bo| za obstanek; tudi tu »najsposobnejši« nadvladujejo, če vladajo torej v človeški družbi isti zakoni, pomeni to, da fe odveč voditi bol proti tem pojavom, če so ljudje razdeljeni v razred bogatinov in razred stro.ii ako v, če na ttšoče ta stoti-soče ljudi propada vsled pomanjkanja in drugih enakih vzrokov, je h> popolnoma naravm pojav — ta temu se nikakor ne more odpomoči. Bogatin! so bogatlr ker so »najsposobncfšu: to Jie tudi njih prectapsf —- čisto naravna predhost. Kako korist naj pomenijo torej razne družabne teorije, ki oznanjajo neko posebno družbo, v kateri ne bo bogatinov, trpečih slojev in podrejenosti? Vse je urejeno, kakor jnora biti. Bojevati se proti nepobltnosti — je nezmisel«. Taka »znanstvena« obramba, je »zelo dobro« zamišljena in bi bila umestna, da ni — lažnjiva. Resnica je, da so ljudje naravna bitja — in v toliko je mogoče reči, da se-morajo* vladati po istih naravnih zakonih, ki veljajo za vsa druga živa bitja. A resnica je tudi to cia so se ljudje že od pamtiveka bojevali proti mnogim naravnim zakonom, a posebno proti onim, ki so jim škodovali. V tej težnji in boju se je stopnjema izpopolnjevala ljudska kultura in civilizacija. Čim večja je premoč človeka nad prirodo, tem večja je njegova kultur^ in obratno. Ljudje so si do sedaj podredili mno^o moči in iih upregli v svoj jarem. Kadar se pravi, dg ie stanovitna stvar »prirodna«, ni to samo po sebi dokaz, da ie opravičena in dobra s stališča naših interesov- V prirpdi so zakoni, ki so nam v pnd, a so tudi taki, ki so nam sovražni. V stanovitnih položajih more en in jstj zakpn delpr vati koristno, a v drugih — » am nw-re i&ti zakon tudi škodovati. Sedaj pa poglejmo, v koliko Dar-winov zakon o tem. da »najsposob- nejši nadvladujejo«, opravičnic pojav kapitalističnega izkoriščevanja. Ali so v resnici bogatini »najsposobnejši«, to je v tem zmislu kakor ga rabi Danvin ? Izmed dveh živali iste vrste je sposobnejša- ona. ki je fizično močnejša ali pa ima kako drugo tast n ost, ki bi ji podaljšala življenje, nego Jinga žival. Pri živalih odločuje v prvi vrsti fizična moč, neki čisto naravm na-gpni^ potem mnoge druge lastnosti, ki dajejo nekaterim živahni prednost pred drugim ter ital p ©morejo, da i/U dejo iz 1 jutega boja za obstanek kot zmagovalcu Lev n. pr, ima hitrost ta moč; zajec nima moči, a poseduje nenavadno, hitrost. Kača nima niti moči nHi hitrosti, a je tako prilagodena, da se more skriti pred sovražnikom, če se zvije v kako votlino ali izgubi v travi; orel ima moč in hitrost, kar napravi za kralja vseh ptic; lisica se mora zahvaliti svojemu dolgemu životu za svojo sposobnost, da zapelje sovražnika in da se mu eventuelno uspešno umakne: listna uš nima ne moči niti hitrosti, a jo je sama narava ustvarila, da je popolnoma zelena, kakor list, katerega objeda ta se tako resi sovražne ptice. (Konec prib.) Kak« misli proletarijat. Še nekaj opazk o pariški konferenci. Pariška konferenca se zopet lovi semintja. Komaj so zagrmeli topovi in zazvonili zvonovi v proslavo dejstva, da so Nemci podpisali mir, pa imajo gospodje v Parizu zopet na tapeti! nešteto drugth spornih problemov. Ko je takoj po svetovni katastrofi vojno navdušenje pričelo izpuhtevati, ta se je umetno razburjena mentaliteta slehernega izmied narodov, prisedša zopet sama k sebi ta svojemu razumu, — pomirila, se ie pojavilo vsepovsod ta samo od sebe vprašanje: »čemu to prelivanje krvi, čemu Žrtve in trpljenje... ? Vprašanje je zatrl grom topov in na novo opijanil zbegano Človeško dušo, in čeravno se je instinktivno čut človečanstva vedno bolj ta boli protivil nadaljevanju vojne, neka neznana »višja moč« Je gonita narode vedno globlje v trpljenje. V tistem času Je stopil Witson na pfatn, ki je na teijidju svojih vojnih ciljev zopet vnel vojno navdušenja pri antanti. Potlačeni narodi so tufi že pričeH ookovati z antanto. Vendar ie bilo treba še čakati, preden so se narodi cen trpinih držav vzdramiti ter se pričeli upif^tl proti kratkovidni politiki »svojih« vlad. Končno je prišel pofem t:a bolgarski fronti, ta sicer v glavnem vsled agitacije buigarskih sociiali-stov, in potem silni pritisk antantmUi armad na nemško fronto-, ta porušil seje ves nevzdržljtv sistem centralnih držav in njen imperijalizem. Mislil bi človek, da je zgodovina učiteljica narodov, toda tema ni zmeraj tako. Antanta, pijana ztnage, je kaj hitro pozabila, ali hotela pozabiti \Vil-sonova načela. Mali narodi, pijani mlade svobode, so tudi skušali posnemati grehe imperijalizma in reakcije. Upanju na demokratičen mir je. sledita v kratkem ta nemalo po zaslugi pariške konference, grozovite razočaranje. Mi, proletarci, ki smo brez vsakega navdušenja stopili v to vojno, in ld smo vsled nje najbolj trpeli, smo že v teku njenega neskončnega nadaljevanja prav skeptično motrili na vse to neodgovorno početje vladajočih krogov. Krvaveli smo — primorani — za sovražni nam kapitalizem. Toda na obzorju vojnih grozot' in neizrečenega trpljenja se nam ie zasvetila zvezda upanja, da r.e krvavimo zaman, in vzdramili smo se k polnemu življenju ta spoznali smo še enkrat, kako potrebna je združitev svetovnega prpletarilata v Vrže so ti gospodje vznemirjali tudi Sovoduo -- na ra~ čun naših pevcev? Iz Slovenije, Pragersko. Pri nas na Pragerskem smo ustanovili v prid kmetiškega ljudstva prepotrebno podružnico delavskega konsumnega društva v Ljubljani. Pristopilo Je nad 500 udov. Kakor povsod, tako imamo tudi pri nas agitatorje proti konsumnemu društvu, med tistimi ljudmi, ki jim bo kon-sumne društvo trn v peti. Največji nasprotnik konsumu je poprej vse-nemška firma Zelan v Pragerskem. Smešno je, kako straši kmete r pravi jim, da potem ne bodo smeli nikamor drugam prodati svoje pridelke. Kmet in delavec pa dobro poznata firmo Zelan daleč okolo; bolj pametno bi bilo, če bi ta firma pravočasno plačevala kmetom zneske za prodane poljske pridelke, da jih ne bo imela vedno pred durmi. V kratkem se Je ta firma prelevila v slovensko, toda konsum se bo razvil, kako bo pa s firmo, pa še ne vemo. V kratkem osnujemo še več podružnic konsumnega društva, če pa bo prišel g. Zelan agitirat na shod proti njim, bo pa zletel malo bol) daleč. Iz Petrovč pri CeHu. Dne 15. avgusta je imela ali hotela imeti Kmečka zveza v Petrovčah shod. Na shod so zbobnali kmete od vseh strani. Pripeljali so se z vozmi iz Teherjev in St. Petra v Savinjski dolini. Shoda so se hoteli tudi kmetje druge stranke udeležiti, pa tudi socijalisti niso izostali. Razne duhovnike je jelo skrbeti, ko so videli toliko ljudi, o katerih so vedeli, da niso sami njihovi pristaši. Pa zvite buče, so bili tako nespametni, da niso pustili voliti predsedstva. Ce bi bili to naredili, bi bili tako pogoreli, da bi še do besede ne bili prišli. Ko je shod zahteval, da dr. Ogrizeka da voliti predsedstvo, se je odrezal, da je to shod samo njihovih somišljenikov. Kdor se pa ne bo zadržal mimo in dostojno, ga bo dal z orožniki odpeljati. Na te njegove besede so bili ljudje silno razburjeni, pa so zahtevali na vsak način predsednika sodruga Marna Iz Celja, prijemši ga in so ga nesli na govorniški oder. To je pa gospode od Kmečke zveze, posebno pa nahujskane kmete tako razjezilo, da so napravili naskok na oder. Zahvaliti se Je samo mirni krvi naših so-drugov, da ni prišlo do prelitja krvi, kar so klerikalci na vsak način hoteli imeti. Pri tej ceremoniji se Je najbolj odlikoval župnik iz St. Petra in kaplan iz Žalca; zadnji se je celo izpozabil, da je hote) svoje blagoslovljene roke porabiti za pretep, kar se mu je pravočasno preprečilo. Seveda pri vsej ceremoniji niso smele manjkati tudi Mariiine device; tudi te so prišle na govorniški oder. Ampak smeha ni bilo konca, ko so ji poslali, naši škrniceH na oder. Zastopnik Zveze dr. Ogrizek Je pa upil na odru, a 5e sam sebe ni razumel, ker so ga zborovalci izžvižgali. Marsikaj Je povedal neslanega, tega pa ni povedal, da je za časa vojne dr. Ogrizek cenzuriral pisma na pošti, katera so starši pisali svojim sinovom na bojno polje, in Je bil zelo navdušen patrijot, kakor Je sedaj. Prišli bi z imeni raznih hujskačev na dan, ki so hujskali zoper nas, pa si ohranimo to še za drugikrat drugič pa če bo hotel Slovenski Gospodar resnico zavijati, bomo vse pojasnili. __________________ Gospodarstvo, Mariborska eskomptna banka — nova orijentaclja. Dne 14. t. m. se je vršil pod predsedstvom dosedanjega podpredsednika dr. Rudolfa Frana 47. redni občni zbor Mariborske eskomptne banke, kojega sklepe je posvedočil notarski namestnik go- | spod Franjo Krisper. Nadzornik g. j Ciril Toman je ugotovil sklepčnost | ter proglasi! stari upravni svet 1 k^a 4 člani so edaj v so’n.žnem inozemstvu, za razveljavljenega. Vršila se je nova volitev in so bili polom listkov izvoljeni sledeči gospodje: Dr. Rudolf Franz, Viktor Olaser, dr. Mirko Grasselli, dr. Josip Leskovar, dr. Franjo I.ipolt, Lovro Peto-var. dr. Vilko Pfeifer, Josip Rosen-berg, dr. Fric Scherbaum in Ivan Šoštarič. V nadzorovalni svet sta bila voljena gospoda Drago Kobi in Ivan Veselič, za njih namestnika pa Adolf Himmler star. Po ravnatelju gospodu Hermannu predlagana razdelitev čistega dobička, ki dotira v smislu pravil različne fonde ter zlasti tudi dovaja rezervi za efektne izgube znesek K 68935.— ter predvideva za kupon leta 1919 plačilo K 20.— (5 %) se je sprejela v vednost, odnosno je bila odobrena. Na tem občnem zboru so bile oddane pomembne izjave, zlasti tudi po vladnem komisarju gospodu dr. Pfeiferju, ki kulminirajo v tem, da naj tvorijo podlago delovanju tega domačega bančnega instituta le čista gospodarska politika, stvarno vodstvo ter popolno vpožtevanje novonastalih' razmer v Mariboru, kateremu se obeta kot obmejnemu mestu v trgovsko-polrtičnem oziru važna vloga. ItaHlansko narodno premoženje. Narodnogospodarski urednik »Seco-lov« ceni sedanje italijansko naroino premoženje po sedanjem kurzu na 230 milijard. Oddaja premožeja bi po njegovem mnenju znašala 30, vojna odškodnina pa 20 milijard. Po tem načrtu bi se moglo vzpostaviti ravnotežje italijanskih financ, pač pa se Je bati, da se oddaja premoženja pri poizkusu, izvesti jo praktično, konča s fiaskom. Agitirajte za naSe časopisje! Najnovejša poročila. ZASEDBA GORNJEGA BANATA. LDU. Belgrad, 18. Danes so dobile srbske čete povelje, da zasedejo nastopne občine: -Mali Sombor, Da-sko In Blrin v Gorenjem Banatu, ki pripada na podlagi novo določene demarkacijske črte naši državi., BULGARSKE NOTE MIROVNI KONFERENCI. LDU. Lyon, 18. (Brezžično.) Kakor poroča »Petit Parisien«, Je bolgarska delegacija predložila tajništvu mirovne konference celo vrsto not, od katerih Je najvažnejša ona, ki zahteva združenje Tracije z Bul-garijo. Bulgari utemeljujejo to zahtevo s številnimi zgodovinskimi, etnografskimi in gospodarskimi razlogi ter poudarjajo, da se morajo smatrati kot Bulgari tudi takozvani Pomaki, češ, da to pleme ni nič drugega, kakor bulgarsko prebivalstvo, ki je pa svojčas prestopilo k izlamu. IZGON BRITANSKEGA POSLANIKA V MEHIKI. LDU. Amsterdam, 18. (DunKU.) Kakor javlja tiskovni urad »Kadio«, Je predsednik Mehike, Caranza, izgnal britanskega poslanika iz Mehike. To je storil baje radi tega, ker še dosedaj ni priznan. — »New York Sun« pravi k temu dogodku, da pomeni tak način postopanja občutno razžaljenje Velike Britanije, ki bi moglo dati povod za odločen nastop proti Mehiki. SOC1JALNO DEMOKRATSKA STRANKA V ŠVICI. LDU. Basel, 18. (DunKU.) Švicarska brzojavna agentura poroča: Zborovanje švicarske socijahio demokratične stranke se je včeraj nadaljevalo. Predlog strankinega predsednika, naj socijalno demokratična stranka pri prihodnjih volitvah v narodni svet nastopi samostojno, je bil sprejet brez razprave. Z veliko večino se je sklenilo nadalje, da bo stranka delovala proti priključitvi Švice k zvezi narodov. Končno je bila sprejeta resolucija, kjer se zahtevajo odredbe za znižanje cen naj- važnejših živil in drugih življenjskih potrebščin ter izdatna sredstva za olajšanje stanovanjske bede. Opoldne je bilo zborovanje zaključeno. POMANJKANJE PREMOGA V NEMŠKI AVSTRIJI. LDU. Dunaj, 18. (DunKU.) »Neue Freie Presse« objavlja: Od jutri dalje bodo ustavljeni tudi ententni br-zovlaki na nemško-avstrijskih tleh, kar bo imelo ne samo notranje politične posledice, temveč se bo tudi silno zavlekla kurirska služba med Dunajem in St. Germainom. Listi upajo, da bo Hooverjeva prisotnost na Dunaju olajšala tudi mednarodno premogovno krizo. DEMOBILIZACIJA V ITALIJI. LDU. Rim, 18. 1919. (ČTU.) Vojaški uradni list objavlja naredbo, da se letnik 1892 odpusti 28. avgusta 1.1. NOVA AMERIŠKA PRISELJENIŠKA ZAKONODAJA. LDU. Lyon, 18. (Brezžično.) Kakor javljajo iz Washingtona, nameravajo v Zedinjenih državah popolnoma preurediti priseljeniško zakonodajo. V zadnji seji ameriškega senata je senator Dillinghan iz Vor-monta (država, ki se razprostira severno od New Yorka do kanadske meje) predloži zakonsko osnovo, ki natančno določa mejo, za priseljevanje iz Evrope. V zmislu tega načrta se pripuščenje Evropejcev kot naseljencev uredi tako, da se bo po 1. juliju 1920 smelo naseliti v Ameriki Samo S % onega števila, s katerim tio tedaj vsaka posamezna narodnost zastopana v Zedinjenih državah'. / potovanje v Budimpešto. LDU. Dunaj, 18. (ČTU.) Kakor javlja romunski urad za izdajanje potnih listov na Dunaju, ža potovanje v Budimpešto je sedaj dovoljena samo uradnim in diplomatičnim osebam potovati tja. / h PREDOR POD ROKAVSKIM PRE-LIVOM. LDU. St. Germani, 18. (DunKU.) Predor pod Rokavskim prelivom bodo najbrže pričeli graditi že v najkrajšem času. Število predloženih osnutkov je precejšnje. Kakor zatrjuje »Petit Parisien«, ne bo predor stal mnogo več kakor 100 milijonov frankov in bo dogotovljen v 4—5 letih. Ko bodo predor izročili prometu* bo trajala vožnja iz Pariza v l.ondon samo 5 in pol ur. £, ■ de« 64 kron. — Neimenovan le cia-! rova! 10 kron. iskrena hvala. Le pa-gumno naprej za naš tisk! Aprovizacifa. Aprovizačnl urad na Poljanski cesti št. 13 se je preselil na magistrat in uraduje v Oaletovi hiši, pritličje, V lokalu osrednje krušne komisije. Prodaja slanine (Špeha). Od 20. avgusta dalje se bode oddajalo \i. aprovizačnega skladišča na Dunajski cesti pri Miihleisnu na vsak0( sladkorno izkaznico po 1 kg slanine, ki stane 18 kron. Določi se sledeči red: za I. okraj dne 20. avgasta, za II. okraj dne 21. avgusta, za HI. okraj dne 22. avgusta, za IV. okraj dne 23. avgusta, za V. okraj dne 25-avgusta, za VI. okraj dne 25 avgusta, za VII. okra! dne 27. avgusta, VIII. okraj dne 28. avgusta, za IX. okraj dne 29. avgusta, za X. okraj dne 30. avgusta, vsakokrat od 8. dd 11. In od 2. do 5. ure popoldne. ----i - ------------------——» Izdajatelj: Josip Peteian. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh Tisk »Učit, tiskarne« v Llubllani. C«:In predeno in nepredeno, v Strencab, ■JVIIV, kupuje po n^jviSji ceni tvrdki Fran Kos, Ljubljana, Sodna nllea 7. iHniiiit, ordinira od 14. do 15. ure na Miklošičevi cesti 16/11. Ihlnntin llarnb tovarnar v Domžalah VDIChIIH mm., št. 43, sprejemam V popravilo zimske klobučevinaste (fil-eaete) klobuke za gospode in dame po najnižnjih cenah. NESREČA NA GRADU LIECHTENSTEIN. LDU. Liechtenstein, 18. (DunKU.) Na gradu Liechtenstein se je pripetila včeraj popoldne velika nesreča. Vsled prevelikega navala turistov, ki so ogledovali grad, se je dvigljivi most pred grajskimi vrati pogreznil; 50—60 turistov, ki so se v tem trenutku nahajali na mostu, je padlo v 10 metrov globoki grajski jarek. Med njimi Je bilo tudi več žensk in otrok. Govori se, da Je bilo 6 oseb' težko In 20 lahko poškodovanih. LETALSTVO. LDU. Bern, 18. (DunKU.) Švicarska brzojavna agentura poroča: V nedeljo se je prvikrat posrečil pOiet iz Thuna na Jungfraujoch (3470 m). Ob normalnih vremenskih' razmerah' se bo polet ponovil še večkrat. TISKOVNI SKLAD »NAPREJA«. Podružnica »Svobode« v Celju je nakazala tiskovnemu skladu 100 kron. — Sodrugi v Hrastniku pa so nabrali na pevskem večeru »Svobo- UMIH, MUSKI »11 STE«. 6 *= SESISTSOVMS« ZtBMGS 1 OMEJEM ZMBI. ==* TISKOVINE ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA IN URADE, NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ... ZA SMODE IN VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE CJISOPISOV, KNJIO, BROlUR ITD. STEREOTIPIJA. LITOGRAFIJA. Sprejme se dobro izvežban peianki pomočnik samostojen delavec za postavljanje peži in štedilnikov. Plaža po dogovoru. Ivan Zaplotnik, pečar Radovljica. MIŠI, podgane, stenice, Scurkl I Udelova-n]e In ra*- _ _ _. . pošiljatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna plima. Za podgane In raJU K 6; za ščurke K 6 — ; posebna močna tinktura za stenice K 6 —, uničevalec moljev K 3 — ; prašek proti mrčesom K 5'—; mazilo za človeške uši K 3; mazilo proti ulem pri Hvalih K 3; prašek za uli v obleki in perilu K 3; prašek proti pernim ulem K 3; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (unlčev. rasUin) in mravljam K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanjc mrčesa M. JU n kor, lagrab 40, Petrinjska ulica 3, lil. iHiiaiiiiiaiiimiiiniauaiiBHiii« Priporočamo • d I n o tovarnliko zalogo ! šivalnih strojev posameznih delov. POTREBŠČINE m Šiviljo, krojač« hi Covljarjo tor galanterijsko In manufakturno BlAflO «a OBLEKE. u vodo dosno« 1 los. Peteline, Uitln S«. Mia nasip. nnnuainaHiniuiuiuiunaHmiuuinM"' — Dotatllka glavnica -— K 18,000.000. Sprejema vloge na knjl-|ice in tekoži račun proti ugodnemu obreatovanju^ Ljubljanska kreditna banka Podruinlce: v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju In Mariboru. Roiorva! fondi okroglo K 4,000.000. Kupuje in prodaja vso vrsto vrednostnih papirjev, financira erarižne dobave in dovolj njo aprovliaeljake kredite —-