Tečaj III. V četcrtck 19. kimovca (septembra) 1850. lAsi 38. Brat se bojuje * bratom. J^eta 1809 je bila strašna vojska pri A-špernski vasi 4 ure od Dunaja, v kteri so naši požrešnega Francoza hudo hudo nažgali. V tej vojski se primeri, da se posebno junaška vojaka na konjih v železnih oklepih naletita. Sabli se bliskate, boj se vname. Živo se spopadeta, in nasprotnik maha po oklepu nasprotnikovem, da hudo poka. Dolgo se dajeta, obema kervavi život že več ran; pa še ne more nobeden nobenega prekositi. Nazadnje, pa hoče sreča našemu, da francoskemu oklepniku z vso močjo britko sablo iz rok izbije, ktera daleč odleti. „Kaj mi brani, te zdaj vmoriti, ko bi me bila volja?" — mu reče hrabri vojak naše avstrijan-ske vojske — „toda sram bi me bilo tega dela; pojdi z menoj kot moj vjetnik, ne bode ti sile. Naj popred pa, junaški vojak! mi povej, kako se pišeš, da bodem vsaj vedel, kdo mi je dal danes s svojim moškim obnašanjem toliko opraviti, in komu sim pri-zanesel." „V serce si me ganil", odgovori francoski vojak, „nisim rojen Francoz, kar lahko po mojem govorjenju spoznaš; iz Insbruka na Tirolskem sira doma, kjer sim v veselju odrastek Zato pa, ker sim 298 se bil nekega hudodelstva vdeležil. sira moral iz dežele pobegnuti. Potegnem jo na Parsko, in ondi sim živel ves razuzdan več let 5 potem se dam za do-brovoljca v vojsko zapisati, in grem s Parci, ki so v tem boju Francozom pomagali. — „In kako se pišeš?" poprime naglo Avstrijanec. — „ Pišem se pa Janez L . . .", odgovori vjetnik. — „Ali je mogoče?" — zavpije prevelikega veselja Avstrijanec— „po tem takem sva si brata!" Zdaj pogleda parski vojak našega bolj natanko, in ga tudi spozna. Oba sovražnika, ki sta se malo popred tako gerdo kresala, se zdaj s solzami v očeh objamet^, serce na serce stisneta, in ne čutita bolečin kervavih ran, ki sta si jih vzajemno vsekala. liv olmogled. #) ----------------¦ Mislimo, da je večji del naših bravcev kakšno tako, veliki leči podobno očal o ali gledalo vidil, skozi ktero se sleherna reč veliko večja vidi, kot je. Stari ljudje slabih oči imajo takova očala, da ž njih pomočjo laglje berejo, ker jim čerke namreč veliko večje kažejo, kot so. Tako očalo, s kterim se na solncu tudi lahko goba in celo les zažge, se derži ponavadno v roki, in se z enim samim očesom skozi gleda. Tudij če na drugo stran z vodo napolnjene sklenice (to je flaše) ali steklene kupice (to je glaža za piti) bukve, ali kako drugo drobno reč postavite, bodete vse veliko večje vidili. Kako se pa to zgodi? slišimo vprašati. Tega — odgovorimo — se bodete v višjih šolah bolj natanko učili; zdaj vam le toliko povemo, da se taka prikazen po lomljenju solnčnih žarkov zgodi, ki se v vsih prezdrnih ali previdljivih rečeh lomijo, in podobe na videz povečujejo. Kolikor bolj zvišana ali vam pasla je steklena leča, toliko bolj povečuje ali poveličuje. Taka močno zvišana ali vanipasta leča je tudi drob- *) Preberi popred verstice od drobnogleda na 296- str. 399 nogled, večjidel v obroček ali cev vsajen. Več tacih umno zloženih leč reči še bolj poveličuje. Eni drobnogledi so tako narejeni, da se skozi nje z očesom gleda, eni pa tako, da s pomočjo solnčnih žarkov poveličano podobo kakšne stvarice, ki se pred imenovane leče vtakne, v temni stauici na steni kažejo. Takim pravijo so In č ni drobnogledi (Sonnen-Mikroskope), in tak je tudi drobnogled, od kterega smo zadnjič (na str. 2d6) nekoliko povedali. Razun bolhe večje od slona — in šivanke večje od hrasta nam je pokazal tudi las debel kot poleno in votel kot cev, kolesice iz žepne ure večje od mlinskega, v kapljici vode iz studenca veliko po orehovo velikih živalic, v kaplji vode iz luže več po polenu velikih, ribam podobnih živali, ki jih s prostimi očmi še ne vidimo, in jih brez števila popijemo, da še ne vemo. Tako naglo so po kaplji, ki je njim morje, sem ter tje švigale, kot navadne ribe. Ena je celo druge grabila, in jim kerv izpivala. Ravno tako smo vidili v kaplji vriska (jesiha) veliko kač ponavadno velikih, desiravno se s prostimi očmi čisto nič ali le na solucu ob robu kake sklenice komaj komaj vidijo. (Poglej podobo C v dokladi 39. lista). Se veliko drugih lepih, čudapolnih reči nam je drobnogled pokazal in drug neznan svet odperl. Nehotoma se je moral vsak gle-davec neskončuej modrosti stvarnikovej čuditi, in ga v mislih slaviti. Kratka slovnica slovenskega jezika. <§. 31. Kazavna zaimena. Kazavna zaimena so, ktera kako osebo ali reč bolj natanko pokažejo, kot osebna zaimena. So: ti,*) ta, to (tile, tale, tole ali leti-a-o), tisti-a-o (iz *) Sliši se po Slovenskem za moški spol, kakor za ženskega, t a in pa tudi te; n. p. ta ali te mož je zdrav, namesto ti mož je zdrav. Kakor nihče ne govori, lepa ali lepe moi, ampak lepi mož, tako je po slovnici tudi boljše govorjeno, kakor velik del štajarskih Slovencev »e praviloma govori, „t i mož, kot ta (te) mož." . ti isti, ta ista, to isto), uni-a-o, tak-a-o. Sklanjajo se kakor prilogi. #. 32. Prašavna zaimena. Prašavna zaimena so, s kterimi po kaki osebi ali reči prašamo. Tale so: kdo V kaj? kteri (kateri)-a-o? kak-a-o? kakov-a-o? kakošen ali kakšen-šna-o? kolik-a -o, čigav-a-o? (ali čiji-a-o)? Deržijo se prilogove sklanje, izjeinši kdo in kaj, ki ju takole sklanjamo: 1. kdo? 2. koga? čiga? #) 3. komu? 4. koga? 5. (pri) kom? 6. (s) kom? Opomba. 1. kaj? 2. česa? 3. čemu? 4. kaj? 5 (pri) cem? (s J cim? ,,Kdo" rabimo prav vprašajoči po osebah (ljudeh), „kaj" pa vprašajoči po drugih stvareh; n. p. kdo je rekel? Brat. Koga sividil? Brata. Kaj je tam? Pes, kamen. Kaj si vidil ? Psa, kamen. Iz kdo, kaj in kteri sostavljene besede se sklanjajo kakor nesostavljene. Take so: malokdo, inalokaj, nekaj, marsikteri, nekteri i. t. d. §. 33. Oziravna zaimena. O z i ravna ali nanašavna zaimena so, ktera se na kako popred imenovano osebo ali reč ozirajo ali nanašajo. So sledeča: kteri-a-o, ki, kdor, kar. „Kteri-a-o" se sklanja po prilogovo, „ki" pa, ktero za vse tri spole velja, s pomočjo osebnega zaimena: ki ki ki ju ki jih ki jima ki jim kiju ' kijih ki (pri) njima ki (prij njih ki (ž) njima |ki (ž) njimi 1. ki 2. ki ga žensk, ki je 3. ki mu „ ki ji 4. ki ga ,. ki jo 5. ki (pt-i) njem „ ki (pri) nji 6. ki (žj njim „ ki (ž) njo n. pr. človek, ki mu (namesto: kteremu) ni upati. „Kdor" in >,kaj" sklanjamo pridevaje sklonom *) Namesto „fSiga" rabimo raJSe „cigav-a-o." 301 prašavnih zaimen „kdo" in „kaj" r ali ur; j na koncu pa se spremeni v r: 1. kdor, 2. čigar, 3. komur, 4. kogar, 5. Q)ri} komur itd. 1. kar, 2. česar, 3. čemur, 4. kar, 5. (pri) čemur i. t. d. Kakošen (kakšen) - šna-o dobi, daje ozirav-no za i me, r za „kako" n. p. kakoršen-šna-šno. Po zgornjih pravilih se spreminjajo tudi sledeče prašavne besede v oziravne: Praš: kedaj? kam? kje? kako? koliko? kod? doklej? Ozir: kedar, kamor, kjer, kakor, kolikor, kodar. dokler. Kakor kdo ali kdor, kaj ali kar sklanjamo tudi nedoločivni osebni zameni nihče (namesto nikdo) in nič, i / namreč: 1. nihče, 2. nikoga(Y) , 3. nikomu(Y), 4. nikoga(r), 5. (pri) nikom(ur) 6. (z) nikom(ur). 1. nič, 2. ničesa(r), 3. ničemu(r), 4. nič, 5. (pri) ni- cem(ur), 6 (z) niceni(ur). »t •« ± j. " i i yii"i . .lisi Nic zna tudi nesklanjano ostati. Ukradeni konj. Nekemu kmetu je bil nekdo ponoči naj boljega konja ukradel. Zato se je kmet na kojnski somenj v mesto podal, si drugega kupita Pa poglej — tukaj med konji tudi svojega na prodaj vgleda. Berž popade konja za uzdo in zavpije na ves glas: „Konj je moj, pred tremi dnevi mi ga je nekdo ukradel!" v Človek, kteri je konja prodajal, reče na to ves prijazen: „Vi se molite, ljubi prijatel! Tega konja imam že čez leto. To ni Vaš konj, je morebiti le podoben Vašemu.'" Kmet konju oči z obema rokama zakrije, rekoč: ,,Ako Vi konja zares že tako dolgo imate, povejte sedaj, na kterem očesu je slep?" Človek, kteri je bil konja zares ukradel, pa ga ni na tanko ogledal, se vstraši. Ker je pa vendar moral ne- 30* kaj odgovoriti, je tako v en dan rekel: „Na levem očesu je slep." Sedaj kmet konju oči razkrije, rekoč: „ Sedaj se očitno vidi, da si kradel in lagal. Tukaj te vsi poglejte! konj ni trohe slep, samo zato sem tako prašal, da bi tat na svetlo prišel." Ljudi okolo stoječi se smejejo, rekoč: Vjel ga je, vjel! „Kojnski tat je moral konja nazaj dati in zasluženo kazen prestati. i s O Kratkočasnica. -¦) kip V francoskem mestu Lionu pride neki kupec, ki je v tretjem nadstropju hiše stanoval že po polnoči y temi domu. Ko v drugo nadstropje pride, je mislil, da je že v tretjem, in gre v stanico, ki je bila ravno pod njegovo, misleč, da gre v svojo. Toliko bolj je v svojej misli vter-jen, ker najde ključ ravno tako na strani vrat viseti, kakor ga je on obešal. Odpre in stopi brez skerbi v njo. Ko pa žvepljenk na peči išče, luč narediti, jih ni na navadnem mestu. To se mu čudno zdi. Začne po steni tipati. ,,Kaj je to?"' — tudi podob (pildov) ni na steni. Ne more si drugega misliti, kakor da je pokraden, ter začne res na ves glas kričati: „Pokraden sim! pokraden sim! tatje so v hiši! tatje so v hiši!" Prebivavec te stanice, po kterej je kupec v temi ro-govilil, pride domu, ko je kupec ravno vpil. Besedo „tat- . je" zaslišati teče skokoma v svojo stanico. Ko jo pa od-perto najde in človeka v njej čuti, misli, daje tat, ter ga zagrabi kričaje: Tat, tat, tat! Kupec pa, ki je še zmi-raj menil, da je v svojej stanici, ima unega za tata, ga zagrabi za golt in kriči tudi na vso moč: Tat, tat je $u,j kaj, pomagajte! — Tako dolgo sta se grabila, dokler niso hišni ljudje z lučjo prišli; potem še le se je reč razjasnila. — -I 303 Hesreča pri igri ,,se konje igrati." V Bel o gradu na Serbskem se je igral osem let star deček z drugim manjšim konje, in mu je bil okoli vrata verv za vajet ovezal. Tekala sta ob dolgem jarku ali grabnu, kar se mlajši spotakne in v jarek pade. Uni ga hoče z vervjo nazaj potegnuti in ga zadavi. • ------------ Žaba in vol. (Basen.) ----- .Žaba je vidila vola na travniku, in želi njemu jed-naka biti. Zatorej začne svojo gerbasto kožo napihovati, ter vpraša svoje tovaršice: Ali nisim tako velika, kakor vol? „Nisi ne, ji pravijo.'" Le še bolj se napenja, ter vpraša: „Sim zdaj vendar velikemu volu jednaka?" Zopet ji odgovore", da ni. Pa vendar ne neha; s vso močjo se bolj in bolj napenja in razpoči. Napuh v nesrečo pripravi. ;_____________________i Strupeni med. i_______, Okoli cernega morja v malej Azii je najdel popotnik po imenu Hamilton »takega meda, da človeka omami, ako ga zavžije. Tudi zavžit po gerlu greni. Smesuica.( č*-***-^ ----- ^ 'rJi.1 i* V V . (J ' Učenik vpraša učenca: Kaj je težje, stotin, to je cent perja, ali stotin železa? Učenec navajen brezpo-mislika odgovarjati, odgovori hitro: Stotin železa. Zastavica. Kaj je to? Slepec je vidil zajca bežati, kr ulje vi je tekel za njim, in ga vjel, goli pa ga je k sebi vtaknul? OpOlIlill. Ker s tim mescem tretja četert leta izteče, prosimo spodobno spoštovane prejemnike, kteri so naročnino le za to četert leta plačali, da *04 bi jih bila volja, ako žele Ve de ž a še vprihodnje prejemali, naročnino kmalo ponovili; sicer bi se vtegnilo zgodili, da bi listov za zadnjo četert tega leta ne dobili. Povabimo vljudno tudi nove bravce k naročilu na Vedeza, ki ga, kakor smo že večkrat z veseljem praviti slišali, slovenska mladina prav rada bere. ^ Za četert leta velja Vedež z 1 doklado podob vred v Ljubljani v tiskarnici gospe Rozalije Eger 20 kr. (za neučence 23 kr.), po pošti pa brez razločka 33 kr. Poštnine ni treba plačati, ako se na pismo zapiše: Naročnina (Prdnumera-Jons - GefdJ. Vrednišlvo. Slove bukve. CV novem pravopisu.) Bogočastjc sv. katolškc cerkve. Spisal in založil Dr. Jož. Muršec, učitel verozakona v st. mestjanski učilnici v Gradcu. Te bukve, s tako imenovanimi novimi oblikami pisane, razlagajo prav lepo cerkvene čase, cerkvene kraje, cerkveno spravo in cerkvena opravila in so posebnega priporočila vredne. V usnjenem robu s srebernim napisom velja 33 kr., v platnenem pa 30 kr. sr. Na prodaj imajo: V Ljubljani bukvovezec L. Krcmžar, v Celju J. Jeretin, v Mariboru A. Ferlinc, v Ptuju J. Špricaj, v Radgoni A. "VVajcingcr, v Celovcu J. Leon, v Gradcu J. Majer. , Arredništvo. Slovensko - ilirski slovnik. Deridj, deržalo. j Deset, deset. Deridli, dčržati. \Deseli-a-o, deseti-a-o Derždva, deržava. ' Derždvni-a-o, deržavui-a-o Derva ali dreva (višebr.} d črva, drčva. Denarnica, dervarnica, der- varna. Derviti, terati, goniti. Dervo ali drevo, dervo, drevo. Desetič, deseto. Desetina, desetina. Deselinski - a-o, desetinski- a-o. Deselica, desetčrica, deseto- rica. Desni-a~o, desni-a-o. Desnica, desnica. Poprarek. Zavoljo nekterili napotij se bodo latinske šole v Ljubljani še le 1. dan drugega mesca začele. ——— ¦ i —^ Založnica Ilozalija Eger. - Odgovorni vrednik J. Navratil. V Ljubljani.