Ksaver Meško:
Pomlad.
V traDi zeleni pokojno ležim,               Kaj mi, srce, drhtiš tako?
d sinje nebo oes zaozet slrmim,           Kaj se s sotzami polnis, oko?
ko da bl proič ga gfedal.                     Kdo bi zdaj solze prelioal?
Sonce se zlahka po nebu pelja.            zMislim na dni, ko soet bo spet tak:
naglo oblak črn k njemu oesla —       coetja poln, oes dehteč. oes sladak —
rad bi kaj mu povedal?                       jaz bom pa o grobu počival.*.
Lipa kraj traonika bujno coeti,                                  j
nse ozračje od nje dehti.                                              ¦
d Dejah Čebele šumijo.                                           ¦
Poln delitenja oes mladi je svet,                      ^^^J
saj je oes en sam čudežen cvet —                   ^^H
uanj, čuj, zvonooi zvonijo.                                   T^^^l