MAJ 1 N 2. po Velik. 'J T Atanazij 15 T Aleksander I. 4 S Monika 5 C Pij 6 P Janez L. G.C+ 7 S Stanislav_ 8 N 3. po Velik. 9 P Gregor N. 10 T Antonin 11 S Mamert, škor 12 C Pankracij, muč. 12, r Robert + 14 S Bonifnc_© i. po Velik. 16 P Janez Nepomuk amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST M AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. • (Official Organ of four Slovenian Organizations) ____ JNAJSTAREjfl IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 86. CHICAGO, ILL., TOREK, 3. MAJA ■— TUESDAY, MAY 3, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL TO Anglija in Francija boste apelirali na Cehoslovaško, naj v čim najvišji meri pristane na zahteve nazijev. — Ne-„ zmanjšana bojevitost čeških Nemcev. — Angleška in francoska obrambna sila se združi pod enotno vodstvo v času vojne. > 1 . -- London, Anglija. — Med tem, ko ste Anglija in Francija na konferenci svojih, zastopnikov, ki se je vršila zadnji teden v Uhkajšnem mestu, sklenili, da boste nastopali v slučaju nevarnosti vojne tako-rekoč kot nedeljiva enota, ste pa na drugi strani pripravili pot korakom, da poskrbite, da se čim najbolj mogoče ta vojna nevarnost izključi. Ker tvorijo napeti odnošaji med Cehoslovaško in Nemčijo to-časno eno najbolj kočljivih in občutljivih točk v Evropi, ste se obe velesili odločili, da boste posredovali, da se situacija omili in se tako prepreči možni splošni konflikt. Predvsem se nameravate Anglija in Francija obrniti na cehoslovaško vlado in ji priporočati, naj v čim najširši meri pristane na zahteve tri in pol milijonske narodne manjšine Nemcev, ki je ima v svoji državi. Naj ji da lokalno avtonomijo, kolikor je pač mogoče, ne, da bi bila pri tem ogrožena enotnost države; tako ji naj dovoli samoupravo v vseh zadevah, izvzemši narodne obrambe, tujezemskih zadev, denarja in carine. Istočasno imate obe velesili pa tudi namen, obrniti se s podobnim apelom na Hitlerja, PRVOMAJSKE RABUKE Največje prvomajske demonstracije v zgodovini Londona. , i j London, Anglija. — Tukaj- šna policijska sila se je morala zadnjo nedeljo ojačiti za več tisoč mož, da je mogla kontrolirati velike prvomajske demonstracije, ki so bile najbolj obsežne v zgodovini tega mesta. Do 200,000 oseb se je zbralo v Hyde parku na zborovanju, katerega je sklicala stranka laboritov in na katerem se je ostro kritizirala, vlada in njena zunanja politika, zlasti pa še nedavni pakt,sklenjen z Italijo. Najbolj nevarna situacija pa je nastala, ko so se laboriti pri svojih obhodih po mestu sestali s skupinami fašistov; vendar pa se je policiji posrečilo, da je preprečila vsak večji spopad. -o- V BOLNICO VSLED VISOKE STAROSTI Chicago, 111. — V tukajšnjo okrajno bolnico je bila zadnji oetek pripeljana Mrs. Anna Durgarian, 2541 Wilson ave. Ženska ne trpi na nobeni po-namreč, naj ne daje preveč ko-'sebni bolezni, marveč oslabela raj že in potuhe nazijem v Ceho-slovaški; ta apel pa boste napravili šele, ko boste videli, da je čas za to primeren, zlasti, ko ,se bo videlo, kaj bo prinesel obisk Hitlerja v Rimu, na katerega se je odpravil ta torek. Stališče, ki ste ga zavzeli Anglija in Francija, pa očivid-no ni zmanjšal bojevitosti nazijev na Ceho^lovaškem, kakor so to pokazali na prvomajskih proslavah to nedeljo. V mestu Ga-blonz je imel ob tej priliki govor njih vodja Henlein in pred 40,000 poslušalci povdarjal, da zahteve, ki jih je izrekel pred tednom dni, ne predstavljajo največ, kar hoče nemška manjšina imeti, marveč najmanj. Obenem je izrazil zahtevo po plebiscitu, da se narodne manjšine v državi lahko jasno izrečejo, kaj žele, in istočasno je posvari tuje države, naj ne skušajo Podpirati Cehoslovaške, češ, da to privedlo do konflikta. Vojaški pakt, ki ste*ga sklenili med seboj Anglija in Franca zadnji teden, kakor gori omenjeno, je izredno dalekose-^en. V slijčaju vojne se boste takoj združili bojni sili obeh držav v eno enoto pod enotnim v°dstvom. Določeno je, da bo °bema armadama na suhem podeljeval kak francoski častnik, c'očim boste obojni zračni in pohorski sili postavljeni pod vod-stvo angleških častnikov. Gene-ra,na štaba obeh držav se bosta '^stala ta teden v Parizu, da iz-^ e'ata podrobnosti tega velikega Vi Isto^asno ste °be državi penili, da boste nudili ekonom-dko Pomoč Cehoslovaški in tudi rugim manjšim državam v jugovzhodni Evropi. je le vsled visoke starosti; dosegla je namreč celih 112 let. Po narodnosti je Armenka in je bila rojena v Turčiji, od koder je prišla v Ameriko pred 45 leti. ——o- ANGLIJA POSPEŠI GRADITEV AEROPLANOV London, Anglija. — Produkcija bojnih aeroplanov se bo več kakor podvojila. Tako je zadnji petek objavila angle^ ška vlada in je izdala odredbe, da se bo s tem takoj pričelo. Tako bo imela Anglija koncem dveh let '2750 aeroplanov samo za obrambo doma. V to niso všteti aeroplani v ostalih njenih ozemljih. • -o- KRVAVA DRAMA V ZRAKU Ilankow, Kitajska. — Nad tukajšnjim mestom se je vršila pretekli petek zračna bitka, o kateri se trdi, da je bila največja ne samo tekom sedanje vojne med Japonsko in Kitajsko, marveč največja v zgodovini sploh. Okrog 130 aeroplanov je bilo udeleženih v njej. Menda v proslavo 37. rojstnega dne svojega cesarja Hirohi-to, so Japonci poslali veliko število svojih aeroplanov, da napadejo to mesto, ki je začasna prestolica kitajske vlade. Kitajci pa so napad očividno pričakovali, kajti takoj je bilo tudi njih aeroplanov polno v zraku. Zrak je bil čist in tako je bilo prebivalstvu omogočeno, da je lahko opazovalo to strahotno in krvavo igro. Kakor trdijo Kitajci, je med bitko padlo na zemljo 20 japonskih aeroplanov, dočim so jih oni sami izgubili štiri. PROTI MONOPOLOM Predsednik skuša vzeti gospodarske oblast velikim družbam. Washington, D. C. — Pred- no se je predsednik Roosevel odpravil na svoj pardnevni oddih, je predložil pretekli petek kongresu posebno poslanico, v kateri priporoča sprejem raznih zakonov, s katerimi bi se strla monopolna oblast, ki jo zdaj lahko izvajajo velike družbe, zvezane med seboj. Med drugim poslanica priporoča, naj se sedanji zakoni proti trustom izpopolnijo v toliko, da se družbam ne bo več mogoče sporazumeti v toliko, da bi lahko enotno nastopale glede cen in s tem umetno držale cene visoko. Dalje, da se izvrši preiskava v zavarovalninskih družbah, v koliko so si te s svojimi investacijami pridobile oblast nad gospodarstvom; da se prepreči družbam v sporazumu u-stanavljati svoje banke, itd. Z ozirom na opozicij-o, ki jo vodijo demokratski konservativci proti predsedniku, pa ni upati, da bi bili ti zakoni sprejeti na sedanjem zasedanju. -o- 1ZVEŽBANA PRI "POSLUŠANJU" Z OČMI Chicago, 111. — Tukaj se je vršil zadnji petek svojevrstni kontest, ki je vzbujal dosti zanimanja, namreč "poslušanje" z očmi. Kontestanti so tekmovali v tem, kdo bo lahko bolj točno z ustnic bral, kar je bilo povedano, ne da bi slišal besede. Prvo mesto si je pridobila 53 letna Mrs. Ferne Frank, 2618 No. Spaulding ave. Žen ska je gluha, toda brez obotavljanja je razumela vse, kar ji Je bilo povedano samo s premikanjem ustnic, ne, da bi se pri vsem tem oddal kak glas. Tako uspešno je par kratkih šaljivih zgodbic, ki iih je na ta način "slišala", ponovila z govorico potom rok, da so se drugi gluhi, ki so bili navzoči, na, glas smejali. V NEPRESTANO SE JI ZDEHA Danville, 111.—Lokalni. zdravniki ne vedo razložiti, kaj je vzrok nenavadni bolezni, na kateri trpi 22 letno dekle Dorothy Agan; že osmi teden namreč neprestano zdeha, in sicer okrog 50 krat na uro. Pravijo pa zdravniki, da se za njeno zdravje ni bati, ker mil to zdehanje doslej očividno ni nič škodovalo. PO KAT. SVETU — Vatikan. — Papež Pij se je zadnjo soboto preselil na svoje letovišče, grad Gandol-fo, ki je oddaljen od tukaj 17 milj: Tako se je umaknil iz Rima tri dni pred prihodom nemškega kanclerja Hitlerja. — Amsterdam. Stališče PRETRES SOCI-JAL VPRAŠANJ Katoličani skušajo uvesti krščanske principe v socijalna in gospodarska vprašanja. Milwaukee, Wis. — Kakor je bilo že na kratko poročano, se vrši te dni, od 1. do 4. maja, v tukajšnjem mestu veliko zborovanje katoliških vodilnih osebnosti iz celih Zed. držav in iz Kanade in napoveduje se, da bo to zborovanje takega pomena, da bo zabeleženo v zgodovini dežele. Nobena druga skupina še ni namreč skušala načeti' sodobnih perečih socijalnih vprašanj tako temeljito, kakor se to vrši na tem zborovanju. Namen zborovanja je, da se napravi resen poizkus, kako u- avstrijskih katoličanov je zelo negotovo. Hitler se je nam-jvesti krščanske principe soci-reč pri svojem drugem razgo- jaine ljubezni in pravičnosti v Iz Jugoslavije Janez Kuhar, gorenjski rojak, ki je gonil gorenjskim mesarjem kupljeno živino, je pri peraškem mostu postal žrtev avtomobila. — Dva mlada roparja napadla učiteljico. — Še druge vesti. voru z dunajskim kardinalom Innitzerjem izogibal vsake besede, s katero bi obljubil, da bo spoštoval konkordat med Avstrijo in Vatikanom. — Washington, D.C. — Dočim se katoličani bore za to, da bi postale šole, ki so v privatnih verskih rokah, deležne vladne podpore, so se pa nasprotno protestantje izrazili proti temu, češ, da bi se s tem kršil duh ustave. — Schenectady. — Organizacija CIO je nedavno povabila Fathra Ch. O. Rice iz Pitts-burgha, da je govoril na enem nje zborovanj. Duhovnik je pri tem povdarjal, da je CIO popolnoma normalna, zakoni ta organizacija, ki nima na'sebi nič rovarskega in komunističnega, ter ne gre niti tako daleč, kakor bi lahko glasom papeških enciklik. ŠIRITE AMER. SLOVENCA" tej umetnosti se je ženska izvež-bala popolnoma sama, brez vsakega pouka, in ji je s pomočjo nje omogočeno, da lahko opravlja brez ovire razna dela. Zdaj je zaposlena v uradu šolskega odbora kot pisarniška moč. sedanje ekonomske probleme, in v ta namen S3 vrši tekom teh dni število splošnih zborovanj in manjših debat. Glavnih govornikov je okrog 300, moških in žensk, in ti zastopajo delodajalce, delavstvo, vlado in cerkev. Za splošno občinstvo ste bili določeni dve zborovanji, eno v nedeljo, drugo v torek zvečer, in sicer v mestnem avditorij umu, v katerem je prostora za 20,000 ljudi. Skupno je zastopanih na zborovanju 64 škofij in nad-škofij v Zed. državah in štiri v Kanadi. -o- REAKCIJA ZOPET SLAVI ZMAGO Washington, D. C. — Predelani zakonski predlog za u-ravanje delavskih plač in ur bo tudi v sedanjem zasedanju kongresu pobit. Odbor poslanske zbornice, v katerem se je ta predlog obravnaval, je namreč pfetekli petek z 8 proti 6 glasovi odločil, da se predlog ne pošlje v razpravo celokupni poslanski zbornici. Reakcijo-narci so torej pobili tudi ta delavski predlog, za katerega se je toliko zavzemal predsednik Roosevelt. ŽELEZNIŠKA NESRŽČA V puščavi, blizu mesta Las Vegas, Nev., s e je nedavno pripetila železniška nesreča, ki jo je povzročila, kakor pravijo, počena tračnica. Na sliki se vidita v ospredju dva voza, ki sta se prevrnila, zadaj pa ostali vozovi, ki so sko čili s tira. Pri vsem tem pa je bilo le sedem oseb ranjenih ter tudi ti le lažje. Nesrečen slučaj Ljubno na Gorenjskem, 13. aprila. — Janes Kuhar, doma iz Dupelj na Gorenjskem, je vsak ponedeljek gorenjskim mesarjem gonil na Jesenice kupljeno živino, s tem se je deloma tudi preživljal. Bil je pošten in zanesljiv, zaradi tega mu je tudi vsak mesar živino zaupal. Tudi 11. t. m. je imel odgnati na Jesenice štiri vole, ki so bili last mesarjev Alojzija Rekarja, Janeza Ro-biča in Matevža Zavrla. Da bi čim več zaslužil, je prevzel v gonjo kar štiri vole. Pri tem mu je kot poganjalka pomagala neka ženska. Živina je bila pohlevna, le največji vol mu je delal preglavice. Prišedši na Posavec, je pustil enega voliča, ker mu je o-pešal, pri posestniku g. Tavčarju, ostale pa je nekkko ob pol 8 zvečer odgnal naprej. Ko so prišli s poganjalko in voiličji do klančka, ki vodi k peraškemu mostu, je prišel za njima v res počasnem tempu polno naložen tovorni avto, last g. Pirca iz Lesc, katerega je šofiral šofer, na njegovi desni strani pa je sedel sam lastnik avtomobila. Hoteč prehiteti vole, se je šofer umaknil na levo. Pri tem pa je prišel po nesreči Janez Kuhar pod zadnje desno kolo tovornega avtomobila, ki mu je zdrobilo glavo. Voli so ostali na mestu in poganjalka ni niti vedela za nesrečo, čeprav je hodila tik za voli. Kljub temu, da je na tem mestu cesta nagnjena navzdol, je vozil šofer tako počasi, da je voz že 8 metrov od ponesrečenca ustavil. Na lice mesta je došlo orož-n;štvo in komisija je po zasli-šanu poganjalke in po okoliščinah, ki so se videle na licu mesta, dognala, da je nesreče kriv samo nesrečen slučaj. Največji vol, ki je bil precej divji, je najbrž porinil nesrečnega poganjača pod kolo. -o- Izprijena mladina Studenec Ig, 8. aprila. — Komaj so se ljudje na Ižanskem nekoliko pomirili zaradi ciganske bitke, ko so cigani Hudoroviči pred dnevi v To-mišlju uprizorili velik pretep in so začeli streljati na gostilničarja Anzeljca, kateremu so pobili gostilniška okna, že se je prebivalstvo znova razburilo. Preteklo nedeljo sta bili napadeni učiteljci gdč. Nikica Bučarjeva in gdč. Elizabeta Bončinova, ki sta nameščeni na šoli v Tomišlju. Dva fanti-na, stara okoli 16 let, posestniška sinova, sta napadla obe učiteljici zunaj Tomišlja. Učiteljici Bučarjevi se je posrečilo pobegniti pred napadalcema, ki sta zgrabila Bončinovo ter ji s silo vzela ročno torbico, v kateri je imela 26 din gotovino. Fantalina sta po napadu pobegnila. Ročno torbico sta zakopala, denar pa zapra- vila. O napadu so bili obveščeni ižanski orožniki, ki so kmalu oba napadalca izsledili. -o- Smrtna kosa V državni bolnišnici v Beogradu je umrl Slovenec Franjo Gregorič višji svetnik generalne direkcije državnih železnic. Doma je bil s Primorskega in je bil odličen uradnik. — V Ljubljani je umrla Marija Pič-man, rojena Pravst, zasebnica stara 85 let. — V Kranju je umrl Janez Ciglič, dober krščanski mož, rojen v Štever-janu pri Gorici. Star je bil 85 let. -o- Menice je ponarejal Pred malim ljubljanskem senatom je bil eletrotehnik Josip G., rodom iz Idrije obsojen na 6 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti zaradi ponarejanja podpisa na bianco menici in ker je že lansko leto poneveril hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske. -o- Cerkveno odlikovanje Župnik v Koprivnici na •Hrvatskem g. Štefan Pavonič je bil od sv. stolice imenovan za apostolskega protonotarja. O tem je bil obveščen od sv. stolice zagrebški metropolit dr. Stepinac. G. Pavonič je prvi župnik v Koprivnici, ki je dosegel tako visoko odlikovanje. -o- Nezgoda V Ljubljani je padla po' stopnicah Antonija Litoš, vdova po pokojnemu davčnem slugi. Padla je tako nesrečno, da so nezavestno odpeljali v bolnico, kjer se je šele drugi dan zavedla. -o- Otrok v mlaki Iz Maribora poročajo, da je v Tešanovicih v mlaki utonila eno leto stara hčerka po-sestnice Harijeve. Otrok se je igral pred hišo medtem ko je mati delala v vinogradu. Deklica se je prikobacala do nezavarovane mlake, v kateri je utonila. -o- , Viničarja zgorela V Polancih v Slovenskih goricah je zgorela viničarija posestnika Ivana Jesiha. Zgradba je bila že zelo stara, vsled česar je manjša škoda. Vzrok požara ni znan. -o- Jubilej V Št. IIju na Štajerskem, ob meji, slavijo letos 150 letnico tamošnje ljudske šole. Ob enem slave 70 letnico slovenske ljudske šole. S tema dvema jubilejima bodo združili še 20 letnico narodnega ujedi-njenja in vse skupaj prav slovesno »obhajali. -o- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh! tran 2 'AMERIK ANSKI SLOVENEC' Torek, 2. maja 1938 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto______$6.00 Za pol leta____3.00 Za četrt leta__________1-75 Posamezna številka________3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891« Issued daily, except Sunday, lion-day and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year___ For half a year ...... For three months___ _$5.Q0 . 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__$6.00 For half a year____3.0.0 For three months ....... , _ 1.75 Single copy________3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo Vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Položaj v Španiji Ofenziva španskih nacionalistov na katalonskem bojišču se razvija zelo neugodno za vladno vojsko in republikansko Španijo sploh. Zlasti padec Leride okrepljuje ne-^vno napoved generala Franca, da stopa španska državljanska vojna z vojaškega vidika v poslednjo fazo. Republikanske sile se sedaj v poslednjem naporu trudijo, da bi preprečile pohod Francovih čet pod poveljstvom generala Yaguea proti Barceloni, toda ti napori postajajo čedalje bolj obupni, ker izvajajo Francove čete istočasno močan pritisk tudi na severnem in južnem bojišču. Na severu se je del republikanske vojske že zatekel na francosko ozemlje, v sredini je Franco že prodrl do morja in ozemlje, ki so ga kontrolirale vladne sile, je presekano na dvoje. Potek poslednjih vojnih operacij v Španiji je zbudil tudi v objektivnih vojaških krogih izven Španije zelo pesimistične zaključke glede nadaljnjega republikanskega odpora. Tako je na primer francoski general Baratier v pariškem "Tempsu" že pred nekaj dnevi zapisal, da se ves problem omejuje samo še na vprašanje, kolikšne so v obeh taborih dejanske rezerve za nadaljevanje vojne. Pri nad 1400 km dolgi bojni črti, ki loči Francovo od republikanske Španije, ne gre več za istočasno vojaško obvladanje vse te črte, temveč samo za sposobnost predorov na nekaterih pomembnejših mestih. Tu pa ne prihaja v poštev samo zadostno število vojakov, postavljenih v boj, temveč gre predvsem za zadostno močne rezerve, ki lahko sproti zamenjujejo vojaštvo v prvih linijah. Prav v pogledu rezerv pa se republikanska vojska, ki nima nobenega dotoka, z nacionalistično vojsko v zadnjem času ne more več meriti. Vprašanje odpoklica tujih prostovoljcev, ki bi bilo za nadaljnji potek vojnih operacij in zna biti tudi za izid španske državljanske vojne odločilnega pomena, je ostalo na mrtvi točki in bo najbrž njegova rešitev v kratkem sploh nepotrebna zaradi razvoja na terenu samem. Res je, kakor nas uče izkušnje svetovne vojne, da doseže sleherna ofenziva, tudi kadar je uspešna, že po osmih do desetih dneh svojo kritično kulminacijsko točko, po Kateri se utegne položaj včasih bistveno spremeniti v nasprotju z nameni, ki jih je ofenziva zasledovala in deloma že dosegla. To se je večkrat pokazalo tudi v španski vojni. Toda'v sedanjem primeru je vendarle malo verjetno, da bi se položaj republikancev mpgel vsaj lokalno izboljšati, kajti rezervne moči republikanske Vojske, ki naj bi prav sedaj stopile v akcijo, pešajo, dočim dobiva general Franco še vedno zadostno pomoč za utrditev in ustalitev svojih novo pridobljenih pozicij. Poslednji Companysov poziv katalonskemu narodu zgovorno osvetljuje položaj, v katerem se je po uspehih Francovih čet znašla Katalonija. Na kako. spremembo položaja pod vplivom zunanjih sil v sedanjem trenutku gotovo ni misliti. Vse je torej sedaj odvisno samo še od odpornosti Kataloncev samih in morebitnih nepričakovanih ofenziv republikanske vojske na bolj občutljivih mestih, kakor se je na primer tak »oskus pojavil pri Albarracinu. Na končni izid vojne pa udi to najbrže ne bo moglo vplivati. Z diplomatskega vidika je trenutni položaj republikanske Španije znabiti še slabši kakor z vojaškega. Malo verjetno je, da bi se države, ki so že doslej stale na stališču popolnega nevmešavanja v razvoj španske državljanske vojne, naenkrat premislile in se zavzele za usodo republikansko Španije. Izkušnje povojnih let v vseh enakih in podobnih primerih dokazujejo celo nasprotno: čim se vojaška sreča obrne v korist enemu, ki do tistega trenutka še ne uživa diplomatskih simpatij te ali one države, se pod vtisom izvršenega vojaškega dejstva tudi diplomatsko razpoloženje spremeni. Posebno zgovorno potrjuje to tudi sam razvoj znanih razprav v okvirji londonskega odbora za nevmešavanje, ki bo lahko v kratkem svoje delo likvidiral in prepustil rešitev vseh notranjih španskih problemov v zvezi z razpletom državljanske vojne samo še novemu dejanskemu položaju, v katerem se na primer problem tako zvanih tujih prostovoljcev ali oni o priznanju pravic vojskujočih se strank obema taboroma kon- kretno sploh 11$ bo več postavljal. Neposredno je torej usoda republikanske Španije povezana z vojaškim razvojem, ki za republikance, kakor rečeno, ni ugoden; posredno pa s trenutnim diplomatskim razpoloženjem, ki ravno tako malo govori za republikance. Pričakovanja, da bi se Francija prav v sedanjem razpletu španske državljanske vojne naenkrat odločilno vmešala v notranje španske zadeve, so brez vsake realne osnove. Naj to Francija hoče ali ne, tako glede Španije kakor glede ostalih evropskih problemov je tesno navezana na stališče Velike Britanije. V Londonu pa prav v sedanjem trenutku nihče ne misli na oslabitev sporazuma z Rimom samo zaradi španske vojne. Po dosedanjih informacijah o predmetu italijansko-angleških pogajanj se celo zdi utemeljena domneva, da nekatera konkretna španska vprašanja v dosedanjih razgovorih niti v poštev niso bila vzeta, ker računajo v diplomatskih krogih z možnostjo in skoroda sigurnostjo, da bodo avtomatično rešena š Francovo zmago, med njimi zlasti tudi vprašanje odpoklica tujih prostovoljcev. SLAVNOSTEN POSLOVILNI VEČER V WAUKEGANU Waukegan, III. Ve.-eli velikonočni prazniki so za nami. Kakor je Velikanoč dan veselja za vsako posamezno katoliško družino, tako je dan veselja in srečne radosti tudi za celo katoliško župnijo. Ta dan se prepevajo vesele velikonočne pesmi po vseh katoliških cerkvah. — Za našo slovensko župnijo Matere božje, pa ni bilo letos tistega veselja, ni bilo tistih radostnih velikonočnih praznikov in Aleluja in nič kaj preveč slovesno odmevala od cerkvenih obokov. — Temu je pač bilo krivo to, ker so se naš č. g. župnik Rev. M. J. Butala ravno na Velikonoč poslavljali od svojih faranov ter nam naznanili, da nas štiri dni po veli-kinoči zapuste. Marsikatero oko je bilo solzno ko so nam povedali, da so dobili iz škofijskega urada ukaz, da prevzamejo izpraznjeno mesto za pokojnim Rev. J. Plevnikom, župnikom v Jolietu na slovenski župniji sv. Jožefa. — V resnici, ko smo izvedeli to novico, nam je bilo hudo, zelo hudo. Z devetletnim delom, ki bi ga lahko klicali z moderno besedo vojna, so se nam č. g. župnik Rev. Butala tako priljubili in si osvojili naša srca, da §mo kar težko verjeli, da nas bodo zapustili. Vsa ta leta med nami, so nam bili pravi dušni pastir in obenem tudi izvrsten gospodar. Domalega skoraj ves čas kar so bili med nami, so vladale slabe delavske razmere, toda pod njihovim spretnim vodstvom, je župnija ne samo duhovno, ampak tudi gospodarsko prav lepo napredovala. Veliko smo napravili v teh letih. Vso cerkev smo od zunaj prenovili, od znotraj jo prebarvali ; popravili hišo za sestre in zravei) prezidali kapelico; po še več malih stvari se je kupilo in popravilo. Kljub vsem tem popravilom in novim stvarem ki cmo si jih omislili, smo pa še nekaj dolga odplačali. Ce samo to pogledamo, je dovolj, da vidi- mo, kako lepo soglasje je vladalo med župljani in g. župnikom. Kako se župljani zavedajo devetletnega truda g. župnika, ki ga je imel za časa svojega bivanja med nami, so pa pokazali omenjeno nedeljo zvečer, ko so priredili poslovilni banket. Do malega se je tega banketa udeležila cela župnija. Vsakdo je hotel še enkrat videti in slišati svojega dušnega pastirja in vodnika ter se od 'njega posloviti. Zato je bila tolika udeležba. — Po banketu je sledil poslovilni program, pri katerem so najprej govo ?ili sobratje gg. duhovniki iz sosednjih župnij. Potem je nastopila šolska mladina, ki je svojemu župniku zapela par poslovilnih pesmi in poklonila svojemu ljubeznivemu voditelju šopet cvetlic ter se nazadnje z deklamacijo od njih poslovila. Za njimi je govoril wau-keganski župan Talcot in za njim Dromey, župan iz North Chicago ter še več drugih odličnih gostov, ki so č. g. župnika dobro poznali in ga visoko cenili. Potem so govorili društveni uradniki in uradnice in se v imenu društev od č. g. župnika poslovili. Glavni govornik je pa bil John Zalar, ki je govoril v imenu župnije in v slovo g. župniku izročil v imenu župnije primeren dar. Ko je on skončal, je cerkveni pevski zbor zapel par poslovilnih pesmi. Končno so govorili še g. župnik, ki so se v lepih besedah zahvalili za to poslovilno prireditev. Med drugim so rekli: "Mislil sem, da se bom nocoj tukaj jokal. Toda, zakaj bi se jokal, ko vidim, da imam toliko prijateljev!" — In res. Saj naša šolska dvorana ni majhna, pa je bila do zadnjega kotička polna. — G.-župnik so še nadaljevali: "Rad bi bil še med vami, toda sem kakor vojak. Povelja višjih so povelja in jih je treba izvršiti. Z lahkim sircem yas pa zapuščam zato, ker vem, da bote pod vodštvom novega župnika. Kot dobri župljani bote prav gotovo složno z njim sodelovali in tako sem pre- pričan, da bote tudi napredovali." — Po končanem govoru smo odmolili in tako se je poslovilni večer zaključil. V petek dne 22. aprila ob eni uri popoldne so nas g. župnik Rev. M. J. Butala zapustili ob slovesnem pritrkavanju zvonov. Marsikatero oko je bilo solzno ko so odhajali od nas. Čutili smo pač, da se je napravila v župniji valika praznota ko so odšli. Upati pa smemo, da bodo naš novi g. župnik Rev. M. Hiti, ki so polni življenja in navdušenja za župnijo katera jim je izročena v varstvo, znali to praznino izravnati in izpopolniti. Vi, č. g. Rev. Butala, ste odšli od nas. Spomin na vas pa bc ostal med nami dokler bodo bila naša srca! A. K. -o- ZOPER KRIVICO! Ljubljana, Jugoslavija V 62. št. "Prosvete" se je g. Matija Pogorelec v dopisu "S ■ pota" jako neljubeznjivo obregnil tudi ob mojo osebo in pogrel tisto staro neokusno in prestano jed o "reinsurancu" KSKJ. Kakšne namene je imel g/ Pogorelec, da se me je tako neljubo spomnil po desetih letih moje ameriške smrti, si ne morem misliti. Toliko vem, da mu povoda za to nisem dal. Nevaren mu nisem. Pustim ga tudi pri miru. Razložiti si morem samo s pravlico o mrtvem levu in oslovski brci. Pa naj je imel namen ka,-koršenkoli, dejstvo je tukaj, da me je zelo krivično in strupeno žalil. Ko bi bil on tukaj, ali jaz tam, bi mu gotovo dal priliko, da pred sodnijo dokaže, kar trdi. Ko bi bil on mlajši, bi tudi vedel, kako mu odgovoriti primerno njegovi opazki. Toda star gospod je to, s sivo glavo, kakor sem jaz, in z eno nogo že v grobu, kakor sem jaz. Zato njemu ne bom odgo-vorjal, temveč potrpežljivo počakal, da se srečava pri večnem sodniku, kjer bova imela dovolj časa, da bova uredila tudi to zadevo in dobila pravico. Ameriški slovenski javnosti se mi pa zdi, da sem dolžan odgovor. V dopisu se trdi, da sem bil na XIII. konvenciji KSKJ leta 1918 na Evelethu "zelo gla-san" in sicer v škodo KSKJ. Nimam na razpolago podatkov o tej konvenciji. Edino kar imam tukaj, so letniki lista "Ave Maria" in "Koledarja A. M." Pregledal sem vse letnike onih let, pa nisem ničesar našel. Samo "Koledar Ave Maria" 1. 1919 piše o tej konvenciji dobesedno: "XIII. konvencija KSKJ je bila v avgustu v Evelethu, Minn. Ta konvencija je bila krasen sad krepkega in nevstrašenega delovanja glavnega odbora zadnja tri leta, zlasti predsednika g. Pavla Schnellerja in duhovnega vodja Rev. J. Cerne-ta. — Vse poslovanje se je tako lepo izvršilo, vsi sklepi so bili tako dobro premišljeno sklenjeni,da je v ponos in čast vsem delegatom". Tudi se prav nič ne morem spomniti, kaj sem na konvenciji govoril, ako sem kaj govoril. Toliko se pa še prav dobro spominjam, da sem prav malo govoril na zasedanjih konvencije. Vseh nad 120 delegatov te konvencij«* kličem na pričo, da sem bil takrat v Evelethu res "zelo glasan", toda ne na zasedanjih, temveč na občnem zboru "Zveze Katoliških Slovencev", katerega sem sklical za oni teden na Eveleth z namenom, da bi pridobil delegate za razširjenje te organizacije, ki je bila prva in edina katoliška kulturna organizacija med ameriškimi Slovenci. Takrat je obstojala že tretje leto in imela nekako tri tisoč članov. Izdajala je tudi "mo-horske" knjige mesto staro-krajske Družbe sv. Mohorja, katere knjig nismo radi vojske mogli dobiti. To je bila tista "Zveza Katoliških Slovencev", skupaj z '.Zvezo Slovenskih Duhovnikov", o kateri piše Rev. Hugo Bren v letošnjem "Koledarju Ave Maria" dobesedno: "Še le danes skušamo v kako veliko škodo našega naroda sta obe organizaciji šli v grob..." In Rev. Hugo Bren je moder mož in ve, kaj govori in piše. To je bila tista Zveza, kate-rg so tako toplo priporočili a-postolski delegat, New Yorški kardinal, škof Trobec in mnogi drugi škofje Amerike. Ka kor se bodo delegatje gotovo še spominjali, smo imeli drugi večer, izven zasedanja konvencije KSKJ ta občni zbor. Bil sem res glasan, pa še premalo. To si danes očitam. Hujši je očitek glede "reinsurance" KSKJ. Da bi se bilo na konvenciji že govorilo o tej "reinsurance", se res ne spominjam. Pa če bi se tudi bilo, toliko vam še prav dobro, da sem jaz takrat vedel o tej zadevi prav malo ali nič, zato gotovo o tem na konvenciji nisem mogel biti "zelo glasan". Tudi pozneje sem vedel zelo malo in se tudi zelo malo zanimal, ker je meni pri vsem mojem javnem časnikarskem delu šlo edino za načelne zadeve amer. Slovencev. Pozneje sta ni o tem povedala več predsednik g. Schneller in Rev. M. Golob. Toda ker se nisem za stvar zanimal, še od teh dveh nisem veliko iz.vedel. Pozneje sem bil potegnjen v ta boj s svojim dopisom v "Glasilu", katerega cem spisal pa samo na poseb no prošnjo pokojnega predsednika g. Schnellerja, in sem ta dopis spisal ne toliko za "reinsurance", temveč samo v obrambo ('>sebe predsednika. Do tedaj in tudi pozneje nisem namreč imel uzroka ga sumiti, da ne misli na koristi jednote, katere predsednik je bil, še manj pa, da bi imel namen jednoto oškodovati. Naj misli o g. Schnellerju kdo kar hoče, ali ga sodi, kakor hoče. Jaz sem ga spoštoval kot katoliškega moža in kot odličnega'borca za kat. značaj jednote. Še danes mi je v spominu njegov nastop na konvenciji v Waukeganu, kakor sem ga či- tal v listih, ker na tej konvenciji nisem bil. V koledarju za 1. 1915 čitam odlično oceno njegovega dela- takrat in pozneje za jednoto, kar bo ostalo v zgodovini napisano. Kako me- potem more kdo obdolžiti, da sem bil jaz tisti, ki sem mislil jednoto "prodati Židom", je naravnost neverjetno, ko piše dopis: "'Ko bi pred 21 leti P. K. Z. & Co. uspel s temi splet kari j ami na Evelethu. Nihče ni mogel, ne more in ne bo mogel dokazati, da sem bil jaz kakorkoli, tudi najmanj udeležen pri vsej tej zadevi, ker nisem bil. In je vse samo grdo obrekovanje! Tudi to zadevo moram prepustiti samo večnemu sodniku,da i bomo tudi to zadevo uredili tam in se bo pokazalo, kako ogromna krivica je, če se me kakorkoli spravlja v zvezo s to nesrečno zadevo. Kakor sem rekel: samo obžalujem, da ne morem te zadeve že sedaj spraviti pred sodišče, da bi se tam dokazala moja popolna nedolžnost. Jasno je iz članka, čita se med vrsticami, da me hoče g. Pogorelec predstaviti javnosti kot sovražnika KSKJ. Kak sovražnik ^ KSKJ sem bil jaz, pa kličem na pričo vse številne slovenske naselbine od New Yorka do srednjega zapada, katere sem skoro vse obiskal in povsodi imel misi-' jone, kako sem pri vsakem mi-sijonu in pri vsakem obisku za velikonoč vsikdar v cerkvi govoril tudi o KSKJ in agiti-ral za pristop k nji in za ustanavljanje podružnic. Kjer nisem našel društva KSKJ, sem delal toliko časa, da se je u-stanovilo. Prav v koledarju 1. 1919, ko pišem o konvenciji v Evelethu, sem napisal tudi tele besede: "Katoliški Slovenci! Kar nam je punčica našega očesa, to nam mora biti naša KSKJ! Kdor tega ne razume, ne razume potrebe časa. Vsi navdušeno na delo zanjo!". Prelistal sem tudi več letnikov "Ave Maria" in "Koledarja" in bi tu za celo šte-vf:lko Amerikanskega Slovenca lahko navedel mojih člankov in opazk v prilog KSKJ. Z mirno vestjo zato lahko rečem: Ko bi bila KSKJ imela v mojem Času več takih "sovražnikov", kakoršen sem bil jaz, bi bila danes večja i'1 močnejša, kakor je SNPJ. Za to svoje delo sem res žel prepogosto samo "plačilo sveta" kar me pa prav nič ne boli-ker sem itak delal samo zato, da mi bo enkrat plačal Oni,za katerega sem imel namen delati. Vse moje delo za KSKJ v javnosti je pa itak v mojih listih in publikacijah, ki so še vse tukaj, toraj je danes že zgodovina, ki se ne da več spremeniti, in ki mi bo pravična, če prav še le takrat, l <$> <$» vfr Y <$> »i* Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1936. Predsednik: Frank Habich, 6310 Carl Aye. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje "vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. ZA RAZNA električna dela se rojakom v Ghicagi vljudno priporoča MILAN MEDEN Pokličite: LAWndale 7404 | Sfrari? ^AMERIKANSKI SLOVENEC' IB s TT— "Dušica" 8 • ....... ROMAN -Lj Spisala B. Orcžjr Prevedel Pkuhui Zato je vkljub veliki nevarnosti moral na svoje prejšnje stanovanje. Vohune je bilo treba vzeti v račun. Saj je ukanil že marsikaterega in nevarnost, ki se je vanjo podajal, ni bila večja nego ona v nedeljo, ko je rešil prestolonaslednika. Posnemajoč švedravo težko hojo brezposelnega delavca je počasi stopal po ulicah. Držal se je hiš, se izogibal javnih, obljudenih prostorov in ostro opazoval vsako sumljivo osebo. Pozornost je podvojil, ko je prišel v bližino stanovanja. Izza ogla ulice je previdno prežal po obrežju Seine in njegove bistre oči so skušale prodreti temo, ki je ležala na ulicah in hišah. Pa pomiril se je. Zaenkrat vsaj njegovo stanovanje ni bilo zastraženo. Iz tega je sklepal skoraj z gotovostjo, da ga Armand še ni iskal. Sicer bi njega, Blakeneya, gotovo že tudi tukaj čakali Heronovi vohuni. Ni" pa bilo dvoma, da bo prišel ali vsaj poročilo poslal. Srečala sta se, spoznal ga je in vedel je, da ga njegov vodja išče. Sklenil je torej da bo hišo opazoval. V takem opazovanju je bil pravi mojster in Heronovi ljudje bi se bili lahko . pri njem učili. Po noči stvar seve ni bila težka. Temnih kotov in nerazsvetlje-nih vrat je bilo dovolj v bližini, le nad vhodom v hišo je visela svetiljka. Sloneč ob vlažnih stenah in po mračnih kotih je čakal in opazoval. Pršilo je, neprijetno hladno je bilo, njegova lahka delavska obleka je bila kmalu skozinskoz premočena in se mu je mrzlo oprijemala kože. Pa vzdržal je. Polnoč je minila, ko je končno zapustil svoje mesto in šel domov, da si za nekaj ur odpočije. Pa ob sedmih zjutraj je stal že spet na straži. Topot se je postavil trdo k vhodu v hišo. Vrata še niso bila odprta, žive duše ni bilo v bližini. S svojo volneno čepico globoko potisnjeno na čelo, s svojim odurno umazanim obrazom, s praznimi, izbuljenimi očmi, s pipo v ustih in rokami v žepu, pa bos in raztrgan je bil popolnoma podoben brezposelnemu in nezadovoljnemu postopaču pariških ulic. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Hišnik je prikrevsal, odklenil vrata, prinesel metlo in se delal kot bi hotel pometati pred hišo. Malo pozneje pa je prihitel po obrežju fantič, oblečen dobesedno v cunje, golo-glav in bosopet. Vsako hišo si je posebej ogledal kakor iskal pravo številko. Zimski dan se je pravkar delal, zaspan in meglen. Blakeney je gledal fantiča, vse bliže je prihajal, nobena številka mu ni bila prava. Prispel je predenj. Blakeney je vzel pipo iz ust in zagodel: "Si pa zgoden, fant!" "Da!" je odgovoril bledolični deček. "Pismo bi moral oddati na številki devet, v tejle ulici. Tukaj nekje mora biti." "Tule je številka devet! Daj meni pismo!" "Oh ne, državljan!" je prosil fantič in oči so mu plašno gledale. "Pismo je za nekoga, ki stanuje na številki devet. Nje- mu samemu ga moram dati!" Blakeney je zaslutil da je pismo zanj. Gotovo se ne moti, to je čutil. Armand mu je pisal in fant je tiščal pismo pod srajco kakor kak dragocen zaklad. "Bom pa jaz izročil pismo, sinček!" je pravil Blakeney. "Poznam državljana, ki mu je pismo namenjeno. Vem, da hišnik tamle pisma ne sme videti." "O — saj ga ne bom dal hišniku! Nesel bi ga gori na stanovanje." "Sinček, daj si dopovedati! Izroči pismo meni, pa ti dam pet zlatih frankov zanj!" Vkljub sočutju, ki ga je imel do revnega, bledega otroka, si je Blakeney nadel lice sirovega pocestnega pretepača. Hišnik pisma ni smel dobiti v pest. Mož je bil sicer zelo sprejemljiv za denar, pismo bi bil sicer njemu izročil, pa Blakeney bi bil moral izdati svojo tajnost. Prenevarno bi bilo. Hišnik bi ga utegnil ovaditi. Morebiti ga je že itak imel na sumu, kdo ve če se vkljub denarju čez noč ni izpremenil v vladnega vohuna —. Na srečo je medtem odšel nazaj v hišo in na ulici ni bilo nikogar. Pa bi se bil menda tudi nihče ne zmenil za raztrganega delavca, ki se prepira z mladim fantom. "Torej," mu je pravil robato, "daj mi pismo, ali pa vtaknem svojih pet frankov nazaj v žep!" "Pet frankov —!" je vzkliknil deček ves očaran. "O državljan —!" Drobna suha ročica je segla za srajco, pa spet prišla na dan — prazna. Lahna rdečica mu je zalila lice. "Oni drugi državljan mi je tudi dal pet frankov!" je pravil. "Pri nas stanuje. Moja mati je hišnica tam. Zelo prijazen je. Rajši t)i ubogal njega!" "Priden fant!" je mrmral Blakeney sam zase. Njegova poštenost odtehta za marsikatero hudobijo tega grešnega mesta ! Pa vkljub vsemu — trdo ga bom moral prijeti!" Potegnil je roke iz žepa. V eni je držal zlat med umazanimi prsti, drugo pa je trdo položil fantku na ramo. "Daj mi pismo, ali pa —!" je dejal robato. Potegnil je za cunjav suknjič, košček umazanega papirja mu je padel v roke. Fantek je zajokal. "Tule!" je dejal Blakeney in mu porinil zlat v roko. "Nesi ga materi pa povej vašemu najemniku, da ti je velik, plečat in sirov človek v delavski obleki šiloma pismo vzel. Sedaj pa beži, da ti ne dam eno pod rebra!" Fantek, ves prestrašen, s! ni dal reči dvakrat. Zbežal je po ulici kar so ga noge nesle ter tesno tiščal zlat v pesti. Kmalu je izginil za oglom. Percy pisma ni takoj bral. Brž ga je stlačil v žep ter počasi odkrevsal po ulici'. Šele doma na stanovanju je vzel listič iz žepa. In tole mu je Armand pisal. "Percy! Vem da mi ne moreš odpustiti. Toda ko bi ti le vedel, koliko sem pretrpel zadnja dva dni —! Skušal vsaj bi mi odpustiti ! (Dalje prih.) rr Torek, 2. maja 1938 , IZ DOMOVINE Unesel se je Preveč korajže je pokazal neki rekrut z Murskega polja. Ko so fantje odhajali h kadru, kot po navadi precej dobre volje, je ta fant zlezel na streho vagona, da se bo pač lepše poslovil od rodnega kraja. Tako stoječ na strehi vagona je mahal v slovo, dokler ni nekoliko stran od Ljutomera zadel v dve telefonski žici, ki sta bili napeljani preko železniške proge. Sreča, da vlak ni vozil s polno brzino in pa da sta bili žici razmeroma tanki, ki sta se pretrgali. Ven-dr je fanta vrglo, na srečo ne med vagone, ampak na ploščad. Ima od žic precej raz-praskan obraz, drugih hujših poškodb pa k sreči ne. -n- Brez denarja je trgoval Mesarski pomočnik Alojz Lebar iz Stročje vasi, se je lansko leto bavil tudi z nakupovanjem in prodajanjem sadja. Ker je bil brez denarja, se je začel vdinjati nekaterim posestnikom, ki so mu dajali jabolka v prodajo; eni pa tudi denar, s katerim bi naj kupoval. Ker je le deloma izvrševal svoje obveznosti, .so ga pričeli terjati, za kar se pa Levar ni zmenil. Te dni je bil pred mariborskim sodiščem . obsojen na osem mesecev stro- S?y'1,Vtf°J varovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarova- < ! nega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" J se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00j.$1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden, Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro- J | vanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim • rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh naJaljnih asesmontov. J Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja < ' enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva J ! vsak član in članica. • Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. [ S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce ie nisi član ali člani- j » ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi i takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti < društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, ] spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba < je le osem o?eb v starosti od jČ^d^S leta. — Za natlaljna pojasnila | m navo.dila .pišite na glavnega tajnika: JoSiFZaLAR,"59'No. (Chicago Street, Joliet, Illinois. je kriminalec smart, To predrto brezverstvo. Več naj Milka sama preudari,. ali kdor Milki verjame. Navedenim uzrokom krimi-nalstva pa pritrdim, saj delajo preglavice "še tako strogim staršem", kakor pravi Milka sama, in še marsikomu ovirajo delo pri vzgoji. Milka Babnik kliče na — vlado. Tudi prav. Kakšna bo vlada, če bi vladala končno le same kriminalce? Prav. Ampak bojim se, da bo ta Milkin glas le glas upijoče v puščavi. Prav tu v Koloradi imamo te dni neko zadevo o kriminalcih. Hudo je, da že odveč. Imamo reformatories za tako mladino. Komisija pa je dognala, da je med kriminalci v Canon Cityu do 35 od- stotkov takih, ki so bili v teh reformatories. Toliko je ta vladna pomoč pomagala. Razumete? -o- SNEG NA VEZUVU Sredi aprila je nastal velili mraz ne le v gorenji in srednji Italiji, marveč tudi v spodnji tja do konca Kalabrije. Po vseh južnih Apeninih je zadnje dni močno snežilo ter je zapadlo do 20 cm snega. Tudi ognjenik Vezuv je ves v snegu, kar je v čudnem nasprotju s cvetjem in zelenjem, ki je okoli in okoli po vsej nižji pokrajini. Žal so hude burje zadnjih dni na cvetočih man-deljih in breskvah napravile mnogo škode. Ker je od nedelje dalje burja bila posebno huda, je tudi pomorski promet v Tlirenskeni morju močno trpel. -o- Katoličan brez katoliškega lista, je kakor vojak brez pu« ške! m ES M. Klarich in sin GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS (Pooblaščeni in zavarovani pogodbeniki in stavbeniki) 3121 S. Parnell Ave. CHICAGO, ILL. Tel. CALumet 6509 Prevzemamo vseh vrst stavbinskih del, novih hiš, trgovin, tovarn, šol, itd., kakor tudi razna popravila in modernizacije starih hiš. Osebno nadzorujemo vse naše delavce in vse naše delo pppolnoma garantiramo za kakovost in solij[-nost. — Nasvete, proračune in načrte dajemo na zahtevo brezplačno. Naše cene so zmerne, a naše IME je vaša garancija. P. S.: Danes je čas, da gradite! Zakaj bi plačevali najemnino — ko morete z istim denarjem odplačevati novo hišo. Vse informacije na zahtevo. «&3IIIIliriIIIIC3IlllIIIIIIIIC3IITHIiriIIIC3illll]IIIIIIC3Illlill[([llC3fllEIIllUlfCaUUItfTllllC3in»lblllIC3fllIHITlIIICaitT[ITIllIl!C3ll[IItlinitC2 ^ SLOVENSKI MOLITVENIH j praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalogi | Knjigarna "Amerikanski Slovenec": g DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane rudeča obreza, v platno vezan ......................t.................................. 85c g Lepo vezan, zlata obreza ......................................................................$1.25 § MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike ,in lepe vsebine, pripraven za može in žene, stane rudeča obreza.............................................. 75c g Zlata obreza ............................................................................................$1-00 jf MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven molitvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapovedi, tri maše, rarne molitve, litanije, Križev pot, razne mašne ' pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza............................ 75c g Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza.................................:......$1.00 g Fino šagren usnje, vatirane platnice, zlata obreza........................$1.25 g Bele koščene platnice, s krasno sliko na platnicah, zlata obr....$1-25 | NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zla- I to obrezo, stane ......................................................................................$1.50 g NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko, stane rudeča obreza ............................................................................. 95c § Lepša vezava, zlata obreza ................................................................$1.50 || POT K BOGU. Zlata obreza................................................................$1.50 g Rdeča obreza ....................................................................................... 95c g g g RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zla- 1 to obrezo, stane ......................................................................................$1.50 g REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki'tisk....................................$1-50 | Platno, rdeča obreza, veliki tisk .....'...................................................$1.25 ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike, stane rudeča obreza................................................................................ 75c Lepo vezan, zlata obreza ......................................................................$1.00 SKRBI ZA DUŠO. Zelo priljubljen molitvenik, lično v usnje vezan, vatirane platnice, zlata obreza...................................................$1.75 SLAVA MARIJI. ' Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane: Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo..............$1.50 Vezan v tino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$1.25 Umetno usnje, zlata obreza................................................................$1.00 VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo................................................$1.50 VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča. obreza.................... Zlata obreza ............................................................ ............................$1-25 VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... ®5c V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95c Zlata obreza ............................... .................$150 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in ga pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois ^ ...........................................................................ltnillC3lltlHllllMC3lllllllltlllC3lllllllllltIC]UllllllltilElillIllllll>l>lin,IC'C^