Didakta maj 2013 Informacijska varnost 21 Učenje 1 na 1 na Škofijski gimnaziji v okviru Zavoda Antona Martina Slomška Dr. Magdalena Šverc, mag. Andrej Flogie, Kristjan Perčič, Domen Kovačič, Maja Vičič Karbonja Zavod Antona Martina Slomška Zelo pomemben del šole predstavlja gradnja socialnih veščin – če bi vedno komunicirali preko tehnologij in ne osebno, potem bi se dramatično spremenil način, kako gledamo na življenje (Oblinger in Oblinger, 2005). Zanimivo je, da se dijaki tega na nek način zavedajo, saj kljub široki uporabi tehnologije do nje vseeno ohranjajo zdravo distanco. Kakšne so nekatere značilnosti današnjih generacij? Rojene v 90-ih in pozneje, nekateri imenujejo generacija »wannabe« umetnikov. Tehnolo- gija jim omogoča, da so vsi lahko vse, npr. fotorazstavljalci na Flickerju, zgodovinarji ob pomoči Wikipedije, kolumnisti s pomočjo blogov, knjižni kritiki prek Amazona, film- ski kritiki na spletnem naslovu www.everyo- nesacritic.net, pevci (Singstar), glasbeniki (GarageBand), DJ-ji (mp3 predvajalniki), TV programerji (MySky), manekeni (MySpace) ipd. Nedvomno spletno zelo osveščeni in usmerjeni v socialno mreženje (Facebook), bloganje in mikrobloganje (Twitter), preži- vijo ogromno časa na spletu in imajo zato celo oblikovane različne spletne identitete. Med seboj so močno povezani prek telefonov, prenosnih računalnikov, dlančnikov itd. So- ciologi menijo, da generacija Z hoče aktivno sodelovati pri vsem, kar se dotakne njihovih življenj (Kern, 2009). Karkoli ta generacija počne, pravijo, vključuje ekspresivnost in izvirnost, življenje jim predstavlja umetniško polje. Generacija Z je generacija digitalnih ustvarjalcev, ki bo v prihodnosti popolno- ma spremenila način potrošnje, prodaje in komunikacije, so si enotni družboslovni raz- iskovalci (Oblinger in Oblinger, 2003). Net generacija zahteva model izobraževanja, ki ima naslednje značilnosti:  model, osrediščen na učenca: z odmikom od tradicionalne paradigme poučevanja h konstruktivistični paradigmi učenja (Brown, 2005);  študenti internetne generacije se osredo- točajo na razumevanje, gradnjo znanja z uporabo metod odkrivanja in aktivnega sodelovanja;  zahtevajo prikrojeno in mnenjsko bogato učenje;  učitelja vidijo kot strokovnjaka, mentorja, raziskovalca;  izkustveno učenje: zanima jih učenje sko- zi izkušnjo (learning by doing) – neradi poslušajo, kaj naj naredijo;  raziskovanje: podvrženi so induktivnemu raziskovanju (skozi raziskovanje se bolje učijo kot skozi učiteljevo poučevanje);  želijo parametre, pravila, prioritete, po- stopke (D. Oblinger pravi: »Na svet gleda- jo kot na urnik in iščejo nekoga, ki ima dnevni red.«);  interakcija med ljudmi: hitro se naučijo uporabljati nove programe z »brklanjem«; ista praksa je primerna za učilnico, vir- tualno skupinsko delo; Šolska praksa 22 Didakta maj 2013 Informacijska varnost  kultura izreži–prilepi (cut-and-past e) – tra - dicionalna definici ja goljufanja se zaradi izjemne k oličine inf or maci j, ki je študen - tom na razpolago s pritisk om na gumb, spreminja, in tudi način, kak o šole in fa- kult et e ocenjujejo mlade, se spreminja. Cilji poučevanja z IKT Za uspeh v današnji dr užbi, bogati z inf or ma - ci jami in znanjem, mora jo učenci in učit elji učink o vito uporabljati t ehnologi jo. Uv edba IK T v učilnice vpliva na naslednje načine:  učencem pomaga razviti spretnosti, ki so potrebne za uspešno življenje in delo v 2 1 . stoletju;  spodbuja učit elje k izboljšanju načina učenja v razredu z int eraktivnimi in di- namičnimi viri, ki jih nudi IK T ;  zagot a vlja v eč motivaci je in bogat ejšo izkušnjo učenja za učence (Brečk o in V eho var , 2008). Zato je pomembno upošt e vati na učence usmerjeno pedagogik o, razširiti pouče va - nje izv en razreda in ust aljenega ur nika t er uporabljati IK T za pouče vanje in učenje. Pri t em se je treba za v edati, da sodobna inf or - maci jska t ehnologi ja sama po sebi ne spremi - nja načina pouče vanja in učenja. T ehnologi ja mora post ati del kulture in pedagogik e, ki omogoča premik k pouče vanju, ki je usmer - jeno na učenca kjer k oli in kadar k oli. Učenje 1 na 1 Definici ja učenja 1 na 1 vključuje enega učenca, eno napra v o (računalnik, pametni t elef on), int eraktivnost, personalizirano učno izkušnjo, ki je dostopna kjer k oli in kadar k oli (brezžično omrežje). Gre za t ak o ime - no vano 24-ur no dostopnost 7 dni v t ednu ali na kratk o 24/7 . Učenje 1 na 1 je dobro uresničeno, k o pot eka 24/7 in je v odeno z usposobljenimi učit elji in dobro inf or mira- nimi st arši in dr ugimi. Učenje 1 na 1 pod - pira “no v o pouče vanje in učne odnose med učit elji in učenci, med učenci in vključuje st arše v po vratno inf or maci jo” (V uorikari, Garcia in Balanskat, 20 1 1). Med v odstv enim kadrom šol in učit elji pot eka nenehna diskusi ja o smiselni uporabi IK T pri pouče vanju in učenju. Evalvaci je učenja 1 na 1 so pokazale sledeče prednosti:  vsak učenec lahk o širi sv oje ideje, razisku - je vprašanja, oblikuje mišljenje in pride do zaključk o v – v dr ug em sv etu;  po v ezo vanje učence v v socialne mreže v eča int eraktivnost, ostri in širi mišljenje t er krepi int elektualno rado v ednost;  po v ečuje učne možnosti za učence z do- stopom do inf or maci j kjer k oli in kadar k oli;  omogoča dv osmer no k omunikaci jo in sodelo vanje med učit eljem in učencem t er razširja učenje izv en razreda in ust a- ljenega ur nika;  po v ečuje neodvisnost, samoiniciativnost, individualizaci jo, k omunikaci jo, kreativ - nost in sodelo valne v eščine;  razširja f or malno skupnost učenja in vključi st arše, sorodnik e in dr ug e ljudi, ki so pomembni za učenče v o življenje;  vključuje globalno k omunikaci jo in sodelo vanje. Načrtovanje Vsaka šola mora narediti v elik o predhodnih k orak o v , preden uv ede prog ram 1 na 1 . P oti do uv edbe prog rama 1 na 1 so lahk o po - dobne. P omembno je, da se šola za v e sv oje prehojene poti in k om pet enc, ki jih je na t ej poti usv ojila. Za v od AMS s Šk ofi jsk o gim- nazi jo se je vključil v Evropsk e oddelk e. T a prog ram je omogočil načr tno uv elja vljanje načela int erdisciplinar nosti znanja, deja vno izpelja v o medpredmetnega po v ezo vanja in sist ematično uva janje timsk ega načr to vanja. S prog ramom so doseg li še vrsto dr ugih po- m e mb n i h d id a k t ič n i h c il j e v s o do b n e š o le . V njih namreč po v ezujejo t eori jo s prak so, sa j v šoli pridobljeno znanje di jaki uporabi jo v življenjskih situaci jah. V ečjo motiviranost so doseg li s skupnim načr to vanjem prog rama (ZRSZ, 2004). Z vključitvi jo v Evropsk e oddelk e so strok o vni dela vci pridobili k om pet ence timsk ega in projektnega dela t er medpred- metnega po v ezo vanja. Za v od AMS je v okvir u projekt a e-šolstv o pre vzel v odenje, k oordina - ci jo, razv oj in sv eto vanje e-k om pet entnim šolam za za v ode v vzhodni Slo v eni ji. V pro- jekt, ki t eče četr to leto, je t ak o vključenih 9 1 1 vzgojno-izobraže valnih za v odo v . Sv eto valci šolam so t ak o sv eto vali 1 7 .4 1 1 učit eljem in ra vnat eljem t er opra vili 7 .465 sv eto valnih obisk o v in v eč k ot 1 0.000 sv eto vanj na dalja v o. Sodela vci v projektu so učit elji, ra vnat elji, Za v od za šolstv o, strok o vnjaki s fakult et in dr ugih ust ano v doma in v tujini. Lahk o reče - mo, da projekt »e-šolstv o« ponuja priložnost vsem vzgojno-izobraže valnim za v odom, da se Slika 1: Inovativne metode poučevanja Šolska praksa Inovativne metode poučevanja Kompetence 21. stoletja Uporaba IKT pri učenju Razširitev učenja izven učilnice Na dijake usmerjena pedagogika Didakta maj 2013 Informacijska varnost 23 usmerijo v uporabo novih tehnologij, posta- nejo inovativnejši in učinkovitejši pri svojem delu tako z mladostniki kot tudi s strokovnimi sodelavci in starši. V usposabljanja na različnih seminarjih in svetovanjih, ki potekajo tako v živo kot tudi na daljavo, so se vključili strokovni delavci Zavoda AMS in pridobili nove kompetence pri poučevanju. Usposabljanje lastnih ka- drov, prenašanje njihovega znanja na druge ter razvoj na različnih nivojih so trije teme- lji, na katerih deluje Zavod AMS. Zavod je tako s svojimi sodelavci oblikoval ekipo, ki je pridobila tako vodstvene kot strokovne kompetence, potrebne za uvajanje učenja 1 na 1. Pri pripravi na uvajanje učenja 1 na 1 je treba upoštevati:  obstoječe raziskave,  predstavitev vizije poučevanja 1 na 1,  angažiranje vodstvenega tima,  razvoj strategije komuniciranja,  načrtovanje vrednotenja,  razvoj projektnega plana,  finančno konstrukcijo (Vuorikari, Garcia in Balanskat, 2011). Priprava Zavoda AMS se je v okviru priprave vključil med Microsoftove inovativne šole. S tem je Zavod s Škofijsko gimnazijo pridobil možnost podpore šoli na poti k inovativnosti, in sicer:  dostop do znanja (virtualne univer- ze, sistem mentorstva, izobraževalna platforma);  dostop do skupnosti (primeri dobrih praks, sodelovanje, izmenjava izkušenj);  dostop do spremljanja napredka. Zavod AMS z inovativnimi šolami vpeljuje uporabo tabličnih računalnikov ali preno- snikov pri pouku. Novost se bo najprej pre- izkusila v t. i. inovativnem razredu. Posebej se Zavod posveča usposobljenosti učiteljev za didaktično osmišljeno delo z inovativnim razredom, ker se zavedajo, da je priprava na poučevanje in učenje 1 na 1 ključna za uspeh. Pri tem je treba slediti naslednjim korakom:  usposobljenosti učiteljev za uporabo ra- čunalnikov pri pouku;  profesionalno poučevanje (potrebe in podpora za poučevanje);  kritično prijateljevanje (kolegialno hospi- tiranje pri urah);  učni prostori: kako lahko uporaba IKT in fleksibilni prostor povečata učne priložnosti;  tehnična podpora; Slika 2: Microsoftove inovativne šole Šolska praksa Prijava na projekt Mednarodne konference Virtualne univerze - predavanja Virtualna aktivna srečanja projektnih timov Razvoj lastnega primera inovativne prakse na VIZ Izvajanje evaluacije - PILSR MS Inovativne šole 24 Didakta maj 2013 Informacijska varnost  dokumenti in video v odiči, (V uorikari, Garcia in Balanskat, 20 1 1). Evalvacija Za vsak načr to vani razv oj je pomembna e val- vaci ja. Cilj e valvaci je je prikazati napredek projekt a ali prog rama na vseh niv ojih t ak o, da lahk o hitro vidimo, kak o se projekt razvi ja in kak o se izva ja jo posamezne aktivnosti pro- jekt a. V okvir u projekt a e-šolstv o je pot ekala e valvaci ja, kjer se je naredila analiza st anja posameznega VIZ-a t ak o na t ehničnem k ot na pedagošk em področju. P ot eka jo tudi vmesne e valvaci je ob k oncu šolsk ega let a, ki meri jo napredek posameznega VIZ-a. Pra v t ak o je projekt razvil področje samoe valvaci je, ki se nanaša na izv edene seminarje in vse vrst e sv eto vanja. N a Za v odu AMS smo pri uva janju ino vativnega razreda za potrebe e valvaci je uporabili sist em PIL SR. Evalvaci ja vključuje v odstv o za v oda in učit elje in spremlja ra v en uporabe ino vativnega pouče vanja. Cilj je spremljanje napredka ino vativnosti pouče- vanja posameznega učit elja. Evalvaci ja bo pot ekala mesečno (http://www .pilsr .com/ AboutR esearc h.aspx ). Cilj e valvaci je PIL SR je, da učit elji samoe valvira jo štiri sklope:  vprašanja o načinu pouče vanja in uče- nja: (uporabljene načine dela z di jaki: medpredmetne po v eza v e, projektno delo, sodelo valno delo, analize, razv oj; vrst e deja vnosti: aktivnosti, kritično pri jat e- lje vanje di jak o v , učne strat egi je di jak o v , samoocenje vanje di jak o v; uporaba g lo- balnih trendo v: raziska v e, rešitv e),  vprašanja o uporabi IK T pri pouku: (po- gostost in k oličina rabe, dostopnost, upo- raba izv en ur nika;  vprašanja na t emo razv oja učit elje v ega prof esionalnega razv oja;  vprašanja na t emo v odenja šole. Zaključek Za uspešno uva janje učenja 1 na 1 je potreb- no t emeljito načr to vanje in za v edanje, da ne g re za t ehnologi jo, am pak za spremembo pedagošk e paradigme. Ena od poti, kak o uresničiti no v o pedagošk o t ehnologi jo, je pra v goto v o smiselno didaktično vključe vanje sodobnih t ehnologi j v pouče vanje, učenje in vrednot enje. • Literatura - Brečk o B., V eho var V . (2008), Inf or maci jsk o- k omunikaci jska t ehnologi ja pri pouče vanju in učenju v slo v enskih šolah, P edagoški inštitut. - Bro wn, J. S. (2000). Gro wing up digit al: Ho w t he w eb c hang es w ork, education and t he wa ys people lear n Chang e, 32(2), 1 0-20. - Obling er , D. (2003). Boomers, Gen X ers, Mil- lennials, U nderst anding t he ne w students, Educause R e vie w , 38, 37–47 . - Obling er , D. G., & Obling er , J. L. (2005). Edu- cating t he net g eneration. Dostopno: www . educause.edu/educatingt henetg en. - Obling er , D. (2005). Lear ners, lear ning and t ec hnology: The Educause lear ning initiativ e, Educause R e vie w , 40. - Obling er , D. G., & Ha wkins, B. L. (2005). The m yt hs about students, Educause R e vie w , 40(5), 1 2–1 3. Dostopno: www .educause.edu/apps/er/ er m05/er m055.asp. - Microsof to v e ino vativne šole-e valvaci ja: dose- g ljiv o na (http://www .pilsr .com/AboutR esearc h. aspx). - K er n, B. (2009). Sedanjost in prihodnost izobra- že vanja, v: Modeli izobraže vanja za mladinsk o delo, IRDO. - V uorikari R., Garoia V . in Balanskat A. (20 1 1), Introducing N etbook pedaggogies in Sc hool, European Sc hoolnet. – A vstralska vlada, do- seg ljiv o: http://www .dee wr .go v .au/Sc hooling/ Digit alEducationR e v olution/Pag es/default. aspx. - V uorikari, Garcia, Balanskat, (20 1 1), Introdu- cing N etbook P edagogies in Scool, European Zsc hoolnet, 20 1 1 . A ut horised b y t he Depar t- ment of Education and Early Childhood De- v elopment (20 1 0), 2 1 S t eps to 1-to- 1 Success, Victoria. - Pa vlič Šk erjanc, K. (2005), Prilagodit e v prog ra- ma gimnazi ja Evropski oddelki, ZRSŠ. Šolska praksa